—   219   —
Načini novega deržavnega zajema.
Zadnjikrat smo oznanili namen tega novega zajema, ki po volji Njih veličanstva ne sme rnanj kot 350, pa tudi ne več kot 500 milionov goldinarjev znesti. Ker cesar zaupajo, da bo vsak, kdor le more, se vdeležil tega posojila, hočemo bravcom „Novic" bolj natanko naznaniti načine tega zajema, kakor jih je c. k. mini-sterstvo 5. dan t. m. razpisalo. So pa poglavitne zadeve sledeče:
Podpisovanje za to posojilo se bo začelo 20. dan tega mesca in končalo 19. dan prihod* mesca. Za posojenih 95 gold. se bojo dale dolžne pisma (obligacije) po 100 fl.
Dolžne pisma se bojo glasile na prinesnikain bojo napravljene za 20, 50, 100, 500, 1000, 5000, 10,000 gold.; če pa posodnik želi, da se dolžno pismo na njegovo ime napravi, se tudi take napravijo, pa obresti (činži) od tacih na ime posodnika napravljenih obligacij se zamorejo le proti pobotnici (kvitengi) potegovati.
Obresti (činži) po 5 od 100 se bojo plačevale v srebru vsakega pol leta, to je, vsaki 1. dan mesca julia (malega serpana) in vsaki 1. dan mesca januar a (prosenca), po volji deržavnega gospodarstva pa tudi v zlatu, pa tako, da marka zlata ne bo veljala več kot 15Y2 mark srebra. — Potegovali se bojo činži po obli-gacijnih odrezkih (kuponih). Pervi kupon izteče 1. julia 1855. Do 1. prosenca 1855 se bojo obresti po 5 od 100 pri vsih vplačilih po vračale tako, da se bojo od plačil odbijale.
Naj manjši znesek, s kterim se kdo zajema vde-ležiti zamore, je 20 gold. v imenovani ceni dolžnih pisem.
Kdor se vdeležiti hoče zajema, napove to s pisanjem po danem izgledku ali formulam.
Oblast, take napovedi in zagotovšine (kavcije) prejemati, imajo po vsih deželah cesarstva: c. k. velike in podružne deželne dnarnice, dnarnice austr. narodne banke, c. k. zbirne kaše in c. k. davkovske dnarnice.— Vdeiežbo polajšati, bo vsakemu deželnemu poglavarja se prepuseno, druge pota za oddajo omenjenih napoved določiti.
Za zagotovilo, da se bojo določila posojila natanko spolnovale, se ima 5 od 100 vpisanega zneska odrajtati. Kdor zagotovšino odrajta, prejme povernico ali certifikat, da se je vdeležil zajema.
Zagotovšina se odrajta ali v kovanem dnarju, to je, v srebru ali zlatu, v deržavnem papirnatem dnarju ali v banknotih , — ali pa v cesarskih v dobrem dnarju obrestnih deržavnih obligacijah, v zajemišnicah z imenom Monte, v obligacijah zemljišne odveze, v srečkovavnih obligacijah starega deržavnega dolga, vek. zajemnih srečkah (lozih) od leta 1834, 1839 in 1854, v Romskih prihodskih listih ali pa v parcialnih hipotečnih nakazib.
Dolžne pisma, ki niso narejene na prinesnika, morajo na ta zajem kot zagotovšina zavezane biti.
Obrestne deržavne dolžne pisma, zajemšnice z imenom Monte in dolžne pisma zemljišne odveze se jemljejo v dvajseterni ceni njih letnega obrestnega zneska, tedaj se bo obligacija za 100 gold., ki nese 5 od 100, vzela za 100 gold., — ki nese 3 od 100 gold., za 60 gold., — zajemšnice s srečkami od leta 1834 za 1000, od leta 1839 za 300, od letošnjega leta za 250 gold., Komski prihodski listi pa za 14 fl. —Zagotovšina se pa zna odrajtati tudi v galicijskih zastavnih pismih, v per-vih obligacijah družbe parobrodov donavskih in družbe Llovdove, družbe železnice severne, v delnicah (akcijah) narodne banke in še družin družb.
Posebni oglasi bojo naznanili p o lajša ve, ki se bojo dodelile pri tem posojilu nekterim osebam in družbam. Plačila zajema (to je, posojila) se imajo odrajtati ali v srebernem ali zlatem dnarju, v deržavnem papirnatem dnarju, ali v banknotih, v izsrečkanih in že plačljivih zajemšnicah od leta 1834, 1854, v že ali saj t 10 dnevih plačljivih kuponih austrianskih deržavnih obligacij in obligacij zemljišne odveze, ali v parcialnih hipotečnih nakazih.
Posojilo se ima izročiti tisti dnarnici, pri kteri se je zagotovšina vložila, in v tistih obrokih (brištih) in tistih dnevih, ki se bojo na koncu tega zajema na znanje dali, na vsako vižo pa tako, da se bo posojilo odrajtalo v 3 letih, če zajem ne bo znesel 400 milionov, — če bo znesel 400 do 450 milionov, v 4 letih, — če bo pa znesel 450 do 500 milionov, pa v 5 letih, in scer vsako leto v 10 enacih zneskih. Na vsako vižo pride pervi del s poltretjim odstotkom vpisanega posojila 30. septembra (kimovca) , drugi del pa ne pred kakor 31. oktobra tega leta odrajtati. Kdor pa hoče, zamore en ali več delov še preden dan plačila izteče, odrajtati.
Pri vplačilu pervega dela 30. dan septembra tega leta se bo vsakemu deležniku namesto certifikata izročil zajemni list, ki se ima potem pri vsakem plačilu dnarnici pokazati, pri zadnjem pa nazaj dati.
Kdor v določenem obroku ne odrajta kar ima plačati, ima zamudne, obresti po 6 od 100 poverniti; čo pa čas že za drugi del izteče, pa še poprejšnji del ni plačan, takrat zapade zagotovšina deržavnemu zakladu. Ker v kratkem ne bo več deržavnega papirnatega dnarja, prava veljavšina banknotov pa se bo lo tadaj povernila, kadar bo deržava svoj dolg poplačala narodni banki, ktera banknote izdaja, tedaj se bo na koncu podpisov, naj ti podpisi znesu 350 ali 500 milionov, banki iz dohodkov posojila tolikšen znesek izročil, da bo zadosti, celi dolg banki noter do 80 milionov med tem časom toliko bolj poplačati, ker še 3*/4 milionov navadnega letnega izplačevanja naj starejega dolga in pa vsako leto 10 milionov iz čolnih dohodkov zraven pride. Zato se bo pa narodna banka tudi pri-morala, da bo, kakor hitro ji bo le med tem mogoče, spet začela banknote zamenjavati v kovani dnar.