GLASILO OBČINE MENGEŠ ŠTEVILKA 25 / LETNIK IV / PROSINEC / 1996 ***/l* *«ENGŠAN „ha Zdar" I /v\eneeSG C> ttQr u r > d e r 1S' & \A/al2mcible Presege. TURISTIČNO DRUŠTVO MUZE) MENGEŠ ivwcnci trgovsko podjetje d.d. KAMNIK, Ekslerjeva 8 P3 ffifl£®KM CGQ§£\ (Medvedova 1a, te/.: 831 404) IN PB GQ©W£\ fiffl®E£\ (Ljubljanska 1c, te/.: 872 570j POSEZONSKO ZNIŽANJE ZIMSKE KONFEKCIJE OD 11. DO 25. JANUARJA 30% znižanje cen v MODNI HIŠI 20-30% znižanje cen v NOVI MODI AVTOMOBILSKI PROGRAM LAĐA V industrijski proda ja I ni HELKO DOBRI PLAČILNI POGOJI IN UGODNE CENE Informacije po telefonu: (061) 715 233 sa Trgoavto TRGOVINA BURNIK Prešernova 3, Mengeš Akcijska prodaja - plačilo z 1+5 čeki brez obresti kolesa Rog kolesa Atala avtoradio Pioner motorne žage Husqvarna plačilo z 1+3 čeki brez obresti ali 1+5 čekov z min. obresti vrtne 4-taktne kosilnice avtogume, dodatna oprema vozll betonski mežalci, samokolnice avtokumulatorji za vse vrste motorjev, osebnih in tovornih vozil električno ročno orodje, stabilne elektro žage avtokozmetika, motorna olja in maziva Castrol, Valvoline, Elf, Ina Delta, RSL motorji Tomos in Piaggo vespe rezervni deli za osebna vozila Zastava, Lađa Škoda, Golf tovorna vozila Tam, Zastava, Iveco, Man rezervni deli za kolesa in mopede plačilo kupljenega blaga je možno z gotovino, čeki ali kreditom brez pologa za pogodbene kupce ugodni pogoji Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 19., sobota od 8. do 12. ure. Vse informacije na tel. 061/737-785. Se priporočamo! UVODNIK KAZALO Sfmtovcutefatfltee, dnAyi&vxttt! Dolgi januar se bliža koncu, pogovarjamo se že o pustovanju, misli pa nam še vedno begajo v dneve okrog novega leta. Tuđi v Mengšanu smo kar nekaj prostora namenili proslavljanju božično-novoletnih praznikov. Česar še niste vedeli ali poznali o koledovanju, je sedaj pravi trenutek, da si preberete in osvežite svoje znanje. Otrokom pomeni največji praznik sneg, po njihovo "snegovanje". Sneženi možje so bili prava paša za oči po vsej naši občini. Malčki se sankajo, ćelo smucati znajo. Kar prepričajte se, dobri so v tekmovanju po strmih smučinah. Še malo, pa jih borno videli na državnem tekmovanju,... A kcija DVIGALO ZA INVALIDE je naletela /\ na odmev. Osnovna šola Mengeš se darovalcem zahvaljuje za sodelovanje, hkrati pa vabi še vse tište, ki prvič niste čutili potrebe. Znesek, potreben za izgradnjo, je zelo velik, vsak majhen prispevek pa je dobrodošla pomoč. Saj poznamo pregovor: kamen na kamen palača. Skoraj pet strani je namenjenih vaši pošti. Žal vsega nismo objavili, saj ste nekateri tako skrivnostni, da se ne želite podpisati s polnim imenom in priimkom. Vsaj v uredništvu moramo vedeti, sicer pismo ostane le na naši mizi, ne ugleda pa luči sveta v Mengšanu. Nekateri ste se dotaknili tuđi dela uredniškega odbora. V naslednji številki borno natančneje pojasnili nekatere zadrege ali zaplete ali morda še kaj drugega. Za zdaj bi rekli le toliko: Mengšani smo vsi, ki živimo v Mengšu, saj nas povezuje skupna občina. Spomnim se besed "ta pravega" Mengšana, ki je "nepravemu" Mengšanu očital, da ni domačin. Pa mu je "nepravi" Mengšan odgovori!, daje "pravi" Mengšan tišti, ki kaj naredi za svoj kraj, sedaj občino bodisi v društvu bodisi v drugi obliki. Ne bojmo se Nemengšanov. Morda ravno oni delajo Mengeš bolj mengeški, saj delajo v Mengšu in za Mengeš kot direktorji družbenih ali zasebnih podjetij ali pa le kot skrbni očetje in mame svojim otrokom. Objekt Slamnik je že nekaj časa kost, ki jo glodamo tako na občinskem svetu kot med seboj v takšnih ali drugačnih krogih. Tokrat si lahko preberete stanje, viđeno s strani pravnika, na podlagi razpoložljive dokumentacije. Turistično društvo je slavilo 35-letnico svojega obstoja in temu primerno pripravilo slavnostni koncert. Tuđi Ločani nišo od muh. Ko so ustanavljali svoje kulturno društvo, je imel morda kdo pomisleke, kaj je to treba, ko pa imamo že dve v Mengšu. Pa so dokazali, kako je to potrebno. Preberite si na strani 22. Posebej moramo poudariti, daje mengeška občina bogatejša za Muzej Mengeš, ki se je že prebil iz anonimnosti. Marsikdo tuđi izven naše občine je že slišal zanj. Verjamemo, da bo naletel na posluh tuđi doma. Od kulture pojdimo k podjetništvu. Prva akcija mengeških podjetnikov in zasebnikov se bo nadaljevala v mesecu marcu 1996. K sodelovanju vabimo tuđi tište, ki vam je ta informacija nova. Pri športu spet nekaj novega. TVD Partizan je odprl Fitnes studio, kjer si lahko ohlapne mišice napne hkrati osem drznih na orodjih, vsaj toliko pa še na tleh, na blazinah, se razume. INČE in župnijska Karitas Mengeš izpolnjujeta svoje poslanstvo. Karitas je upihnila peto svečko, kar dokazuje, da dobrota res ne pozna meja... S poštovani! Lepo je biti v vaši družbi, še iepše bi bilo, če bi se nam oglašali v večjem številu in kaj napisali. Več nas bo, Iepše nam bo in več borno lahko naredili za našo novo in mlado občino. Z nerganjem in blatenjem drugih, namestoda bi naredili kaj dobrega, pa žal uspeha ne bo. Smo Mengšani ali nismo, pa čeprav le priseljeni, s srcem v Mengšu! Tatjana S/Vec Str/pšek UVODNIK..............................................3 OBČINSKI SVET...................................4 POLITIČNE STRANKE...........................4 PRI SOSEDIH........................................5 KMETIJSTVO.........................................6 ŽUPAN NA OBISKU............................7 PRAZNIKI IN OBIČAJI.........................8 NAŠ VRTEC........................................10 NAŠA ŠOLA........................................12 IZOBRAŽEVANJE.................................14 VAŠA POŠTA......................................15 DRUŠTVA............................................19 ŠPORT................................................26 Ml MED SEBOJ...................................30 DOBROTA NE POZNA MEJA.............31 KULTURA............................................33 ZDRAVJE IN LEPOTA..........................37 IN MEMORIAM.....................................37 RAČUNALNIŠTVO.................................38 OBVESTILA..........................................38 MENGŠAN mesečnik OBĆINE MENGEŠ Naslov uredništva: Slovenska cesta 28, Mengeš telefon/telefax: (061) 737 317 žiro račun: 50120-603-55739 Glasilo uraja uredniški odbor: Ta^Sh^Sfcm6ek(^nainoc)gowBire*icaj Ljubica Rožman, Milica Tomšič, Jože Vahtar.Blaž Janežlć, Franc Veider (člani) Lektor; Ivo Pimat Računalniški prelom: Sebastjan LJnke Sliki na naslovnici: ZBIRKA G. MARKA KORENČANA Izdaja: Občina Mengeš Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva Mengša, Topol, Loke in Dobena brezplačno na dom. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Tisk: Premiere, PirniČe Distribucija: Primož Kržan, tel.: 737-296 MM^aiM 3 OBČINSKI SVET JPOLITIĆNE STRANKE| Posamezni člani Občinskega sveta so bili prisotni na sejah Občinskega sveta kot sledi: Zap.št. Ime in priimek izvoljen z liste prisoten opravičeno neopravičeno odsoten odsoten 1. Janez Per SLS 4 od skupaj 4 sej nadomestno izvoljen Anton Benda SLS 13 1 2 od skupaj 16 sej 2. Milan Jenčič LDS 13 5 3 3. Jožef Pajnič SKD 21 4. Andrej Kozelj SLS 5 4 1 od skupaj 11 sej nadomestno izvoljen Jožef Vahtar SLS 8 od skupaj 8 sej 5. Franc Gregorc SDSS 15 2 4 6. Roman Kalušnik LDS 19 2 7. Janez Dimec ZLSD 17 2 2 8. Franc Guna SKD 21 - 9. Jožica Komatar SLS 20 - 1 10. Branko Lipar LDS 19 2 11. Franc Bergant SLS 21 - 12. Alojzij Janežič SDSS 21 - 13. Peter Gubanc LDS 21 - 14. Tatjana Sivec-Strmšek SKD 20 1 15. Primož Podlogar SNS 15 - 6 16. Franc Ručigaj SLS 8 3 od skupaj 11 sej nadomestno izvoljen , Franc Jerič SLS 6 2 od skupaj 8 sej Tajnik Občinskega sveta: Irena Podboršek Mengeški liberalni demokrati Mengeški liberalni demo- krati ob zaključku starega in začetku novega leta Ob začetku novega leta sta Izvršni odbor in svetniška skupina LDS Mengeš ocenila svoje delo v preteklem letu. Kot je to že običajno v tem času, smo pripravili tuđi nacrt za naše delo v letu 1996. Ugotovili smo, da se je Občinski odbor LDS Mengeš s svojimi simpatizerji uspešno vključil v politično življenje naše nove občine. Sodelujemo v Občinskem svetu ter skoraj v vseh delovnih oziroma svetovalnih telesih občine. V štirih delovnih telesih Občinskega sveta (dveh odborih in dveh komisijah), ki izvršujejo naloge, katere jim nalaga Občinski svet, opravljamo dolžnost predsednika. V okviru pristojnosti in zadolžitev smo se zavzemali za uresničevanje ciljev, ki smo si jih postavili v programu stranke ob njeni ustanovitvi in pred nastopom na lokalnih volitvah. Naša stranka ima pri uveljavljanju interesov in svojega programa dosti težav, saj nima izvršilne oblasti in ne sodeluje pri vođenju Občinskega sveta. Vse to jo potiska v opozicijsko vlogo, vendar pa si vseeno intenzivno prizadeva za tvorno sodelovanje z ostalimi strankami, vodstvom Sveta, županom ter Občinsko upravo. To se je posebno pokazalo pri najbolj pomembnem dejanju, pri sprejemanju občinskega proračuna za leto 1995. Naši predlogi (amandmaji) za spremembo predloga proračuna, ki ga je pripravil župan, nišo dobili večinske podpore pri drugih strankah, ki sodelujejo v Občinskem svetu, čeprav smo se zavzemali za razrešitev nekaterih aktualnih problemov v občini: ureditev parkirnih prostorov in otroškega igrišča ob stanovanjskem naselju na Levčevi in Slamnikarski ulici, povećanje sredstev za tekoče in investicijsko vzdrževanje osnovne sole, izgradnjo novih in vzdrževanje obstoječih športnih objektov ter vzdrževanje zelenić. Našteto naj bi po našem predlogu financirali z denarjem, katerega je župan namenil za odplačevanje kredita za nakup objekta Induplati na Slovenski 28, Mengeš. Pri tekočem delu Sveta pa je veliko naših predlogov dobilo podporo pri većini svetnikov. Delo Občinskega sveta smo ocenili za dobro, saj je opravil večji del nalog, za katere je odgovoren. Za to delo pa bi lahko porabili precej manj časa pa tuđi denarja, kajti vođenje sej Sveta je bilo slabo. Delovno gradivo, ki ga je predsednik uvrščal na dnevni red, je bil pogosto nekvalitetno pripravljeno, zaradi česar so bile seje po nepotrebnem predolge, neproduktivne pa tuđi konfliktne. Po našem mnenju je bilo zaradi tega za sejnine porabljenega preveč denarja. Zato smo pri sprejemanju rebalansa proračuna za leto 1995 nasprotovali županovemu predlogu, da se iz postavke "investicijsko vzdrževanje" pri "komunalno cestni dejavnosti" prenese 1.000.000,00 SIT za izplačilo sejnin Občinskega sveta, uprave in odborov. Udeležba članov Občinskega sveta na sejah K I a podlagi 17. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Mengeš se enkrat letno objavijo INv glasilu Mengšan podatki o udeležbi članov občinskega sveta na sejah Občinskega sveta Občine Mengeš, ter o opravičenih in neopravičenih izostankih. Občinski svet je v svojem prvem letu mandata od 23.12.1994 do 27.12.1995, zasedal na 11. rednih sejah, 5. nadaljevanjih rednih sej, 4. izrednih sejah in enem nadaljevanju izredne seje. POLITIČNE STRANKE PRI SOSEDIH Mengeški liberalni demokrati' Pri oceni dela stranke je razvidno, da se le-ta krepi, saj se vse več pojavlja v javnem življenju občine. V letu 1996 borno naša mnenja in predloge v še večji meri posredovali javnosti. Delo in aktivnost stranke v prihajajočem letu bosta temeljila na nadaljevanju programa iz preteklega leta. Prioritetna naloga bo vključitev tistih naših predlogov v občinski proračun, katerih nismo uspeli uveljaviti v preteklem letu. Pri tem se zavedamo, da borno morali še več narediti pri dogovarjanju in usklajevanju interesov z drugimi političnimi strankami, ki delujejo v Občinskem svetu ter seveda z županom. V tem smislu je potrebno še enkrat poudarHi, da Občinski odbor LDS Mengeš za uresničevanje nalog, ki so splošnega pomena za občane in občino, lahko sodeluje z vsemi strankami, ne glede na njihovo ideološko opredelitev, saj menimo, da pri reševanju lokalne problematike kot so: komunala, kultura, izobraževanje, šport, interesne dejavnosti, ipd... ideologija nima nikakršnega pomena in tako vnaprej za sodelovanje ne izključujemo nobene politične stranke. Poleg omenjenih nalog bo potrebno v občini poskrbeti za večjo prometno varnost. S tem je povezano veliko problemov od ureditve semaforizacije, obnove in izgradnje novih pločnikov, ureditev poti za pešce, vse do načrtovanja obvoznice mimo centra Mengša. Svoj prispevek bi radi dali tuđi pri pripravi dolgoročnega družbenega in prostorskega plana za razvoj občine Mengeš, za katerega borno zahtevali, da se začne pripravljati v letu 1996. Občinski odbor LDS bo preko svojega člana tuđi v bodoče sodeloval pri izvajanju delitvene bilance med občinami, ki so nastale iz nekdanje Občine Domžale, katera naj bi se končala čimprej. Še naprej se borno zavzemali tuđi za neodvisnost javnega občinskega glasila, katera je že bila ogrožena. Politično delo in aktivnost znotraj stranke se bosta še naprej krepila, zunanji odraz tega pa mora biti ustvarjalnost stranke pri skupnem napredku in razvoju občine. Namen LDS je, da se še naprej pojavlja v javnem življenju občine, tuđi izven Občinskega sveta in njegovih delovnih teles. Tuđi v tem letu borno organizirali kar nekaj javnih razgovorov in posvetovanj o aktualni lokalni in državni problematiki. Te borno pripravili večinoma sami, nekaj pa v sodelovanju z Občinskim odborom LDS iz sosednje občine Domžale, s katerim dobro sodelujemo. Svoja sporočila, mnenja in krittko o dogajanjih v občini borno objavljali v "Mengšanu", saj menimo, da je najbolj originalen "glasnik" življenja v občini. fO LDS Mengež /JPI Božično novoletno srečanje upokojencev Papir servisa Ljubljana V Stejem si za prijetno dolžnost, da se v imenu vseh upokojencev, nekdanjih sodelavcev Podjetja za predelavo odpadkov Papir servis Ljubljana, Pod ježami, zahvalim za povabilo, pogostitev in obdaritev ob našem že tradicionalnem srečanju v gostišču "Pri Micki" ob Litijski cesti v Ljubljani. Lepo je, da se bivši sodelavci in sodelavke ter sindikat "Neodvisnost" spomntjo na nas. Da smo tuđi mi, ki smo pred leti odšli v pokoj, marsikaj storili za podjetje. Mislim in lahko trdim, da je za vse upokojence vsakoletno srečanje velik dogodek, ki ga vselej preživljamo z velikim spoštovanjem. Ta dan je za nas izredno bogat ob spoznanju, da le nismo pozabljeni - odpisani. Tako se nekateri videvamo sele po letu dni, drugi večkrat. Prijetno se je pogovarjati z nekdanjimi sodelavci, posebno pa prisluhniti direktorju Bojanu ing. Hovniku, ki je orisal uspehe in tuđi težave, ki so spremljale delo kolektiva v preteklih letih, pa vendar je bilo leto 1995 uspešno za celoten kolektiv in tuđi za nas upokojence, predvsem zaradi lastninjenj. Tako smo tuđi mi postali delničarji in že prejeli "dividende", prvo tozadevno izplačilo. Ponosen in vesel sem, da sem delal več let v tem kolektivu in tu odšel v zasluženi pokoj. Bil sem med tistimi delavci, ki so prišli v prvih letih obstoja, delali ob sobotah, včasih tuđi ob nedeljah, če je bila potreba. Bili smo dober, utečen, priden in spoštovan kolektiv. Vse smo ustvarili z odrekanjem, zato sedaj naše pokojnine nišo zavidanja vredne. Za vse dosežene uspehe v gospodarjenju jim mi upokojenci prisrčno čestitamo, ter želimo, da bi bili tuđi v letu 1996, prav tako uspešni. V imenu vseh upokojencev Podjetja za predelavo odpadkov in v svojem imenu se preko mesečnika Mengšan zahvaljujem za izkazano pozornost ob vsakoletnem srečanju z obdaritvijo. Isto velja še za druge oblike pomoći preko celega leta. Jože Novak Upamo, da bo ob naši soli kmalu stala tuđi nova športna dvorana. VIDEO MHMaM >4& PRI SOSEDIH KMETIJSTVO Prasiči so debeli Gorica pri Moravčah Primeren čas za koline so hladni dnevi v letu. Pred zakolom pripravimo vse potrebne pripomočke, da med delom ni ovir. Posebno pomembna je čistoća vseh, ki sodelujejo pri tem "slovenskem prazniku". Med delom moramo poskrbeti, da nas ne motijo psi, mačke in misi. Večina kmetov in ostalih ima že urejen prostor za predelavo, ki izpolnjuje higienske zahteve. Posebno moramo paziti čistoćo vseh delovnih pripomočkov, kot so nozi, strojčki, posode, ploh in miza. V soboto pred božičnimi prazniki, ko so pri Kržanovih klali, je bilo mrzlo in ćelo nekaj snega je zapadlo. Prišli smo na koline, natančneje na stari slovenski praznik. Tega dne se veseli mlado in staro, posebno pa gospodinje, ki imajo veliko dela v kuhinji. Kot že rečeno pri Kržanovih vsako leto v mesecu decembru spitajo po dva prašiča težka po 170 kg. To so manj kot 15 mesecev stari prašiči. Izurjeni mesar Ivan Urankar, upokojenec iz Moravč, je imel tega dne precej dela, da je prašiča dal iz kože, potem razkosal, pripravil meso za pečenice, salame in nadev za želodce. Gospodinja Mira in pomoćnica Angelca sta pripravili "čreva", ki morajo biti dobro oprana. Ko jih izpiram dam v škaf soli, naribano repo, da ni potem v mesu vonja. "To je zelo pomembno", pravi Angelca. Pri delu sta pomagala Rajko in Miro, da je mesar Ivan lahko nemoteno "zašilil" okusne domaće mesene klobase. Ko je bila narejena "godlja", jo je gospodar Tone okušal, će je dovolj slana, mesar Ivan pa dodajal, će je bilo treba še kaj tega in onega. Vsi so pomalem poskušali, nakar je Tone dejal: "dovolj je slana in mastna." Skoraj na vsaki kmetiji napravijo krvavice nekoliko po svojem okusu, vendar velja nekaj pravil za okusne krvavice: 2 litra ješprenja, 1 liter prosene kaše, 1/2 litra riža, 1 liter krvi, 1/ 2 prašičje glave, 1 pljuča, 1/2 jeter, 2 do 3 litre črevne masti, 2 čebuli, majaronove pleve, mletega popra, česnove vode in približno 3 pesti soli. Vso maso razredčimo z mesno juho in temeljito premešamo, da je enotnega okusa. Tako pripravljen nadev polnimo v svinjska debela in goveja tanka oprana čreva, ki jih na koncu zašpilimo. Paziti moramo, da so krvavice primerno napolnjene, nato jih obarimo v vodi s temperaturo največ 90 °C, sicer črevo poći. Kdaj so klobase-krvavice dovolj obarjene, pa ugotovimo tako, da površino prebodemo z tanko "iglo", da izteče bistra juha. Ko so krvavice dovolj kuhane, jih ohladimo, posamezne položimo v plastične vrečke in zamrznemo. Po končanem celodnevnem nič prijaznem delu je gospodinja Mira povabila vse delavce v hišo za obloženo kmečko mizo v hiši, na kateri je bilo vsega dovolj za jesti in piti. Med tem smo se pomenkovali še o marsičem, pa tuđi o tistem, kar ni za časopis. Naj omenim, da mesarja samouka Ivana poznajo občani po ćeli moravski dolini in tuđi drugod. Saj ta kolje prašiče že nad 35 let. Samo pri Kržanovih na Gorici pri Moravčah že nad 20 let, kjer je spravil 40 živali v koline. To je vsekakor rekord za mesarja Ivana, ki premore že 65 let, pa še vedno mu "kolarija" gre od rok. Besedilo in loto: Jože Novak Finančne intervencije za kmetijstvo ŽIVINOREJI MANJ, DRUGIM VEČ SPODBUD Lani uvedeni ukrepi podaSjšani v letošnji januar Vlada Republike Slovenije je na predlog Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Uradnem listu RS št. 77 z dne 30. decembra 1995 objavila uredbe, ki dokler ni sprejet proračun za leto 1996 le za januar podaljšuje nekatere ukrepe finančne intervencijske politike, uvedene v lanskem letu. Uredba o finančnih investicijah za celostno urejanje podeželja in obnovo vaši za mesec januar 1996, predvideva sredstva (6.000.000 SIT) za že sprejet program sanacije nedokončanih komasacij ter uvajanje nacionalnega programa namakanja. Sredstva v skupni visini 83.000.000 tolarjev pa se bodo dodelila za pokritje neporavnanih obveznosti iz pogodb, ki so bile sklenjene v letu 1995 in za začetek izvajanja del projektov, ki so bili izbrani na javnih razpisih za dodelitev sredstev finančnih intervencij za celostno urejanje podeželja in obnovo vaši za leto 1995. Največ denarja je namenjenega za namakanje kmetijskih zemljišč, nato za agromelioracije (trajni nasadi in opore), za druge agromelioracije, za kritje stroškov za izdelavo predhodnih analiz in investicijsko Mesar Ivan pri izdelavi okusnih "sa/am" iz debelega črevesa, poleg njega pomoćnika Rajko in Mirko Kosmač. RAČUNALNIŠKI TEČAJI Ljubljanska 80 (SPB1). 61230 Domžale 713-660 rr mmsI&im fe KMETIJSTVO ŽUPAN NA OBISKU tehnične dokumentacije ter za programe celostnega urejanja podeželja in obnove vaši. Uredba o uvedbi finančnih inten/encij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za januar 1996 nekatere ukrepe iz lanskega leta otiranja v nespremenjeni obliki, nekatere pa delno spreminja: 1. Plemenske živali - prašiči - regres Ta ukrep na novo predvideva regres tuđi za čistopasemske mladice, hkrati pa ranio znižuje regres za mladice križanke: 16.000 SIT/glavo za nakup in 4.000 tolarjev za obnovo iz lastne črede (lani 18.000 SIT in 5.000 SIT/kom). 2. Plemenske živali - drobnica - regres Ukrep ostane nespremenjen. 3. Subvencioniranje obresti od posojil za financiranje tekoče proizvodnje Namen ukrepa je pomagati proizvajalcem z regresiranjem realne obrestne mere (r), vendar največ do visine 10% letno (lani 12%) za najeta posojila za pitanje goveđi, prašičev, za pridelavo sladokome pese, žit, oljnic, krompirja, koruze, odkup sadja za predelavo ter za zaloge krompirja, ki so bile oblikovane do 15. oktobra 1995. Visina priznanega posojila je za prašiče-pitance nižja kot lani: 7.000 SIT/glavo (lani 8.500 SIT), ter višja za koruzo: 50.000 SIT/ha (lani 25.000 SIT) in žita ter oljnice: 35.000 SIT/ha (lani 20.000 SIT). 4. Sadne sadike - regres pri nakupu kakovostnih sadik novih sort Pri većini sadnih vrst je predviđen višji regres, kot je bil v lanskem letu in se giblje od 20% do 30% od visine računa. 5. Izravnava stroškov pridelave - podpora Namen in pogoji podpore za mleko in meso goveđi, konjev in drobnice so ostali nespremenjeni. Nekoliko se je znižala podpora za govedo, in sicer je za območja z omejenimi proizvodnimi možnostmi za kmetijstvo in hribovsko območje 20 SIT/kg prirasta žive teže (lani 25 SIT), za gorsko-višinska, kraška in strme kmetije pa 30 SIT/kg prirasta žive teže (prej 42 SIT). 6. Ulov plave ribe Ukrep ostane nespremenjen 7. Izravnava stroškov pri pripravi blaga za zunanji trg Ukrep ostane nespremenjen. Priložene pa so nove stopnje po posameznih proizvodih. 8. Pospeševanje pitanja goveđi Pomembno je poudariti, da se pri tem ukrepu v letu 1996 upoštevajo zahtevki le za tište živali, ki v letu 1995 še nišo bile deležne premij oziroma se za posamezne živali vloži zahtevek, če je preteklo najmanj 12 mesecev od dneva vložitve zahtevka za posamezno žival za ta namen. Sprememba je pri regresu za rejo krav dojilj, kjer je uvedena različna visina podpore glede na območja: na ravninskem območju 15.000 SIT/kravo, za hribovita območja in območja z omeprimi proizvodnimi možnostmi 18.000 SIT/kravo in za gorsko-višinska območja, kras in strme kmetije 20.000 SIT/kravo (prej enotno 20.000 SIT). Če pa je obremenitev lastnih in najetih kmetijskih površin pod 1,5 GVŽ/ha, se visina osnovne premije poviša še za 10%. Tuđi pri drobnici, kjer pridejo v poštev le matični tropi in matere mesnih pasem ovac, mora pa biti najmanj 10 živali na kmetijo, je uvedena diferencirana visina podpore glede na območje: ravninsko 1.200 SIT, hribovsko in območja z omejenimi proizvodnimi možnostmi za kmetovanje 1.800 SIT, gorsko, visinsko, kras, strme kmetije 2.000 SIT (prej enotno 2.000 SIT/drobnico). Za vse navedene ukrepe je rok za vložitev zahtevkov do 15. v tekočem mesecu za pretekli mesec. Obrazce se dobi pri Poslovnem združenju prehrane Slovenije, Slovenska c. 54 v Ljubljani, prav tako pa se na ta naslov zahtevke tuđi odda. Natančnejša pojasnila lahko zainteresirani dobijo tuđi pri kmetijski svetovalni službi, kmetijskih zadrugah in hranilno-kreditnih službah. Predvsem uvoznike bo gotovo pritegnila tuđi Uredba o dolotitvi kmetijskih in živalskih proizvodov, za katere se ob uvozu plačuje posebna dajatev. Tuđi ta je objavljena v istem Uradnem listu. Jože Benec, inž. agr. Kmetijski zavod Ljubljana Župan na obfsku |§ Konec leta 1995 se je nezadržno bližal. Bil je petek, 29. 12. 1995, ko me pokliče župan, da opraviva dva obiska pri najstarejših živečih Mengšanih. Ker je med njimi tuđi moja stara mama, sem se povabilu seveda z veseljem odzval. Tako sva šla na obisk k Frančiški Keržič, rojeni Florjančič, rojeni v davnem letu 1901. Njena življenjska pot je že bila opisana v Mengšanu, zato naj v tem zapisu predvsem podam zahvalo, ki jo slavljenka in tuđi vsi domači dajejo županu Janezu Peru in Občini Mengeš. Z željo po zdravju in vsem dobrem v novem letu sva se poslovila. Pot naju je vodila še k Andreju Koželju, najstarejšemu Mengšanu, ki je v letu 1995 dopolnil 95 let življenja. Čeprav že većina bralcev ve za žalostno novico, pa imava z županom le zadoščenje, da sva g. Andreja obiskala v njegovih zadnjih dnevih življenja. Tuđi o gospodu Andreju smo v Mengšanu že pisali in naj bo ta zapis kot kronologija nekega dejanja. v Ceprav je težko pisati o svojih starših ali starih starših, naprošamo bralce, da tuđi sami vzamejo svinčnik ali pero v roko in napišejo ob obiskih, ki jih opravlja g. župan (seveda, če je to želja vas domaćih). J. V. MENGŠAN MMSta f PRAZNIKI IN OBIČAJI Kolednice Za obredne obhode v božičnem času je evropski Vzhod sprejel rimsko koledarsko ime Kalendae, ki je sprva pomenilo začetek meseca, pozneje pa prešlo tuđi na obhode ob posebnih priložnostih v letu. "Koledi", "kolednikom" so dale ime pač rimske "Kalendae Januarie", obhodi ob našem novem letu, poganska šega, ki ji je kršćanstvo dalo novo vsebino. Koledovanje je pri nas prvi omenil že Primož Trubar v svojem "Catechismu s dveima islagama": ".....inu koledniki ob božici pojo: mi smo prišli pred vrata, de bila božja zlata!" Dobrih sto let za njim govori o kolednikih ("koledneke") na Kranjskem tuđi Valvazor. Obredni obhodi so imeli v starosvetnem redu važno vlogo: prinašali so k hiši blagoslov za novo letino, zdravje in srećo Ijudem in živini. Svoj posebni namen so imeli koledniki zato v kmečkem okolju, hodili pa so tuđi po trških in mestnih naseljih. Božični koledniki so nehali hoditi pri nas v 19. stoletju, umaknili so se trikraljevskim ali pa se spojili z njimi. Vera v "blagoslov", ki ga prinašajo, pa se je vsaj v podzavesti dedovala do zadnjega. Zato so bili koledniki zmerom in povsod vredni plačila, daru, ki sta jim ga rade volje dala gospodinja, redkeje gospodar: največkrat jajca, klobaso, slanino. Napačno bi bilo misliti, da med božičnimi n trikraljevskimi koledniki po nastanku ni razlike. Božični koledniki so kot šega brez dvoma nadaljevanje nekdanjih "obiskov" rajnih prednikov, čeprav so se popolnoma pokristjanili, menjali vsebino in smisel, se obogatili s prvinami iz srednjeveške božične liturgije. Trikraljevski koledniki pa so v glavnem le otroci renesanse, humanističnih šol in njihovih učiteljev. Božične kolednice so danes izgubile svojo funkcijo. Pojo se kot božične pesmi, povečini pa se ohranjajo samo še kot arhivski zapisi, ki so komaj znani. Gradivo kaže, da nam je treba deliti božične kolednice v dve skupini. Prva je starejša. Kolednice te skupine obsegajo v glavnem oznanilo božičnega dogodka. Ta zvrst šega zagotovo v srednji vek. Druga, mlajša, je prevzela ostanke baročnih liturgičnih prizorov: nastope angelov in pastirjev pa poklonitev pred jaslicami. Te kolednice imajo dramatsko obliko. Sprva so jih igrali, v zadnjem času pa so le še navadne božične pesmi, v katerih deljene vloge ne vzbujajo ne spomina ne dramatsko uprizarjanje in ne potrebe po njem. Mimo takih krajših prizorov so se razvile tuđi prave igre namenjene največkrat nastopom v kmečkih izbah brez odra in scenerije - praoblika "gledališča v krogu". Vsaj dve značilnejši taki svoji igri smo tuđi Slovenci oteli pozabi. Ena je Drabosnjakova "Pastirska igra" s Kostanj, druga pa je mežiška "Pastirsko-trikraljevska igra." Toda to je samo drobec velikega bogastva, ki smo ga Slovenci ustvarili in ga je zlasti v ljubljanski škofiji jožefinsko-janzenistično nasprotovanje docela zatrlo. Karlu Štreklju je uspelo resiti samo nekaj bornih ostankov. Kako je "poredni paver v Korantane", Andrej Šuster-Drabosnjak (1768-1825). svojim rojakom, kmetom iz Kostanj nad Vrbskim jezerom in prebivalcem drugih vaši v okolici pokazal Gospodovo rojstvo v svoji "Pastirski igri", danes lahko sklepamo samo po ohranjenih podobnih igrah v soseščini. Drabosnjakovo "Pastirsko igro" so zadnjič igrali leta 1932. Do današnjih dni pa igrajo moćno podobno "Pastirsko- trikraljevsko igro" v Mežiški dolini. Leta 1958 so jo predstavili v prostrani izbi nekdanje Kramolčeve domačije v Šentanelu nad Prevaijami. Kdo bi mogel prav opisati to, danes že edinstveno doživetje! Okoli in okoli po stenah so postavili klopi in stole, na njih sede vaščani, mlado in staro in čakajo kolednikov. Kar brez posebne napovedi se začne prvi prizor, kos vsakdanjega življenja. Skoz vrata je prišel gostilničar v domaći nosi, z značilno čepico na glavi, stopil k mizi, jo pobrisal. Vsak je vedel: zdaj smo v gostilni. Že se vrata spet odpro in razcapan potepuh pogleda noter. Ker nima "ne krajcarja, ne vinarja", ga gostilničar oštro odpravi. Toda spet se vrata odpro. V izbo stopita Jožef in Marija. Marija je sicer "svetopisemska", Jožef pa je mežiški "cimperman" s cekrom, žago in palico in povaljanim klobukom. Tuđi onadva sta revna. Revnih gostov gostilničar ne mara: "Poberta .se pri vratih ven in drugod potrkajta!" Z njima vred tuđi gostilničar zapusti izbo. Kratek predah "občinstvo" se premakne na sedežih, a brž vse obmiruje. "Deželni glavar" v škornjih in jahalnih hlaČah, s sabljo za pašom in čudnim pokrivalom na glavi odpahne vrata in prinese "Herodežev sedež" v izbo: usnjen naslanjač iz starih časov in "boljše" hiše, obit z belimi porcelanskimi okrasnimi žeblji. Za glavarjem stopa ošabno "svetopisemski" Herodež, ki se košato usede na svoj "prestol" in takoj zahteva "častno stražo". Dva "vojaka" s sulico sta precej na mestu in se postavita Herodežu na vsako stran. V veži se zaslišijo koraki, nekdo potrka na vrata. Glavar odpre in pogleda. Zunaj so trije kralji. Radi bi do Herodeža. Pogovor poteka po "ceremonielu": glavar je za posrednika. Po "novorojenem kralju" sprašujejo in Herodeža s tem ujezijo. Rad bi jih pridržal, pa pravijo, da se jim mudi. Herodež se razhudi: "Pa kar naprej poberte se, če tu ostati nočete!" Glavar jih spremi v vežo, Herodež mu brž naroči, naj skliče pismouke. Kot bi mignil, prikolovratita iz veže dva "pismouka" v crnih salonskih suknjah in z visokim cilindrom na glavi. Iz bukev prebereta, da bo v Betlehemu rojen novi kralj, bereta pa tuđi vsakovrstno kloboštrijo, da se vsa izba gromko smeje. Herodež ju nažene in za njima s svojima stražarjema vred izpusti izbo. Nič ni odmora. Že je stopil v izbo prvi pastir z dolgo palico in psom. Širokokrajen klobuk ima na glavi in v kosmat kožuh je oblečen. Vsakdo ve: smo na pašniku v pastirski uti. Pastirja zebe, zapoje si. Toda: "Nič prav dobro mi ne gre," pravi, "poklicat moram enga še." Že je njegov pajdaš pri njem. Zapojeta v dvoje. Še tretjega je treba. Tako zapojo v troje "eno pesemco, da bo zlato in srebro brenčalo." Pesem je končana, čas je da počijejo. Vsi trije se iztegnejo na tla in "zaspe". Pes lepo pridno sede k njim in miruje, ko da bi vedel, da je tuđi on igravec. Počitek ne traja dolgo. Vrata se odpro in v izbo stopijo Marija in Jožef in angelček z njima. Jožef nosi še zmerom na palici cekar na rami, pod desno pazduho pa je stisnil majhne jasli z navadno punčko v njih. Sredi izbe postavi jasli na tla in se z Marijo vred vstopi k njim. Koga to moti? Prav nikogar! Angel, dekletce v dolgi beli obleki, z razpuščenimi lasmi in belim trakom čez čelo, stopi pred jasli: "Ne boj se, Marija, nič žalega ti ne storim. Jaz sem velik angel, ki radost oznanjujem: "Gloria in excelsis Deo! Pastirci vstanite vsi, ker Mesija se rodi!" Pastirji se zganejo, se prebujajo, vstajajo. Že so pri jaslih, poklekajo prednje: SfflMTSiS&Kl 8 PRAZNIKI IN OBIČAJI En kovtrc in prt bi dobro bio, da bi se dete odenilo Bledo ličece ima, gotovo zebe ga! Pa tuđi mleka in zemljice, da ga laže prežive. Vtem so se odprla vrata v izbo. Počasi vstopajo trije kralji s tištim, ki nosi zvezdo. Pastirji jih zagledajo, se zboje za dete, jih ustavijo. Trije kralji jih potolažijo, toda pastirji zahtevajo plačila, ako naj jih spuste naprej. Trije kralji se ne branijo: Pokažite nam Dete vi, mi plaćamo cekine tri! Pastirji so pomirjeni, gledajo, kako se trije kralji molče poklanjajo Detetu, kako mu darujejo. Glej, glej, gle}, saj so ja prav ljudi, saj majo to Dete tud radi! Trije kralji odhajajo, pastirji za njimi. Tuđi Jožef pograbi jasli, jih spet stisne pod pazduho, pa z Marijo in angelom vred zapusti izbo. Vse to je samo po sebi razumljivo. Nobene pripombe, nobenega smeha. Čez hip ali dva že privihra Herodež skozi vrata in sede na svoj sedež. Vznemirjen je zaradi novorojenega kralja, grozi mu z mečem. Pokliče glavarja in mu oštro veleva: Pojdi po deželi judovski, ker dobro znan povsodi si. Umori mi desettisoč fantov mi, kakor zdaj zaslišiš ti - od enega do tri leta starosti. Ti zdaj umreti morajo. r^eželni glavar po vojaško uboga: Njihno le povelje to bo kar izpolnjeno. Strumno se zasuče, izgine in se tuđi že vrne. Herodežu javlja, da se je zgodilo po povelju: •••• 7b je res, lažnivo ni, da otroci so silno kričali. Herodež je zadovoljen, poplačal bo glavarja, jH^h V pe pa ni bilo hčere pri hiši, so šaljivo V/zagrozili: Če nam ne boste nč darval, vam borno bajto spodkopal.... P oročila o trikraljevskih kolednikih imamo od vsepovsod: na Gorenjskem npr. še iz škofjeloške okolice, iz Mengša, iz Vodič .... K. Štrekelj je uvrstil med trikraljevske kolednice tri gorenjske obrazce (enega iz Krope, dva iz Ihana), ki so očitno drobci znanih trikraljevskih iger in smo jih v variantah srečevali doslej tuđi v drugih pokrajinah. K li mogočareči, ali so igre tam res igrali, I Mali pa so drobci - kakor toliko drugih pesmi - pripotovali od drugod in se uveljavili kot kolednice. Danes so med ljudstvom pozabljeni. /zbra/ in povzel iz zapisov N. Kuret: ZIMA Franc Veider MMSta 9 NAŠ VRTEC Vrtec Gobica Rojstni dan Za vsakega otroka je rojstni dan poseben dan, zelo pomemben dan. Zato tuđi v vrtcu temu namenimo posebno pozornost. v ^eprav so otroci v skupini polžkov še majhni, Osaj so sele prvi trije dopolnili 3 leta, se vsakega praznovanja posebej veselijo. Tako je bilo tuđi prvi dan po novoletnih praznikih. Praznovala sta Andraž in Jan. Eden 2., drugi 3. rojstni dan. Nestrpnost se je pojavila takoj, ko so opazili,4da so starši pustili tovarišici vrečko z dobrotami. In potem smo se začeli skupaj pripravljati. Zatemnili smo igralnico, okrasili mizo z prtički in ob dobrotah na krožnikih so se vsem cedile sline. Ker smo v zdravem vrtcu, praznujemo brez sladkarij, a zato prinesejo starši najrazličnejše sadje, lešnike, bio sok in še marsikaj dobrega. Ko čakamo, da bo slavljenec upihnil svečko je navadno popolna tišina, nato pa vrisk in veselje, kajti potem se začne pojedina. Za vzpodbudo in pozornost mu vedno zapojemo, tuđi zarajamo in še kaj narišemo za spomin. Tokrat smo oba slavljenca še fotografirali. Kako prijetno smo se imeli, si oglejte še na fotografiji. Tekst: Marta S/tar Foto: Marija Jer/na Juhuhu, nismo sli mi na sneg, sneg je prišel k nam! Ko smo se že navadili, da zime nišo več take kot so bile včasih, ampak da so puste, deževne in brez snega, smo bili letos prijetno presenećeni. Prijetno presenećeni vsi, ki imamo radi sneg in vsi, ki vsako priliko izkoristimo za razvijanje motoričnih sposobnostjh pri otrocih. Znano je dejstvo, da je motorika otroka moćno povezana z razvojem kognitivnih procesov, zlasti v predšolskem obdobju. Tako trdi tuđi Piaget, ki daje velik poudarek gibalni aktivnosti. Pravi, da se mora otrok prilagajati in to ne samo tako, da se človek glede na razmere prilagaja okolju, ampak tuđi, da te razmere prilagaja sebi. Pomen motorike za otrokov razvoj je pogosto osnovan na neločljivosti med gibanjem, razumevanjem, mišljenjem in počutjem. Senzomotorične izkušnje so osnova za razvoj duševnih sposobnosti. Sila teže je edina konstanta v prostoru, v katerem živimo in otrok se jo mora naučiti obvladati, kar pomeni, da pridobi čimveč stopenj svobode. Izpopolniti mora sposobnosti lateralizacije in postopno izgraditi samopodobo o sebi in o lastnem telesu. S proučevanjem otrokovega razvoja so se ukvarjali številni znanstveniki, med njimi Freud, Erikson, Gesell, Huvinhurst....vsi ugotavljajo veliko pomembnost motorike, saj otrok z razvojem nenehno izpopolnjuje sposobnosti, ki omogočajo učinkovito delovanje v družbi. Vzgojiteljice smo seznanjene s pomenom motorike in telesne vzgoje za predšolske otroke. Zato smo prvi dan, ko je bilo mogoče, povabili starše, naj v vrtec ob prihodu prinesejo smučarsko opremo in sani. Prvi dan je bil odziv majhen, nato pa večji. Joži, ki se v vrtcu trudi v okviru društva za zdravo življenje (smučanje, drsanje) in Marija, ki je navdušena vsakič, ko je kdo kaj pripravljen storiti za več gibalnih dejavnosti, sta prevzeli smučarje. Mojca, Olga, Nina, Lili in Jana so se ukvarjale s sankači in postavljale velikega sneženega moža. Zmenjeni smo bili tuđi, da odpeljemo otroke v Šenkov turn, kjer so nam prijazni člani kluba za nekaj deset "štamfarjev" ob prvem na novo zapadlem snegu zastonj ponudili vlečnico na hribčku, primernem za predšolske otroke. MMS^iM KO NAŠ VRTEC Vrtec Gobica časa presedijo pred televizijskimi zasloni in gledajo program njim primerne, še večkrat pa neprimerne vsebine. Zato izkoristimo sneg, ki nam ga je dala narava in ki nudi obilo gibalnih možnosti, ko pa bo sneg skopnel, izkoristimo naravo za gibanje kar brez snega. Vse se da, če se hoče in vse je mogoče, kjer je volja. Kajti ni lepšega za Andrejčka, če se mamica z njim skupaj pelje na sankah po hribu navzdol, očka pa vleče sani navzgor. Če ni šank je dober tuđi smukec, če ni smukca je najboljša večja polivinilasta vrečka. Samo volje je treba. Tekst in loto: pedagoško-organizacijski vodja Marija Jerina Slovenska 30, Mengeš Uradrte ure vsak dan od 16. do 18. vre Informacije po telefonu 061/737 089 Vožnja takoj na vozilih GOLF DIESEL in RENAULT 5 K I a žalost nam jo je malo zagodlo vreme z I Ndežjem, starši tuđi nišo bili najbolj navdušeni in istočasno smo se tuđi odpravljali na Pokljuko na zimovanje, Kar veliko otrok se je odločilo zanj, zato smo zopet vesele, saj so zimovanja in letovanja oblike prebivanja otrok ločeno od staršev, kjer otroci uresničujejo ogromno zanimivih ciljev. Tuđi na gibalnem področju je velik poudarek in prav je tako. Rada bi prosila vse starše, ki imate predšolske otroke, da veliko več pozornosti posvečate gibalni vzgoji vaših otrok, da jih veliko večkrat odpeljete v bližnji gozd ali na bližnjo čudovito mengeško trim stezo, navsezadnje tuđi mengeško polje ni daleč. Najbolj narobe je, če otroci večino iflLViliOlSOiFHl MflAK MMS§&N III NAŠA ŠOLA _ Akcija DVIGALO ZA INVALIDE" Vprejšnji številki Mengšana smo bralcem predstavili akcijo za izgradnjo dvigala v soli; potrebujemo ga namreč za invalidne učence, pa tuđi za tište, ki imajo zaradi nezgode začasne težave z gibanjem po soli. Vtem času smo prejeli pozitiven odgovor in že nakazana sredstva s strani Ministrstva za šolstvo in šport, nakazila na žiro račun sole od številnih posameznikov, nekaterih podjetij in političnih strank. Zbiramo tuđi ponudbe možnih izvajalcev za izgradnjo dvigala. Obveščeni smo, da se je v akcijo vključila tuđi organizacija RK Mengeš, pa tuđi iniciativni odbor za ustanovitev podjetniškega združenja občine Mengeš. Načrtujemo prireditve, katerih celotni izkupiček bo namenjen izgradnji dvigala, za pomoč pa borno zaprosili še družbena podjetja v naši in sosednjih občinah. Doslej so darovali prispevke: Cencelj Meta, Mengeš Olga Rahne, Mengeš Marjanca Lavrič, Mengeš Valentin Mrak, Mengeš Anica Rženišnik, Mengeš Kumer, Mengeš Servis Debevc, Mengeš Družina Veider, Mengeš Frančiška Demšar, Škofja Loka Aleksandra Renčelj, Radomlje Angela Bregar, Ljubljana Marija Beravs, Mengeš Franc Langorbare, Skofja Loka Marica Zorman, Mojstrana Minka Župane, Radovljica LDS Mengeš Veselič Lan Lužar Franc Srakar ZPM Mengeš Dežman Dreščak Budin Družina Škarja SKD Mengeš Ministrstvo za šolstvo in šport Marta Demšar Janez Volkar Janez Slakar Bojan Jaklič Miha Andrejavič Janez Vrankar Ana in Janez Skok Ana Šega Jelka Pernat, Pragersko Angela Fajt Albina Trampuš, Medvode Sindikat voz. pregl. sek. Maribor Vera Lavrih, Ljubljana Srečo Šare, Mengeš Tina Romšak, Kamnik Lipar Branko, Mengeš Šonja Pestotnik, Ljubljana Roman Maligoj, Mengeš Marjan Kumar, Mengeš Kopač, Domžale Andrej Justinek, Ljubljana Milan Hribar, Mengeš Franc Zabret, Mengeš Jernej Žnidar, Mengeš Tilka Alojz, Mengeš Ida Trobec, Mengeš Franc Stele, Mengeš Igor Maver, Ljubljana Ana Novak Ljubljana Anton Burgar, Mengeš Milica Tomšič, Mengeš Car, Mengeš Danica Zidarič, Mengeš Avto moto društvo Mengeš Gasilsko društvo Mengeš Jože Hribar, Mengeš Ivan, Anica Ošep, Mengeš Šare, Mengeš Janez Burja, Mengeš Andrej Burgar, Mengeš Jelka Viđali, Mengeš Danica Veider, Mengeš Branko L/par V Mengšu iščem občasno varstvo za 14 mesečno đeklico. Tel.: 737 893 Jože Brojan Zlata ptička Denise je zjutraj zaupala mami, da sleherni dan, ko se predrami, drobna ji ptička na okno prinaša kup dobre volje in slabo odnaša. "Mamica moja, prosim povej, kako naj zahvalim se ptički tej. Ko okno odprem, zažvrgoli, v daljne višave takoj odleti." "Zlata je ptička ta tvoja sinička, ki te vse /eto z jutrom budi. Ko mrzla bo zima nasula snega, ji v ptičnico njeno natrosiš prosa." Moja babica Halo, halo je tam avtobusna postaja? Veste, danes moja babica prihaja. Kako, da je ne bo? Kako pa vi veste? A zato, ker je avtobus šel v Trieste. In kdaj se vrača? Zvečer? Aha, potem ji povejte, da se ji k meni ne izplača. Naj gre kar domov na avtobus za Ambrus. Pa drugič naj priđe s pravim avtobusom, da zopet kam ne zaide. 1 HZ NAŠA ŠOLA Zimska šola v naravi a : *m Zimska šola v naravi je za otroke pravo doživetje. Letošnji tretješolci so v času našega obiska plesali in še enkrat plesali. Pravijo, da jim je zelo lepo; kako lepo, pa nam bodo povedali za naslednjo številko Mengšana. •■■ in se smejati. Instruiram matematiko, fiziko in kemijo za osnovne in srednje sole Tel.:739 4l2 Mi znamo smucati... ...se igrati... ...plesati... mm^im 1*3 IZOBRAŽEVANJE '"4a/'// "/>" %r *>//,, '?<,&„* Uspeh deležencev Centra za mlajše odrasle v Mengšu Udeleženci Centra za mlajše odrasle v Mengšu se že skoraj tri mesece uspešno pripravljajo za svoje odločilne življenjske korake, ki so si jih na začetku usposabljanja zastavili kot poglavitne cilje, ki jih želijo doseći s pomočjo mentorjev. Nekateri so se pod vtisom slabih izkušenj iz šolskih klopi odločili za čimprejšnjo zaposlitev, v času usposabljanja v CMO pa so ugotovili, da za njihove uspehe le nišo bili vedno krivi učitelji. Spoznali so, da znanje odpira prenekatera vrata in daje učenje lahko tuđi zabavno, predvsem pa nudi obilo osebnega zadovoljstva ob dosežkih, ki jih vsak posameznik hitro začuti. Tako so se nekateri že odločili, da bodo kljub prejšnjemu prepričanju le nadaljevali redno šolanje ali opravili manjkajoči izpit, ki je za marsikoga edini pogoj za pridobitev pokliča. Ceprav nas na začetku mnogi še nišo poznali, so se odločili, da nam bodo pri doseganju življenjskih ciljev pomagali in nam za začetek zaupali manj zahtevne, kasneje pa zahtevnejše naloge. Ponosni smo na to, da smo z dobrim delom in resnostjo dosegli to, da so nam po dveh mesecih in pol delovanja zaupane pomembne naloge, kot so organizacija predstavitve planinske pesmarice PD Bajtar iz Kamnika in organizacija pomembne občinske proslave ob 27. aprilu. Pomoč in zaupanje okolja nam veliko pomeni, saj nas spodbuja k nadaljnjemu učenju in usposabljanju. Dviga nam samozavest in prepričanje v lastne uspehe. Udeleženci in mentorji CMO želimo s tem izraziti veselje ob izkazanem zaupanju, hkrati pa sporočamo vsem, ki se nam želite priključiti, pa se še niste dokončno odločili: " Okružite se nam, mi pa vam borno pomagali, I da boste doživeli občutke zadovoljstva in pomembnosti in tako lažje dosegli svoje življenjske cilje!" vodja CMO: Margareta Atelšek foto: T. S. Strmšek KOVINSKE ZAŠČITNE IN PROTMlOMNE MREŽE ZA OKNA IN VRATA GOLDI d.o.o. Tel.: (+386)64 45 129 Cmokica, sicer Volkec, je "tora/zna" Sabina. Nobenega obiskovalca se ne boji, niti Vas. W temu so veliko pripomogle njihove prve l\ izkušnje z javnostjo, ki so jih doživeli v prednovoletnem času. Predstavitev novoletnega programa je bila mnogim tako všeč, da so svoje dobro mnenje o mladih, prijetnih in odgovornih udeležencih Centra prenesli znancem in prijateljem, poslovnim partnerjem in sorodnikom. Z veseljem ugotavljamo, da nas pozna mnogo ljudi in da većina čuti tisto, kar mi doživljamo. To je smotrnost in potrebnost obstoja centra, ki lahko mnogim neizkušenim mladostnikom služi kot pripravljalnica za nadaljnje uspešno življenje in soočanje z vsakdanjimi težavami v soli, službi in družbi. Cmok\ so se z mentorji predali vodstvu g. Janeza Škrlepa po razstavi jaslic v Galeriji Mežnariji. MMŠtMU 14 VAŠA POŠTA Kako plakatiramo III. Kot verjetno veste, v Mengšu vlada popolna plakatima zmeda. Do sedaj smo lahko v Mengšanu prebirali le prispevke o nekulturnem plakatiranju, sedaj pa ne moremo govoriti več le o nekulturnem plakatiranju, temveč o veliki sramoti. Zakaj sploh gre? v Ce ste se sprehajali po Mengšu, ste gotovo spazili plakate za prireditev PLES POD ODROM. Ker je v takšno prireditev vloženo ogromno ur dela in ker imamo svoje obveznosti do sponzorjev, se nam zdi trganje plakatov skrajna oblika izražanja človekovega nespoštovaja do dela. Namreč, za našo prireditev smo obesili na prostor, ki je namenjen plakatiranju (nasproti bistroja LOVEC), enajst plakatov, ki so bili naslednjega dne lepo pospravljeni v koš. Torej, delo je bilo opravljeno popolno, oprostite, skoraj popolno. Oseba, ki je potrgala plakate, ni predvidela, da jo pri njenem delu opazuje še kdo drug. Glede na to, da je Mengeš majhen kraj in se novice o sramotnih dejanjih širijo hitro, smo tuđi mi kmalu zvedeli, kdo nasprotuje organizaciji naše prireditve. Če je namen te osebe, da nam uniči vedno bolj uspešno prireditev, ji svetujemo sledeče: Zakaj sami ne pripravite plesa, ki bi se lahko primerjal z našim? Toda, če upoštevamo dejstva, da imamo na naših plesih poskrbljeno za varnost, da se na plesu ne kadi in da postaja nasploh PLES POD ODROM vse bolj priljubljena oblika zabave, kmalu ugotovimo, da se bodo morali organizatorji (beri: trgalec/trgalci plakatov) za boljšo prireditev pošteno potruditi. U parno, da se je to dejanje zgodilo zadnjič, ker borno v nasprotnem primeru prisiljeni javno povedati, kdo nasprotuje organizaciji PLESA POD ODROM. Lep pozdrav vsem, ki proti prireditvi nimate nič in ki v vedno večjem številu hodite na naše pleše. Vidimo se na naslednjem žuru! S pomočjo profesorja na lažji način do uspeha v matematiki. TeL: 737 297 Zakaj tako ? Zakaj tako, uredniški odbor? Kot stalnega dopisnika in nekdanjega člana uredniškega odbora glasila Mengšan me že nekaj časa muči več stvari. Ni moj namen kritizirati, tuđi polemizirati ne želim z nikomer, saj dobro vem, da nekatere težave spremljajo vsako delo. Mislim pa, da mora biti v zvezi z tiskanjem in izdajanjem glasila med vami in občino nekaj hudo narobe. Ne bom se spuščal v te stvari, bom pa dobronamerno dregnil v tisto, kar je v vaši pristojnosti - korekten in pošten odnos do nas piscev in bralcev. Predvsem se mi zdi, da posvečate premalo pozornosti razporeditvi člankov in oblikovanju glasila - ali pa na to nimate vpliva - saj je pogostokrat urejeno prav smešno in začetniško, na primer osmrtnica ob humorju, reklamah... Druga stvar, ki me je pravzaprav pripeljala do tega pisanja, pa je izdajanje in distribucija Mengšana. Dolgo sem premišljeval, ali naj se sploh oglasim zaradi tega, pa me je spodbudila prav zadnja, decembrska številka. Kljub obljubam in zagotovilu, da bo izid še pred božičnimi prazniki, se to ni zgodilo. Zakaj? Se mar zavedate, koliko dobrih želja in voščil je izgubilo svojo vrednost in smisel, koliko lepih misli je zvodenelo? Ali veste, koliko ostarelih, osamljenih in bolnih ter ljudi brez svojcev je doma zaman pričakovalo božično voščilo vsaj prek Mengšana? Če bi se zavedali, bi zasukali rokave vsaj pri tej številki in jo pravi čas spravili pod streho. Glasilo je vendar internega značaja in bi moralo kot tako med prvimi v občini voščiti za praznike. Znano vam mora biti, da je med Ijudmi priljubljeno, brano in zato težko pričakovano, zato ne bi smeli zapravljati zaupanja ne pri bralcih ne pri piscih, ki se trudimo napisati stvari pravočasno. Lep pozdrav Jože Brojan Objekt SLAMNIK Vletu 1995 sta se Občinski svet in Nadzorni odbor naše Občine kar precej ukvarjala z vprašanjem pridobivanja lastninske pravice pare. št. 210/4 in 210/5 k.o. Mengeš (objekt "Slamnik" na naslovu Slovenska 28). Razprave o tem vprašanju so bile polemične, včasih tuđi žolčne. Oba organa sta pri tem ugotovila določene nepravilnosti in nezakonitosti ter sprejela ustrezne ukrepe in sklepe. Zadeva pa kljub temu še ni v celoti razrešena, predvsem pa ne v celoti pojašnjena. Kot občan, ki spremljam in opazujem dogajanja v naši občini, želim v tem sestavku predstaviti svoje mnenje o tem vprašanju. Podlaga za moje razmišljanje so gradiva in zapisniki Občinskega sveta in Nadzornega odbora ter podatki javnih registrov (kataster, zemljiška knjiga, sodni register). Žal pa vsi ti dokumenti in podatki ne dajo vseh potrebnih informacij, na podlagi katerih bi se dalo odgovoriti na vsa vprašanja, katera se v tem primeru ponujajo sama od sebe. I. Kronologija dogodkov 1. Občinski ljudski odbor Domžale je z odločbo z dne 8. 12. 1961 podržavil navedeno premoženje, ki je bilo takrat last Obrtne zadruge "Slamnik" Mengeš. To premoženje je bilo nato kot družbena lastnina dano v uporabo Industriji platnenih izdelkov Induplati, p.o., Jarše. Zadruga pa je nato prenehala obstajati. 2. Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Ljubljana, Miklošičeva 4, je na predlog predsednika sveta skupščine Krajevne skupnosti Mengeš Janeza Pera dne 7.6.1993 pri Sekretariatu za urejanje prostora in varstvo okolja bivše občine Domžale vložila zahtevo za vrnitev objekta "Slamnik". Vračilo tega premoženja je lahko uveljavljala navedena zadružna zveza, ker je zadruga, kateri je bilo premoženje odvzeto, prenehala obstajati, druge zadruge, ki bi bila njen pravni naslednik, pa ni bilo (66. člen zakona o zadrugah). Zadružna zveza Slovenije je nato dne 14.6.1993 vložila še predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi bilo denacionalizacijskemu zavezancu (Induplati) onemogočeno lastninjenje tega premoženja v postopku lastninskega preoblikovanju (10. Člen zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij). Upravni organ je dne 1.2.1994 predlog za MMSi&MI VIDEO 1S VAŠA POŠTA izdajo začasne odredbe kot prepozno vložen zavrgel. Zadružna zveza Slovenije zaradi tega svojega zahtevka z dne 7.6.1993 ni mogla već uspešno uveljavljati z vračilom v naravi, ampak le kot odškodnino v obliki obveznic ali delnic Odškodninskega sklada Republike Slovenije (15. člen Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij). 3. Industrija platnenih izdelkov Induplati, p.o., Jarše, kot najemodajalec in Krajevna skupnost Mengeš, kot najemnik, sta dne 15.11.1993 sklenila najemno pogodbo, katere predmet je obravnavani objekt z zemljiščem. Ta pogodba je po svoji vsebini hkrati tuđi predkupna pogodba, saj določa, da bo Krajevna skupnost Mengeš odkupila te nepremičnine v primeru, če ne bodo vrnjene denacionalizacijskemu upravičencu. V pogodbi je določen rok za odkup (31.12.1994!) in cena (69,480.416,77 SIT, kar je znašalo približno 950.000,00 DEM). Z dodatkom k tej pogodbi, ki je datiran na isti dan, sta se pogodbeni stranki dogovorili, da bosta vlaganja Krajevne skupnosti Mengeš v objekt v času trajanja najema, ki so po osnovni pogodbi dopustna, uveljavljala skupaj od bodočega lastnika. Koliko sredstev je Krajevna skupnost Mengeš po sklenitvi najemne pogodbe vložila v objekt iz dostopne dokumentacije ni razvidno. Na seji nadzornega odbora dne 8.6.1995 je Martin Ogrinc v zvezi s tem podal informacijo, da je Krajevna skupnost Mengeš vložila "znatna sredstva za funkcionalnost objektov, kot je prenovitev kotlovnice in drugo". Kot razlog, zakaj je Krajevna skupnost Mengeš sklenila najemno in predkupno pogodbo, pa je na isti seji utemelji) s tem, ker so želeli s tem doseći, da ta objekt ne priđe v privatne roke (ni pojasnil čigave), in ker si je Krajevna skupnost Mengeš s podnajemninami želela zagotoviti potrebna sredstva za svoje delovanje; predvsem pa je bil interes ohranitve zemljišča za potrebe Krajevne skupnosti Mengeš. Krajevna skupnost Mengeš je po sklenitvi najemne pogodbe sklenila več podnajemnih pogodb s podnajemniki. v 4. r^ez eno leto, dne 29.11.1994, je bil na V/sedežu Zadružne zveze Slovenije v Ljubljani sestanek predstavnikov Zadružne zveze Slovenije, Induplati Jarše in Krajevne skupnosti Mengeš, za katero so se sestanka udeležili Janez Per, Martin Ogrinc in odvetnik Andrej Objekt SLAMNIK Kozelj. Takrat je bil dosežen preliminarni dogovor, da bo Induplati Jarše kljub temu, da zanj ni bilo več obveznosti vračila premoženja v naravi, premoženje vrnil Zadružni zvezi Slovenije v naravi, vendar pod pogojem, če mu ta plača 625.000,00 DEM v roku 30 dni od sklenitve poravnave v upravnem denacionalizacijskem postopku. Dalje je bilo dogovorjeno, da bo Krajevna skupnost Mengeš, oziroma njena pravna naslednica Občina Mengeš (!), zagotovila plačilo tega zneska ter obveznosti iz bančne garancije. Zadružna zveza Slovenije pa se je hkrati zavezala, da bo v roku 30 dni, ko ji bo premoženje vrnjeno v naravi, le-to v celoti prenesla (ni navedeno ali odplačno ali neodplačno) na novoustanovljeno zadrugo, katere soustanoviteljica bo tuđi Krajevna skupnost Mengeš. Končno pa je bilo še dogovorjeno, da se Zadružni zvezi Slovenije za stroške denacionalizacijskega postopka plača 35.000,00 DEM, ki jih plača Induplati Jarše po tem, ko prejme plačilo do Krajevne skupnosti Mengeš v dogovorjeni visini 625.000 DEM. Strošek 35.000 DEM ni nikjer specificiran. Vprašanje je, ali gre za povračilo stroškov, kot to opredeljuje 66. člen Zakona o zadrugah. Bolj verjetno je, da gre za nagrado Zadružni zvezi Slovenije za njeno "navidezno sodelovanje v denacionalizacijskem postopku" (zapisniška ugotovitev Nadzomega odbora z dne 8.6.1995), upoštevajoč okoliščino, da je vse stroške v tem postopku itak nosila Krajevna skupnost Mengeš in ne Zadružna zveza Slovenije. Nesporno pa je, da je Induplati Jarše v svoj zahtevek 625.000,00 DEM vkalkuliral tuđi dogovorjeno plačilo Zadružni zvezi Slovenije. Svet skupščine Krajevne skupnosti Mengeš je na 69. redni seji dne 6.12.1994 (torej dva dni po lokalnih volitvah) zaradi ureditve prenosa lastnine na Splošno zadrugo Mengeš, oziroma Krajevno skupnost Mengeš, na predlog predsednika Janeza Pera sprejel sklep o ustanovitvi Splošne zadruge Mengeš (v zapisniku ni navedena vsebina sklepa o ustanovitvi), sklep, da bo Krajevna skupnost Mengeš plaćala Induplati Jarše znesek 625.000,00 DEM in da bo v ta namen najela posojilo v tem znesku. Iz zapisnika te seje še •izhaja, da je Svet pri odločitvi za najem posojila vodila ugotovitev, da bodo sredstva, ki jih bo od 1.1.1995 iz naslova najemnine prejemala Krajevna skupnost Mengeš (oziroma Občina!) predvidoma v visini po 15.400,00 DEM mesečno, v celoti zadoščala za odplačevanje anuitet iz najetega posojila. Ta predvidevanja so bila očitno na pamet. Nadzorni odbor je namreč kasneje ugotovil, da so bile anuitete skoraj za 100% višje od dohodkov od podnajemnin. Tuđi Upravni odbor Zadružne zveze Slovenije je na sestanku istega dne potrdil dogovor s sestanka 29.11.1993. Glede nadaljnega razpolaganja s tem premoženjem pa je sprejel naslednji sklep: "Po vračilu premoženja, se potem, ko bo v Mengšu ustanovljena zadruga, premoženje dodeli tej zadrugi." 6. Dne 9.12.1994 so Induplati Jarše, Zadružna zveza Slovenije in Krajevna skupnost Mengeš na podlagi sklepov svojih organov sklenili poravnavo, ki je enaka vsebini dogovora z dne 29.11.1994. V poravnavi so stranke dodatno navedle, da znesek 625.000,00 DEM predstavlja vlaganja Induplati Jarše v objekt v času, ko ga je imel v uporabi in da je vrednost nepremičnine ob podržavljenju (8.12.1961) znašala 325.000,00 DEM. Iz dostopne dokumentacije ni mogoče ugotoviti, kako so stranke ugotovile vrednost nepremičnin ob podržavljanju in vrednost vlaganj. Krajevna skupnost Mengeš se je zavezala znesek 625.000,00 DEM plaćati do 31.1.1995. Pri tem je bilo še dogovorjeno, da se solastninska pravica teh nepremičnin do 25/38 vknjiži na Krajevno skupnost Mengeš, do 13/38 pa na Zadružno zvezo Slovenije, pri čemer se slednja zavezuje, da bo svoj solastinski idealni delež brezplačno prenesla v skladu z zadružno zakonodajo na novoustanovljeno zadrugo v Mengšu, ki bo nadaljevala dejavnost bivše zadruge na istem območju. 7. Upravni organ, ki je vodil denacionalizacijski postopek, je dne 21.12.1994 ugotovil, da poravnava v delu, ki se nanaša na stranki denacionalizacijskega postopka (Induplati Jarše in Zadružna zveza Slovenije), ni v nasprotju z Zakonom o denacionalizaciji. Upravni organ pa se seveda ni opredeljeval do prevzema obveznosti s strani Krajevne skupnosti Mengeš in do dogovora o nadaljnjem prenosu nepremičnin, ker to pač ni bilo v njegovi pristojnosti. Na tej podlagi je upravni organ nato dne 29.12.1994 izdal odločbo s katero sta se parc.št. 210/4 in 210/5 k.o. Mengeš vrnili v last Zadružni zvezi Slovenije. Ta odločba ■■ ¥6 MSKEŽaKl VAŠA POŠTA je bila v zemljlškl knjlgl Izvedena 9.2.1995 In je bila takrat lastninska pravica vknjlžena na Zadružno zvezo Slovenije do celote. 8. Dne 22.12.1994 sta Krajevna skupnost Vlengeš In Zadružna zveza Slovenije sklenill poseben dogovor s katerlm se Je Zadružna zveza Slovenije zavezala v roku pet dni dati dovolilo za vknjižbo solastninske pravice do 25/38 glede teh nepremičnln v korist Krajevne skupnosti Mengeš ter do 13/38 v korist Splošne zadruge Mengeš. Krajevna skupnost Mengeš pa se je zavezala, da bo do dogovorjenega roka 31.1.1995 plaćala znesek 625.000,00 DEM z nakazilom Induplati Jarše. Iz podatkov zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Domžalah je razvidno, da je bilo "dovolilo" dano v dogovoru, ki Je bll sklenjen 15.3.1995, ki je bil zemljiškoknjižno izveden 28.8.95. Izveden pa je bil tako, da se solastninska pravica do 25/38 ni vknjižila na Krajevno skupnost Mengeš ampak direktno na Občino Mengeš. Glede preostaloga solastninskega deleža 13/38 je bil dne 17.1.1996 vložen zemljiškoknjižni predlog na podlagi katerega se bo solastninski delež 13/ 38 vknjižil v korist Splošne zadruge Mengeš. 9. Dne 23.12.1994 je bila sklicana prva seja Občinskega sveta Občine Mengeš, ki je z delovanjem formalno začela 1.1.1995. Občinski svet o teh dogajanjih na prvi seji ni bil obveščen, kljub temu, da je šio za vprašanje, ki se neposredno tiče tuđi novonastale Občine Mengeš, saj je šio za vprašanje pridobivanja premoženja in zadolževanja občine. Še ćelo več, na izrecno vprašanje svetnika Jožefa Pajniča (SKD) so bile informacije zamolčane. Po ponovnih zahtevah na naslednjih sejah pa je župan Občinskemu svetu posredoval fotokopije nekaterih dokumentov sele na peti seji 24.5.1995. 10. L/raJevna skupnost Mengeš je dne 30.12.1994 i\pri SKB Banki, d.d., s posojilno pogodbo najela kratkoročno posojilo v znesku 51,025.250,12 SIT. Ta denar je isti dan Občina Mengeš (I) nakazala Induplati Jarše, čeprav Zadružna zveza Slovenije do tega dne seveda še ni izpolnila svoje obveznosti glede prenosa nepremičnin in čeprav je bil rok za poravnavo fT5b)ekt SLAMNIK | obveznosti sele 31.1.1995. Izpolnltev medsebojnlh obveznosti Je bila seveda medsebojno pogojena. Zato se postavlja vprašanje, komu In zakaj se Je s plačllom tako mudllo? Iz zgoraj navedenoga pa je razvidno, da del obveznosti Zadružne zveze Slovenije tuđi po več kot letu dni še ni Izpolnjen. Takšno Ignoriranje novega Občinskega sveta je mogoče ocenitl kot skrajno nekorektno. Menim tudl, da je bila zadolžltev s strani Krajevne skupnosti Mengeš v nasprotju z veljavnim Statutom Krajevne skupnosti Mengeš, kl je v 28. členu določal, da Svet skupščlne krajevne skupnosti odloča o razpolaganju s sredstvi Krajevne skupnosti v okviru sprejetih planov. Glede finančnega nacrta je Statut krajevne skupnosti določal, da jlh sprejema Skupščina krajevne skupnosti. Iz dostopne dokumentacije ni razvidno, da bi bila v finančnem nacrtu Krajevne skupnosti Mengeš za leto 1994 planirana zadolžitev v takem obsegu In za ta namen. 11. Dne 17.2.1995 Je Martin Ogrinc po pooblastilu župana, brez soglasja in vednosti Občinskega sveta ter v nasprotju z zakonom o financiranju občin in Statutom Občine Mengeš z SKB Banko, d.d., v zastopstvu Občine Mengeš sklenil pogodbo o dolgoroćnem kreditu za osnovna sredstva. S to pogodbo je Občina Mengeš prevzela odplačilo kratkoročnega posojila po pogodbi z dne 30.12.1994 in se tako zavezala, da bo posojilo odplačala do 28.2.2001. Iz ugotovitev Nadzornega odbora je razvidno, da nas bo odplačevanje glavnice, obresti in stroškov po tej pogodbi skupaj stalo preko enega milijona DEM. Za ta denar pa smo kupili solastninski delež 25/38 s podnajemniki zasedenega objekta, ki bolj ali manj redno plačujejo najamnino. Vzavaravanje posojilne terjatve banke pa je bila pri teh nepremlčninah dne 10.3.1995 ustanovljena zastavna pravica (hipoteka), o čemer Občinski svet tuđi ni bil obveščen. V sodnem postopku hipotekarnega zavarovanja pri Okrajnem sodišču v Domžalah (R 205/95) je Občino Mengeš po pooblastilu župana zastopal Martin Ogrinc. Za najem posojila v breme Občine je po Statutu Občine Mengeš pristojen Občinski svet (21. člen). Pa tuđi, če bi bil pristojen župan, bi pooblastllo za sklenltev posojilne pogodbe lahko prenesel le na podžupana ali tajnika Občlnske uprave (46.člen statuta). Ker taklh oseb takrat ni Imel, bi pač moral posel sklenlti sam. Za zastopanje na sodišču pa tudl ni mogoče pooblastltl prava nevešče osebe. Občinski svet je na enl Izmed svojih sej za zastopanje pooblastll Javnega pravobranllca Benjamlna Turka. 12. Nadzorni odbor je po sklepu Občinskega sveta v junlju In Juliju 1995 pregledal celotno zadevo In o tem dne 17.7.1995 Občinskemu svetu podal poroĆIlo, V njem je ugotovll, da pridobivanje teh nepremičnln In zadolževanje Občine ni bilo v skladu s števllnlml določbami Zakona o financiranju občin in Statuta Občine Mengeš. Občinski svet je to porodio obravnaval na seji dne 19.7.1995. Pri tem je ugotovil, da Je postavljen pred Izvršeno (nezakonito) dejstvo. V dani situaciji je sprejel sklep, da Je potrebno čimprej na Občino Mengeš prenesti lastnlnsko pravico celotnega objekta. P oročilo Nadzornega odbora In sklepl Občinskega sveta so bili v celotl objavljeni v 21. številkl Mengšana (september 1995) In jih zato podrobneje ne povzemam. 73. Dne 25.12.1995 je Zadružna zveza Slovenije s pogodbo prenesla solastninski delež 13/ 38 na Splošno zadrugo Mengeš, na podlagi katere je bll dne 17.1.1996 vložen zemljiškoknjižni predlog. Ta pogodba med drugim določa, da se v prlmeru prenehanja zadruge njeno premoženje v skladu z 48. Zakona o zadrugah razdell med njene člane v sorazmerju z njihovlmi deleži. Ta dogovor pomeni kršitev 74. člena istega Zakona, ki izrecno prepoveduje, da se premoženje zadruge, ki je bilo pridobljeno v postopku vračanje zadružnoga premoženja, ne srne ob prenehanju zadruge v celotl ali deloma razdeliti med zadružnike. Seveda pa ta prenos pomeni tudl kršitev predhodnih dogovorov, da se bo ta delež prenesel na zadrugo, ki jo bo soustanovlla Krajevna skupnost Mengeš. Dejstvo pa je, da so jo ustanovile š'tiri fizične osebe brez sodelovanja Krajevne skupnosti Mengeš ali Občine Mengeš. Po vsebinl je ta prenos sporen tuđi na glede dejstvo, da ta zadruga ni pravni mmSUm I / VAŠA POŠTA naslednik zadruge kateri je bilo premoženje odvzeto. Prenos je sporen še toliko bolj ob dejstvu, da je šio izplačilo denadonalizadjskemu zavezancu (Induplati) in stroškov postopka v breme Krajevne skupnosti Mengeš oziroma Občine Mengeš in v breme zadružnikov. Prav tako pri tem ni mogoče spregledati dejstva, da se je po 15.11.1993 vrednost objekta zaradi vlaganj povećala. Ta sedaj znaša najmanj 1.650.000,00 DEM, delež 13/38 pa najmanj 560.000 DEM. To ugotavljam na podlagi določitve davčne osnove, ko se je izvršil prenos 25/38. U. Se o Splošni zadrugi Mengeš. Niti Krajevna skupnost Mengeš niti Občina Mengeš do sedaj ništa ustanovili oziroma soustanovili kakršnekoli zadruge, kakor je to sklenil Svet skupščine Krajevne skupnosti Mengeš dne 6.12.1994. Pač pa so štiri fizične osebe dne 9.12.1994 ustanovile Splošno zadrugo Mengeš, z.b.o., s sedežem v tem objektu. Zadruga je bila dne 16.6.1995 vpisana v sodni register Okrožnega sodišča v Ljubljani. Registrirana je za številne proizvodne, predelovalne, trgovske in druge dejavnosti. Iz dokumentacije ni razvidno ali zadruga dejansko posluje ali pa obstoji zgolj na papirju. iz dokumentacije tuđi ni razvidno s čigavim dovoljenjem je zadruga v predmetnem objektu lahko registrirala svoj sedež. 15. Takšen je sprehod skozi zgodovino te zadeve. Seveda pa lahko obstojijo še druga pomembna dejstva ali okoliščine, ki jih na podlagi dostopne dokumentacije nisem mogel ugotoviti. Zato dopuščam možnost, da je dejansko stanje v kakšni podrobnosti lahko tuđi drugačno. II. Odprta vprašanja in dileme 1. Vprašanje, ki se pojavlja ob takšnem dejanskem stanju je, zakaj se je zadeva, katere scenarij je bil narejen na sestanku 29.11.1994, ni izvajala javno in od 23.12.1994 tuđi z vednostjo in soglasjem Občinskega sveta? Zakaj se je na vrhuncu volilnih aktivnosti poskušalo zadevo spraviti pod streho in pod preprogo Sveta skupščine Krajevne skupnosti? Kaj je bilo takega, kar del novega lokalnega Objekt "SLAMNIK" vodstva, ki ni sodeloval pri vođenju prejšnje Krajevne skupnosti, ne bi smel vedeti? Ali ni Občinski svet na seji dne 19.7.1995, ko se je seznanil z ugotovitvami Nadzornega odbora, kljub temu, da je dobil kar krepko zaušnico, ravnal zrelo in je v dani situaciji županu naložil, da zadevo čimprej izpelje do konca tako, da bo Občina Mengeš postala lastnik objekta. Do sedaj tuđi ni bilo še odgovorjeno na vprašanje, na kakšni podlagi in po katerih kriterijih so bila ugotovljena oziroma izračunana vlaganja Induplati Jarše (625.000,00 DEM). Treba bi bilo tuđi predložiti specifikacijo stroškov denacionalizacijskega postopka Zadružne zveze Slovenije, katere iz dokumentacije izhajajo, da so bili plaćani v visini 35.000,00 DEM. Potrebno bi bilo tuđi odgovoriti, kolikšne stroške sta imeli Krajevna skupnost Mengeš in Občina Mengeš pri izvajanju vseh teh postopkov (plačilo davka, taks, sestavljanje aktov in vlog ipd.) Iz zaključnega računa Krajevne skupnosti Mengeš oziroma iz poročila o realizaciji proračuna Občine Mengeš za obdobje januar-november 1995 specifikacija teh stroškov namreč ni razvidna. Končno pa je treba tuđi odgovoriti na vprašanje zakaj ni bila ustanovljena zadruga, kakor je to predvidel sklep Sveta skupščine Krajevne skupnosti z dne 6.12.1994. Pojavlja se tuđi vprašanje glede nadaljnega prenosa deleža 13/38 na Občino Mengeš kakor je v zvezi s tem odločil Občinski svet dne 19.7.1995. Nobenega dokumenta ni, ki bi Splošno zadrugo Mengeš zavezoval k prenosu tega deleža. Še manj seveda obstaja kakšna garancija, da bo prenos izvršen neodplačno. Odplačni prenos bi pomenil za Občino prikrajšanje pri izvajanju drugih perečih nalog v Občini, morda tuđi njeno nadaljne zadolževanje, kar pa je nedopustno in nesprejemljivo. Postavlja se torej pomembno vprašanje zakaj ustrezen dogovor med Splošno zadrugo Mengeš in Občino Mengeš ni bil sklenjen. Če pa bi ostalo pri solastnini objekta med Občino Mengeš in Splošno zadrugo Mengeš, bi takšno stanje povzročalo več težav kot bi Občina imela koristi od solastninskega deleža. 2. Celoletno razčiščevanje te zadeve je seveda pustilo tuđi posledice v odnosih med Občinskim svetom in županom, kar je šio vsekakor tuđi na škodo občanov. Vsa odprta vprašanja, slaba volja in medsebojno nezaupanje bi se lahko razrešila že na prvih sejah Občinskega sveta, če bi se v razreševanje te problematike vključevala tako župan, kakor tuđi Občinski svet vsak v okviru svojih zakonskih in statutarnih pristojnosti. Toda nikoli ni prepozno. Zato županu predlagam, da Občinskemu svetu in javnosti odgovori na zgoraj navedena vprašanja ter da pove vse prave in resnične razloge, ki so ga vodili, da je ubral poti v nasprotju z Zakonom o financiranju občin, Zakonom o lokalni samoupravi in Statutom Občine Mengeš. Zakaj se je delež 13/38 prenesel na Splošno zadrugo Mengeš, ki z bivšo Krajevno skupnostjo in sedanjo Občino ražen osebnega članstva župana v njej, nima nič skupnega? Ta delež sedaj spada v zadružno premoženje, za katero veljajo predpisi o lastninski pravici. 3. Ko bodo vse negotovosti razrešene, se bo potrebno spoprijeti z vprašanji namembnosti, nadaljnem gospodarjenju z objektom, reševanju odnosov z najemniki in rentabilnostjo ter dolgoročnim načrtovanjem in drugimi vprašanji. Običajno se taka vprašanja razrešujejo pred nakupom. Priložnost za vsebinsko rešitev tega problema pa se kaže v proračunski razpravi pri sprejemanju proračuna za leto 1996, ki bo moral tako ali drugače odgovoriti na vsa odprta vprašanja. Pri tem bo treba temeljito razmisliti, in po moje tuđi revidirati, osnovno izhodišče glede namena pridobitve objekta, ki se je nanašalo na trženja z objektom. Občina kot oseba javnega prava lahko pridobiva nepremičnine zaradi zadovoljevanja potreb in izvajanja nalog, ki jih ima po zakonu. Trženje pa je domena predvsem gospodarskih subjektov, ki se zaradi tega lahko tuđi zadolžujejo. Občina pa se v te namene zadolževati ne more in ne srne. Jože Rožman h*8 Mf.r)c£/iiH AVTO ŠOLA tel.: 739-621 j VAŠA POŠTA Odprto pismo Odprto pismo županu in Občinskemu svetu Občine Mengeš Clani Sveta staršev Osnovne sole Mengeš smo na zadnji seji razpravljali o prometni varnosti v Mengšu in z obžalovanjem ugotovili, da se sicer zaskrbljujoče stanje na tem področju v minulem letu ni bistveno izboljšalo. Naša pričakovanja, da bo reorganizacija lokalne samouprave in ustanovitev nove Občine pripomogla k hitrejšemu in učinkovitejšemu reševanju problemov, ki so povezani z varnostjo naših otrok, se žal nišo uresničila. Zato smo bili še bolj ogorčeni, ko smo izvedeli, da so v letu 1995 ostala neizkoriščena ćelo skromna sredstva, ki so bila v proračunu namenjena za izboljšanje varnosti v cestnem prometu v Občini Mengeš. Pozivamo Občinski svet in prevsem župana, da se v letu 1996 bolj zavzeto in odgovorno lotijo tuđi problematike varnosti v cestnem prometu, saj je le-ta po našem mnenju zaradi specifičnih okoliščin v Občini Mengeš vse bolj aktualna. Ugotovili smo namreč, da za većino učencev naše sole ni mogoče najti varne poti od doma do sole. V prvih dneh letošnjega leta se je stanje zaradi zasneženih in poledenelih površin, namenjenih pešcem, še poslabšalo. Svet staršev Osnovne sole Mengeš Spoštovana urednica!; fm fm Domžale, Rajska c. 15 (podružnica) Komenda, Suhadole 13 VARSTVO PRI DELLJ IN VIDEO SNEMANJE Tel.: 061/ 711 875 Pravite, da se je že marsikateri opogumil in vam poslal svoje mnenje tako glede vašega lista kot življenja v občini. No, med nje se uvrščam tuđi jaz. I/o takole prelistavam Mengšana, nas vedno INznova presenečate z izborom vaših intervjujev z uglednimi in zaslužnimi Mengšani. Tako opažam, da so nekateri premladi, drugi pa zopet ne ta "pravi" Mengšani. Nič nimam proti priseljencem, vendar se mi zdi, da je vsebina razgovora, ki ste ga opravili, precej prazna. Verjetno tuđi vi niste "čistokrvna" Mengšanka, sicer bi znala oz. vedela poiskati ta prave, v Mengšu rojene Mengšane, ki so živa legenda dogajanj in razvoja Mengša skozi dolga desetletja. Pripadnost svojemu kraju je treba negovati, saj nam vsesplošne nacionalne zavesti dandanes še kako primanjkuje. Prav brez kančka slabe vesti pa tuđi lahko' zapišete, da smo Mengšani v času novoletnih praznikov enkrat zatajili. Novo zapadli sneg je obležal tako, kot je padel. Pločniki bodisi privatni bodisi družbeni ali v lastninjenju so ostali nepočišćeni in Ijudje smo se umikali drug drugemu ali po cesti vozečim avtomobilom, kakor je pač naneslo. Občina je sicer lepo okrašena, to pa še ne pomeni, da smo naredili vse. \ /zemite zgoraj navedeno kot dobrohotno kritiko, V pa brez zamere in še veliko uspehov v letošnjem letu vam želi lika Koren - Rabič DRUŠTVA 35 let Turističnega društva Mengeš Nlovoletni koncert mengeške godbe 26.12. 95 je bil namenjen tuđi 35 letnici Turističnega društva Mengeš. Leta 1960 je prvi predsednik Ivan Viđali zaoral ledino na področju turizma. Prva leta delovanja društvo ni v celoti zaživelo, tako so leta 1968 izvolili novega predsednika Milana Jenčiča. Društvo je zelo uspešno vodil 22 let. Nabavljena je bila smučarska vlečnica, leta 73 je bila dograjena trim steza na Gobavici v dolžini 2.200 m. Vtem obdobju je bila vrsta kvalitetnih prireditev. Naj omenim le nekatere: modne revije mojstra Debevca, v okviru kmečke ohceti je društvo leta 74 in 75 organiziralo zelo uspešno dekliščino. V tistem času je bil v Mengšu postavljen največji mlaj, visok preko 40 m. Organizirana je bila razstava ob 825 letnici Mengša. Društvo je redno vsako leto pripravilo vrsto predavanj o gojenju cvetja in ureditvi bivalnega okolja. Izdane so bile turistične razglednice in prospekt Mengša. V tem obdobju so bile zelo aktivne narodne nose, udeležile so se vseh večjih prireditev v krajih po Sloveniji in tuđi izven meja naše domovine. Skozi vsa ta leta je društvo zelo dobro sodelovalo tuđi z sosednimi turističnimi društvi in to z Kamnikom, Domžalami, Cerkljem na Gorenjskem in drugimi. V novejšem času pa smo si zadali nove naloge, 1 izbranim sporedom so mengeški godbeniki navdušili številne gledalce. mm^m^i sReeW • * * *, IO DRUŠTVA 35 let Turističnega društva Mengeš Moški komorni zbor MENGEŠKI ZVON je z lepimi božičnimi pemi papestril novoletni koncert in 35 let TD. da bi Mengeš kot nova Občina postal tuđi turistično zanimiv. Vrsto aktivnosti, ki jih izvajamo so usmerjene v te cilje. Pred tremi leti smo oživeli "Mihaelov sejem", ki je bil v davnih časih eden največjih na Gorenjskem. Pobuda za sejem je prišla iz vrst Gasilskega društva takratne KS, TD Mengeš in godbe. Področje Gobavice, Rasice, posebno pa Dobeno ima velike možnosti za razvoj kmečkega turizma in pohodništva. Prav tako so v nacrtu kolesarske poti, ki bi potekale skozi Mengeš v smeri Kamnik, Kamniška Bistrica in proti Bukovici Vodicam Šmartnem in nazaj v Mengeš. Vvsakoletno akcijo, ki jo organizira Turistična zveza Slovenije pod geslom "MOJA DEŽELA - LEPA, UREJENA IN CISTA" se vključujemo tuđi mi. V lanskem letu so za prvo mesto med gasilskimi domovi dobili posebno priznanje mengeški gasilci. Tuđ predsednik Turistične zveze Slovenije je svoj govor posvetit 35 letnici TD Mengeš. Redna vsakoletna spomladanska očiščevalna akcija že daje dobre rezultate. Ob tem pa ne smemo dopustiti vnemar vrsto še ne rešenih problemov - crnih točk - v Mengšu, ki jih vsi dobro poznamo. Ocenjevanje hiš, cvetja in bivalnega okolja spreminja podobo Mengša, Loke, Topol in Dobena. V lanskem letu obnovljena in posodobljena "TRIM" steza nam nudi velike možnosti za rekreacijo in sprehode v naravi. Še in še bi lahko našteval, pa naj bo dovolj. K laj končam svoje misli z novoletnim INkoncertom mengeških godbenikov, ki so z izbranim kvalitetnim programom navdušili številne poslušalce, prav tako gre pohvaliti moški pevski zbor "MALEČNIK" iz okolice Maribora, saj so z vedrimi pesmimi navdušili obiskovalce. Komorni moški pevski zbor "MENGEŠKI ZVON" pa nam je za uvod pripravil nekaj lepih božičnih pesmi. Lepa hvala gre županu g. Janezu Peru za izrečene čestitke in lepe želje, enako predsedniku Turistične zveze Slovenije g. Marjanu Rožicu. Vsem nastopajočim najlepša hvala za prelep večer, ki je naznanjal bližajoče novo leto in bil posvećen tuđi 35 letnici delovanja Turističnega društva Mengeš. F. Zabret Za leto 1995 so za lepo urejene niše z okolico, ocvetličenje oken in balkonov dobili priznanje naslednji: Jerica - Janez Stopar Minka - Peter Majdič Nika - Janez Vrhovnik Francka - Rajko Vuga Jožefa - Ivan Bergant Terezija - Anton Podboršek Albina - Srečo Bleje in za vzprno urejeno okolico gostinskoga lokala Vinko Skok. Ob 35 letnici praznovanja Turističnega društva Mengeš pa so za dofgofetno defo prejeli posebna priznanja naslednji: Peter Krušnik Ivan Bergant Minka Videmšek Slavko st. Pišek st. Minka Pavrič Lojze Koce Tone Ipavec Moški pevski zbor "MALEČNIK1 je za zaključek novoletnega koncerta pripravil prijetno presenečenje. (sod dobrega vina) »SR9ČDO » * * MiS^Sg^KI 20 DRUŠTVA IH Ob izteku starega leta 1995 je župan Janez Per povabil na srečanje vse predstavnike društev, ki delujejo v Občini Mengeš. Ob kratkem nagovoru se je zahvalil za njihovo delo in orisal težave ob nastajanju nove Občine. Ob živahnih pogovorih so se posamezniki odzvali in povedali nekaj o svojem delu. Topli aplavz prisotnih sta dobili novoustanovljeno društvo Čebelarsko društvo Mengeš in Turistično društvo Mengeš, ki je leta 1995 praznovalo 35-letnico dela. Morda je potrebno naglasiti še besede g. Jožeta Mlakarja, ki se je županu zahvalil, ker je s tem povabilom dal priznanje društvom, da so pomemben dejavnik v Občini Mengeš. Manjša zakuska in simbolično novoletno darilo sta zaključila srečanje v upanju, da bo tako tuđi v prihodnje. J. V. R li se še dobro izzvenel novoletni koncert, I Mki ga je Mengeška godba za ljubitelje te zvrsti glasbe pripravila skupaj s TuristiČnim društvom Mengeš, že smo se znašli v Novem, pričakovanj in načrtov polnem letu 1996. Kot je že v navadi, smo se tuđi letos na novoletni dan zbrali člani Mengeške godbe z namenom, da Mengšu in njegovim prebivalcem na svoj način voščimo vsega dobrega v Novem letu. Kljub obilici novega snega, ki je še veselo naletavai, smo prijeli za instrumente in z zvoki priljubljenih koračnic obkrožili Mengeš. Med igranjem po kraju smo se kar nekajkrat ustavili pri dobrih znancih in prijateljih naše godbe, ki so poskrbeli, da nismo lačni in žejni pihali v svoje instrumente. V posebno veselje nam je vedno igranje pred Domom počitka, kjer nam njegovi prebivalci in osebje priredijo prisrčen in topel sprejem. Podobnih voščil in podpore smo bili deležni tuđi v vseh drugih delih Mengša. Veselje je igrati v kraju, kjer Ijudje na vsakem koraku pokažejo, kako blizu jim je godba. Ob tej priliki se Mengeška godba zahvaljuje za vse dobre želje in podporo, ki jo dobiva od vas dragi krajani in vam še enkrat želi vsega dobrega v letu 1996! . za Mengeško godbo Franc Žun Dom počitka: ob zvokih polke ali valčka noge ne more/o ostati na miru. Pri Požarjevih: mama Zorka vedno poskrbi, da nismo lačni. Pri Piškovih: ata Slavko polni kozarce za zdravico. Center Mengša: veselje, kljub snegu in mokrim čevljem. Sprejem pri Županu Tradicionalno novoletno voščilo mengeške godbe MMSSftKI m DRUŠTVA Po 35. letih spet na odru Kulturno društvo Antona Lobode iz Loke je po 35 letih spet spravilo na odrske deske dramsko delo, in sicer prirejeno mladinsko igro Janko in Metka. Spomladi leta 1960 je namreč dramska sekcija, ki je delovala pod okriljem Gasilskega društva Loka, zadnjič zaigrala, nato pa je iz neznanih vzrokov prenehala delovati. Poprej je ta skupina delala odlično, saj je redno pripravljala igre vse od leta 1936. Naštudirala jih je lepo število in jih Upokojena, katere je RK 00 Mengeš povabil na novotetno srečanje, uživajo ob gledanju učenk in učencev, ki so jim pripravili kulturni program. Za glasbo pa je skrbel ansambel Borisa Razpotnika. foto: T. S. Strm&ek odigrala po večkrat, tuđi zunaj naše vaši. Naj jih nekaj naštejem: Vrnitev, Dva para se zenita, Rokovnjači, Čma žena, Ljubavi cvet je zamorjen, V valovih bolesti, Micki je treba moža, Revček Andrejček in Živ pokopan. Vse delo je takrat vodil, usklajeval in režiral pravi dramski zanesenjak, pokojni Anton Loboda, po katerem se zdaj imenuje naše društvo. Na mnogih predstavah je bil tuđi igralec. Njegovo vlogo je zdaj prevzela mlada in perspektivna Nataša Vrhovnik, ki svoje znanje in Ijubezen do te zvrsti kulture pridno in že nekaj let z veseljem prenaša na mladi loški rod. Res je, da je naše društvo že odigralo nekaj mladinskih del ob Miklavžu, materinskem dnevu, Dedku Mrazu ipd., vendar je nekaj drugega biti na pravem odru in pred polno dvorano, kot se je tokrat zgodilo v Kulturnem domu v Mengšu. Po mnenju tistih, ki so si predstavo Janko in Metka ogledali, je bila scensko lepo izpeljana in tuđi izvrstno odigrana. Otroci in njihovi spremljevalci so si želeli, da bi bilo takŠnih iger za otroke več, saj je na tem področju v mengeški občini pravo mrtvilo. Morda bi prav naše društvo tu lahko kaj naredilo, saj imamo pridno in delovno mladino, na katero smo upravičeno ponosni. Prav zato se jim naše društvo in pokrovitelj predstave Občina Mengeš še enkrat lepo zahvaljujemo. Jože Brojan mMš&im Loško silvestrovanje Kulturno društvo Antona Lobode Kulturno društvo Antona Lobode iz Loke je tuđi tokr^fi^c^FsTf^^i^anje oziroma \ Jsjediscu vaši - b^ je kot v zimšiofllđiici Jf 070te€€ye& O6f/737-492 %1& nte ŠPORT ŠPORT Fitnes studio TVD PARTIZAN NENGES Spoštovani gospod župan Janez Per, elani Partizana, prijatelji športa! Z brali smo se, da predamo v uporabo našo novo pridobitev - FITNES STUDIO. Zurejanjem pogojev za posodobljanje vadbe s fitnesom smo pričeli v začetku lanskega leta. Iz lastnih sredstev smo nabavili prve aparature ( kolo, steper in tekaško stezo ) ter poskusno pričeli z vadbo v okviru ženske rekreacije. Odzivnost je bila izredno pozitivna in navdušenje udeleženk nas je vzpodbudilo, da smo nabavili še nekatere druge naprave. S tem se je zanimanje za vadbo še povećalo. Poleg tega, da smo počasi ustvarjali pogoje za vadbo fitnesa z nabavo ustreznih aparatur, je k temu pripomoglo v veliki meri strokovno vođenje vadbe instruktorice fitnesa gospe Irene Jerič. ?~ r *s*s*Wl Osem naprav, veliko zainteresiranih, kar pomeni /asno Izraženo potrebo po športu v Mengšu. loto: V. Repanšek dobili 570. 000, 00 Sit in pričeli z preureditvijo male telovadnice. Oprema in preureditev je stala 1. 786. 973,00 SIT, nekaj del in pa opreme pa so nam podarili nekateri sponzorji. Tako lahko rečemo, da je FITNES STUDIO, ki ga danes uradno odpiramo, vreden okrog 2 milijona SIT. Dovolite mi, da se zahvalim vsem, ki so pripomogli k temu, za športnike in udeležence vadbe v Partizanu, veselemu dogodku predvsem pa: Občini Mengeš za prispevek približno četrtine sredstev in pa vsem članom, ki so prispevali ostanek sredstev preko članarine Ul, kako je super! foto: V. Repanšek in izvajalcem del: Petru Korošcu, ki je opravil vsa zidarska in montažerska dela, Janezu Škrlepu in Tinetu Skoku, ki sta opravila pleskarsko slikarska dela, Marjanu Gabrilu za idejno rešitev likovne opreme in firmi Artline Mengeš za oblikovanje znaka in izdelavo aplikacij. Ob odprtju sta župan gospod Janez Per in predsednik Partizana gospod Jože Mlakar simbolično predala ključe instruktorici fitnes studia gospe Ireni Jerič. Vkultumem programu je sodelovala Mengeška godba. Po uradnem odprtju so si vsi prisotni (zbralo se jih je precejšnje število, med njimi sekretar sporne zveze Domžale gospod Ranko Cukrov, sekretarka sekretariata za družbene dajavnosti gospa Rika Binter, člani sveta občine, člani odbora za družbene dejavnosti in člani Partizana Mengeš), najprej ogledali fitnes studio, nato pa so se zbrali v BAR TEATRU v kultumem domu v Mengšu in v sproščenem razgovoru izmenjali poglede na razvoj športa v Mengšu v upanju, da bo občina v letošnjem letu zagotovila več sredstev za posodobitev že kar zastarele telovadnice pa tuđi drugih športnih objektov za uspešno delovanje šprta. Vabimo vas, da se tuđi vi vključite v vadbo fitnesa. Vpis je vsak četrtek ob 19. uri v prostorih FITNES STUDIA. MLAJ mmms Vadbo je v lanskem letu obiskovalo preko 30 udeležecev. Na osnovi javnega razpisa za vzdrževanje športnih objektov v občini Mengeš smo MŠMšS&KI 29 ŠPORT NK rile Mengeš Mladi športniki Nogometnega kluba Filc Mengeš se zna/o tuđi zabavati. Gornji posnetekje nastal na prednovoletni zabavi v času pred polnočjo. Foto: T. S. Strmšek Ml MED SEBOJ Novoletno srečanje g. župniku Mateju Zevniku, ker usklajuje delo v župniji s pripravo mladih na^vsakoletna taizejska srečanja po Evropi in s posebnim čutom odgovornosti spremlja vse slovenske romarje; še zlasti smo mu lahko hvaležni za delo v pripravljalni skupini. Bog povrni! Urška Cankar INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike Tel.: 738 662 MI MED SEBO) Novoletno srečanje mladih v VVrocIavvu Vvseh nas Bog dela čudeže, ozdravlja dušo. Začuđeni odgovarjamo v duhu češčenja. Zato moramo najti pot, ki vodi iz "škodljive žalosti", tako da vržemo svoje skrbi, tesnobo in strahove v talilnik molitve. In evangelijsko veselje, duh češčenja bosta od nas vedno zahtevala notranjo odločitev, ki jo je treba narediti vsak trenutek znova. V navzočnosti brezmejnega Božjega sočutja se nekaj dotakne srčike našega bitja, da lahko zaslutimo pot, ki vodi h Kristusovi svetosti. b. Roger Misli brata Rogerja, ki jih je napisal v Pismu 1996 z naslovom Zbrati Ijubezen, padajo kot nežni dotiki v srca mladih, polnih življenja. Vsaka beseda nosi velik pomen. Skupnost taizejskih bratov pomaga prek molitve, tišine in iskanja priti k živim studencem evangelija - tokrat se je to zgodilo v VVrocIavvu na Poljskem, kjer se je zbralo 69.000 mladih z vsega sveta, med 28.12.95 in 1.1.96. Toplota in vernost poljskih družin nam bo ostala v spominu, prav tako pa njihova gostoljubnost. Te smo bili deležni tuđi mladi slovenski romarji. Vtisi s Poljske so še svezi: tišina ob premišljevanju svetopisemskih odlomkov pri vsakodnevnih molitvah, prepevanje taizejskih pesmi, odprtost in zavest enakopravnosti med nami; pogovor z mladimi o njihovih navadah, bolečinah, željah. Doma skrbno hranim oguljeni zemljevid VVrocIavva - spomin na odkrivanje prave tramvajske številke, čest in ulic. Posebno doživetje je bilo silvestrovanje, ki smo se ga udeležili po župnijah. Molitev se je začela ob 23. uri s prebiranjem Svetega pisma v vseh jezikih (Slovenci smo imeli svoj prevod) in prepevanjem taizejskih pesmi. V zadnjih petih minutah iztekajočega se leta je nabito polna cerkev pela kanon Magnificat, potem je dirigent pesem prekinil in pričel odštevati posfednje sekunde. Vsa cerkev je bila na nogah, vsi so ploskali, se objemali in »jokali od veselja in ganjenosti. Vsa srca so se obračala k Bogu... Za skrbno organizacijo smo se z vsem spoštovanjem dolžni zahvaliti mengeškemu ifž€i TRGOVINA 2 OMTVIJO SLOVENSKA 26 61234 MENGEŠ SLOVENIJA 1 O61/738-959 Vam nudi 20% popusta w m § MMŠtMS DOBROTA NE POZNA MEJA Dan odprtih vrat v INČE Mengeš 15. decembra je Center za usposabljanje in varstvo iz Mengša pripravil sedaj že tradicionalni DAN ODPRTIH VRAT. Obiskovalci in gostje so si lahko ogledali delo v Centru. Ob 11.30 so se zbrali na sestanku starši vključenih otrok, kjer jih je direktor Centra Jože Mlakar seznanil z opravljenim delom v letu 1995, s problemi, s katerimi se srečujejo v Centru, pa tuđi starši so povedali svoje mnenje o delu Centra. Nagrade za 10 let v INČE sta prejeli: Alenka Juhant in Nuška Brglez Nagrade za 15 let v INČE so prejeli: Marija Fartek, Janko Obolnar, Matjaž Robida in Branko Stopar Gospa Anka Ostrman je v svojem nagovoru poudarila, da je vesela, ko je pri ogledu INČE opazovala zadovoljne obraze invalidnih delavcev pri njihovem delu, predvsem pa jo Jubilaši z Državno sekretarko go. Anko Osterman. Ob 12. uri pa se je začel svečani del slovesnosti. V preddverju so odprli razstavo likovnega pedagoga na Osnovni soli Mengeš, gospoda Lojzeta Kalinška. V krajšem kulturnem programu je nastopila kitaristka dr. Alenka Okom. Slikarska dela bodo krasila prostore INČE do konca februarja, tako da si je razstavo možno ogledati med 8. uro in 13. uro vsak delovni dan. Okrog sto obiskovalcev je sodelovalo pri svečani podelitvi nagrad invalidom jubilantom. Nagrade sta podelila gospa Anka Ostrman, državna sekretarka v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in Jože Mlakar, direktor INČE. Nagrade za 5 let v INČE so prejeli: Silvo Drčar, Darko Mržek, Ludvik Kropivšek, Štetan Blatnik, Danilo Kregar in Aleksander Trškan veseli pestrost dela v delavnici, saj v INČE resnično skrbijo za primemo zaposlitev vseh vključenih, tako so tuđi ogromno postorili pri ureditvi delovnih prostorov, ki dajejo prijeten občutek, demačnost in toplino. Poleg staršev je bilo na svečanosti mnogo gostov in prijateljev umetnika Lojzeta Kalinška. Med gosti so bili mengeški župan gospod Janez Per, ravnatelj osnovne sole Mengeš gospod Branko Lipar ter ravnateljici osnovne sole Roje gospa Ema Škerjanc Ogorevc in Osnovne sole 27. julij iz Kamnika gospa Majda Žlebnik, predsednik Zveze sožitje gospod Ivo Škof, predstavniki zdravstvenega doma iz Mengša, direktorica podjetja Ml AMIGO gospa Tatjana Sivec Strmšek, predstavniki centrov za socialno delo iz Domžal, Kamnika, predstavniki delovnih organizacij in podjetniki, s katerimi v INČE sodelujejo. Po svečanosti so na družabnem srečanju vse navzoče zabavali člani ansambla GAMSI s svojimi uspešnicami, restavracija STOL Kamnik pa je za vse prisotne pripravila prigrizek. MLAJ MENGŠAN Dedek Mraz seje ustavil tuđi v Kulturnem domu, kjer so ga počakali varovanci INČE. Da je bilo veselje še večje, je k že tako obilnim darilom svojega primaknil tuđi župan, g. Janez Per. Vesela druščina bo lahko od sedaj naprej spremljala in ponovno gledala vse najnovejše filme, pa tuđi posnetke z njihovih rajanj. Obdarovanci se zahvaljujejo županu in dedku Mrazu! foto: T. S. Strmšek ■ 3I, DOBROTA NE POZNA ME)A Vsak dan v življenju srečujemo ljudi, ki bi bili potrebni naše pomoči in dejavne Ijubezni. A se jim tako radi izmikamo, še več, zatiskamo si oči pred njimi in se opravičujemo pred samim seboj zaradi pomanjkanja časa, predvsem pa strahu pred drugačnostjo. Toda ti Ijudje potrebujejo našo pomoč, toplo dlan ali vsaj besedo opore. Spoštovani župljani, delo v Karitas ni nobena obveza, le hrepenenje naše duše - živeti tuđi za drugega. Dobro se zavedamo, da namen te človekoljubne organizacije ni vzpostavljati socialno mrežo, ki bi bila enaka državnim ustanovam, gre le za dobrohotno pomoč in odgovor na Jezusovo povabilo, da bi stopili v Ijubeč in odgovoren odnos z bližnjim, ki je drugačen od nas. Prav v tem Jezusovem naročilu bi se morali kristjani prvi zavedati, da evangelij zahteva od nas čuječnost in odprtost srca. Pa smo res taki? Vse preveč smo malodušni, morda preveč šibki, da bi se odzvali klicu vpijočega v puščavi in razdajali Ijubezen. Toda naloga vsakega od nas je, da opazimo stiske vseh vrst in njihove posledice ter se jih lotimo in jih odpravljamo, blažimo. Prizadevanja moramo nameniti vsem Ijudem, družinam in občestvom, naj žh/ijo s Cerkvijo ali ne. Karitas je namreč oznanilo blagovesti in dejanj v Ijubezni do sočloveka, je vsebina krščanskega življenja vseh, ki delajo dobro, in je vidno znamenje Cerkve in njenega delovanja. Resničnost našega delovanja je treba oznanjati z večno in dejavno lubeznijo in skrbjo za bolne, invalide, ostarele in druge trpeče. Tuđi Jezus je nekoć dejal: Lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti... v Zal smo Ijudje tuđi tu majhni in slabotni, misleč, da z denarjem premagamo vse ovire na poti skozi labirint življenja. Toda zdravja se ne da kupiti, ne sreče, ne srca. Vsako drugo razmišljanje je utopija, preblisk, ki se izgubi s prihajajočo nočjo, ko človek ostane sam s svojimi solzami in bolečino. Tega se ponavadi zave sele, ko sam pade pod težo križa in postane nemočen, odvisen od dobrih ljudi. Mengeška Karitas je upihnila peto svečko karitativnega poslanstva, z več ali manj istimi Ijudmi od vsega začetka. Pa bi tako radi, da bi nas bilo več, da bi se med seboj duhovno bogatili, da bi načrtovali in odpirali nova obzorja, ki pri našem delu nimajo meja, da bi... Tu ne gre za denar, spregovorila naj bi čustva in se pokazale človeške vrednote. Človek lahko izkoristi božji dar ali pa pade v lastno brezbrižnost. Dobrodelnosi se lahko razraste v mogočno drevo ali pa se zaradi pomanjkanja sodelavcev vrti v začaranem krogu. Da bi naše poslanstvo imelo svetlejšo prihodnost - veliko pričakujejo od nas naši preizkušani bratje - člani Karitas menimo, da bi se moralo karitativno področje razvejiti in razširiti. Odločitev, da se nam pridružite in popolnite naše vrste pri delu za uboge, ne bo težka, če si boste priklicali v spomin Jezusove besede: Ljubite se med seboj, kot sem vas jaz Ijubil. Jože Brojan Karitas vabi vse ki ste pripravljeni sodelovati v naši akciji POMAGAJTE POTREBNIM, da se nam pridružite, in sicer: mladi in starejši (leta nišo pomembna) se lahko vključite v krožke, na katerih bi izdelovali različne predmete, denar od njihove prodaje pa bi dobili tišti, ki nas prosijo pomoči. Krožke bi organizirali z vašo pomočjo, kot bi se na sestanku dne 2. februarja 96 dogovorili. V mislih imamo ročna dela, izdelovanje butaric, čestitk itd. Nič hudega ni, če se z omenjenim še niste ukvarjali - naučili se boste skupaj z nami. Potrebna je le dobra volja, Ijubezen do bližnjega in želja sodelovati. Vemo, da je v našem kraju veliko dobrih, čutečih ljudi, saj ste nam to že nežtetokrat dokazali. Ker pa prošnje na našo Karitas kažejo še večje potrebe, smo pomislili, da bi se dalo z ročnimi deli tuđi kaj doseći. ^ K le razočarajte nas in pridite 2. februarja IM96 v pišamo Karitas ob 17. uri, da bi se skupaj pogovorili 0 delu, 0 času srečanj (dan »in ura) in 0 vsem, kar bi bilo še potrebno oziroma vas zanima. /i- ^ ŽK Mengei Letno poročilo župnijske Karitas Mengeš Kakšen je "obračun" za opravljeno delo v letu 1995? Razdelili smo 145 paketov s hrano za štiri osebe in 182 za dve osebi, 110 kg prehrambenih izdelkov, 550 kg krompirja, 15 kg jabolk, 721 kg pralnega praška, 243 zavitkov higienskih vložkov, 237 kosov mila in 14 zavitkov plenic. Iz podarjenega denarja in dotacij Občine Mengeš smo porabili za nakupe 678.193 SIT. Od posameznikov smo prejeli še 1000 kg krompirja, 38 I olja in 12 kg različnih prehrambenih izdelkov. Poleg oblačil in obutve smo oddali še TV-sprejemnik, tranzistor in tri jogije, tri štedilnike, peČ za centralno kurjavo, precej kosov posteljnega perila, prešitih odej in blazin. Več zimskih oblačil in obutve smo oddali na Škofijsko Karitas za Sarajevčane, moška oblačila pa na Karitas Štepanja vas, kjer skrbijo za klošarje. Zdravila, ki ste jih darovali, smo oddali p. Bonaventuri - frančiškanu iz Ljubljane, za begunce v Veliki Gorici pri Zagrebu in Škofijski Karitas za prebivalce BiH. Iz namensko zbranega denarja smo kupili nekaj knjig za vse razrede osnovne sole, zvezke in druge šolske potrebščine. Za poštne stroške in provizijo LB smo porabili 9765,50 SIT, za fotokopiranje lista NAŠ UTRIP 27.825 SIT, za druge izdatke 44.929 SIT in vzdrževanje 1976 SIT. Denarno pomoč v skupnem znesku 453.456 SIT smo nakazali: INČE Mengeš za letovanje invalidov v Lendavi, Škofijski Karitas za njeno delovanje, družini ŠtekoviČ za gradnjo stanovanjske hiše, Radiu OgnjiŠČe za financiranje programov 0 delovanju Karitas, za Kg moke - novo upanje ter za placilo položnic za elektriko in komunalo. Zbranega denarja skupaj z ostankom iz 1994. je bilo 1,607.590,20 tolarjev. Od KS Mengeš smo prejeli 10.000 SIT, od Občine Mengeš 200.000 SIT, od'Svile Mengeš 30.000 SIT, od obresti 19.876,80 SIT, drugo so darovi posameznikov. V decembru smo pomagali 62 Ijudem - 35 beguncem in 27 domaćinom. Stevilo pomoči potrebnih se prek leta menja. Nekatere podpiramo stalno, nekatere občasno. Poleg dela, ki ga vsak teden opravimo v naši pisarni, smo se udeleževali predavanj na Teološki fakulteti v Ljubljani, duhovnih vaj v |M I Odprimo oči, dlani in srce bližnjega! l Letno poročiloj sffl2WiSftW DOBROTA NE POZNA MEJA KULTURA Letno poročilo Predstavljamo vam Muze) Menge Mali Loki in srečanja sodelavcev Karitas na Homcu. Pripravili smo tečaj o negi in prehrani bolnika, ki ga je vodila ga. Zlata Rajter, višja medicinska sestra. Kot že leta prej smo se tuđi lani za velikonočne in božične praznike spomnili občanov nad 70 let starosti z voščilnicami. Več starejših ljudi redno obiskujemo vse leto. Za binkoštno nedeljo smo imeli srečanje invalidov in ostarelih pred farno cerkvijo - za kulturni program je poskrbelo Kulturno društvo Antona Lobode iz Loke, pecivo pa so pripravile pridne gospodinje. Kot spremljevalci smo se udeležili srečanja invalidov in bolnih na Brezjah. Avgusta smo imeli akcijo zbiranja šolskih knjig in denarja za nakup šolskih potrebščin. Z misijonarjem Jožkom Kramarjem smo se dogovorili za predavanje o njegovem delu na Papui Novi Gvineji. Zbirali smo še uporabna zdravila. Tako kot vsako leto smo za misijonsko nedeljo obiskali varovance v Domu počitka, v decembru pa smo pripravili žanje miklavževanje. Našo Karitas sta oktobra obiskala g. Fridolin Kissling in dr. Metka Klevišar. Zanimala sta se za naše delo in za sodelovanje s Škofijsko Karitas. Teden Karitas je bil od 26. novembra do 3. decembra. Delo mengeške Karitas je ga. Guna predstavila z uvodom v nedeljske maše 26. novembra, ko smo imeli tuđi dan odprtih vrat - župljani so si lahko ogledali naše prostore in se zanimali za naše delo. Zelo smo bili veseli obiska mladih. Seveda se srečujemo tuđi s težavami, predvsem s pomanjkanjem članov. Zato vnovič vabimo vse, ki ste del svojega prostega časa pripravljeni podariti sočloveku, da se nam pridružite. Za spodbudo: letos smo dobili dve novi sodelavki. K I a koncu bi se v imenu Karitas zahvalila I \lvsem dobrotnikom za finančno in materialno pomoč. V letu 1996 vam želim veliko medsebojnega razumevanja, zdravja in Božjega blagoslova. Minka Colnar Zbirateljstvo je človeška vrlina, bi verjetno lahko kar posplošili. Otroci zbirajo prtičke, nalepke, značke, ... pa seveda tuđi dobre ocene v soli. Posebnost nekaterih je zbiranje starin. "Pa kaj ti je tega treba," bo morda kdo rekel, "saj so že crvi noter." "Kaj pa govoriš? Ali ne veš, da brez poznavanja zgodovine in ohranjanja naravne in kulturne dediščine zapravljamo svojo lastno identiteto in si spodrezujemo korenine!" se glasi odgovor. Mengšani nočemo in ne želimo biti nič slabši od drugih, ćelo večjih mest, zato sedaj že s ponosom rečemo, da smo ustanovili zavod Muzej Mengeš. To seveda ni javni zavod, pač pa je zavod, katerega je ustanovilo Kulturno društvo Franca Jelovška. Zaradi nekaterih pojasnit oz. nejasnosti sem se napotila kar k v. d. direktorja Muzeja Mengeš, g. Janezu Škrlepu. K/e ste dob/7/ idejo za ustanovitev? Ideja seje porodila v našem društvu, to je Kulturno društvo Franca Jelovška. Na mojo pobudo smo v okviru društva organizirali pripravljalni odbor, ki je oblikoval vsebino. Bili smo si enotni ob ugotovitvi, da je to potreba, saj veliko kulturne dediščine propada ali se razprodaja. Za Mengeš ostaja vedno več stvari izgubljenih, nekatere ćelo za vedno. V skrbi, da bi to ohranili, smo se lotili velikega projekta, to je uradna verifikacija zavoda Muzej Mengeš. Kaj je Usto, kar Mengeš dela mengeški? Mengeš ima bogato kulturno zgodovino: Gobavica, naselbina pod hribom, izoblikovanje vaši: Mali in Veliki Mengeš, Pristava, Dobeno in Loka (okrog 12. stoletja). Mengeš je prvičomenjen leta 1154. Kontinuiteta naselitve je še iz prazgodovinskih časov, do danes pa je pustilo svoj pečat v precejšnji meri. Z novimi pozidavami seveda to izgubljamo. Mengeš je zanimiv, sestavljen izobcestnega in gnezdastega naselja. Te imenitne stvari je treba ohraniti naslednjim rodovom. Kako ste proces registracije vodili operativno? Veliko smo se srečevali že v letu 1994,28.03.1995 pa je izvršni odbor našega društva sprejel sklep, da se na podlagi 2. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS št. 12/91), 89. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS št. 1/81) in na podlagi 5. člena statuta Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš ustanovi Muzej Mengeš. To je bil hkrati prvi akt, prej so bili le razgovori o potrebi le-tega. Ste že dobili uradno potrditev te svoje namere oz. realizacijo svojega sklepa? Pravna sposobnost je bila potrjena z odločbo sodišča s strani sodnega registra dne 21.11.1995 Razstava Jaslice mengeških rezbarjev je bila zelo zahteven projekt. Strokovno delo je opravil Muzej Mengeš pod strokovnim vodstvom etnologinje mag. Marjana Klobčar foto: P. Škrlep VIDEO MSHKil&IKI 331 KULTURA Predstavljamo vam Muzej MengeŠ Prej smo vse delali preko Kulturnega društva Franca Jelovška, sedaj pa lahko nastopamo že samostojno. Kaj pa je pravzaprav dejavnost oz. poslanstvo Muzeja? Muzej Mengeš ima v svojem statutu v 4. in 5. členu zapisano, da: * ugotavlja, popisuje in raziskuje naravne in kulturne dediščine; * dokumentira in vrednoti naravno in kulturno dediščino; * ugotavlja in predlaga, katere dele naravne in kulturne dediščine je treba razglasiti za spomenik ali znamenitost, izdeluje analitično osnovo, potrebno za razglasitev; * predlaga, strokovno pripravlja in utemeljuje izdajo upravnih aktov na področju varovanja spomenikov ali znamenitosti; * vzdržuje, obnavlja in zavaruje spomenike ali znamenitosti; * skrbi za pravilno vzdrževanje, ustrezno rabo in ohranjanje spomenikov ali znamenitosti in sodeluje z imetniki spomenikov ali znamenitosti ali z organi, ki jih upravljajo; * predlaga ukrepe za varstvo v primeru naravnih nesreč ali drugih izrednih razmer; * preučuje vprašanja varstva kulturne in naravne dediščine, še posebno spomenikov ali znamenitosti; * redno ali nacrtno sodeluje z vzgojnoizobra- ževalnimi organizacijami pri njihovem delu; * daje občanom in pravnim osebam pojasnila, nasvete in drugo strokovno pomoć pri spoznavanju in varovanju naravne in kulturne dediščine; * razvija pri občanih zavest o pomenu naravne in kulturne dediščine in njenega varstva; * evidentira in dokumentira premične spomenike in znamenitosti, preučuje in pripravlja studije in elaborate za njihovo varstvo; * zbira, ureja in hrani premične spomenike in znamenitosti; * pripravlja razstave in druge oblike predstavljanja naravne in kulturne dediščine, zlasti še tistega gradiva, s katerim upravlja, in spomenikov ali znamenitosti, ki so registrirani pri njem: * pripravlja razstave, publikacije in druge oblike predstavljanja naravne in kulturne dediščine v R Sloveniji invtujini; * posreduje ali pripravlja razstave in druge oblike predstavljanja naravne in kulturne dediščine drugih narodov; * sodeluje z ustanovami, ki v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo same pripravljajo zbirke, razstave in druge oblike predstavljanja naravne in kulturne dediščine, in jim strokovno pomaga; * pripravlja strokovne in znanstvene razgovore, srečanja, seminarje in podobno; * vodi register premičnih spomenikov in znamenitosti. Muzej lahko razvija tuđi konservatorske in druge tehnične dejavnosti ter opravlja varstvena dela na posameznih spomenikih ali znamenitostih. Kakšna pa je pri tem Vaša vloga? V tem trenutku neprofesionalna, dokler se vse skupaj ne uredi. Vsekakor pa je muzejska dejavnost strokovna. Posamezni strokovnjaki s posameznih področij, to so kustosi, strokovni sodelavci bodo in so že povabljeni k sodelovanju. Z njimi borno sklepali pogodbe, pa tuđi program nam bodo pomagali oblikovati. K/e pa je lokacija Muzeja? Sedež imamo na Trdinovem trgu 10. Župnišče nam je odstopilo en prostor. Zgradba še ni pripravljena za javne razstave, zato sedaj koristimo Galerijo Mežnarijo, ki pa je znana že po vsej Sloveniji. Pri denarju se vedno vse zaplete. Kako je to urejenopriVas? Financiranje je odvisno od projektov s strani Občine Mengeš, pa tuđi z državnega nivoja pričakujemo podporo, donatostvo, sponzorstvo podjetnikov in obrtnikov. Del sredstev pa borno lahko priskrbeli sami z lastnim delo, izmenjavo oz. pripravo dokumentacije, katere ne smemo čuvati lezase. Ste otvoritev že imeli? Ne želimo delati pompoznih začetkov, čeprav dejansko že delamo, sedaj še v sodelovanju z našim kulturnim društvom. V muzejih so stalne postavitve. Bodo tuđi v Mengšu? Predvidevamo, da jih borno imeli ćelo već, saj je v Mengšu doma veliko imenitnih ljudi, ki zaslužijo samostojne postavitve, prav tako pa tuđi predstavitev življenja in delovanja ljudi od prazgodovine naprej v našem prostoru. Imeli borno tuđi čitalniške, studijske prostore, ne le razstavne. Vljudno prosimo ljudi, da nam odstopijo svoje primerke oz. jih pokažejo. Posameznega kulturnega bogastva ne želimo in ne smemo trgati iz okolja. Naš namen je opozarjati na kulturno bogastvo. Z veseljem povem, da so nas že "priznale" pomembne slovenske kulturne ustanove, kot so Narodna galerija, NUK, SAZU, drugi muzeji, knjižnice, pa tuđi umetnostni zgodovinarji nam radi priskočijo na pomoć. Nad vsakim gradivom bedijo strokovnjaki. Kar verjetno pomeni, da nimate težav pri navezovanju stikovl Kjerkoli smo iskali pomoć in sodelovanje, smo naleteli na simpatije. Tesno sodelujemo z Narodnim muzejem v Ljubljani, ki nam bo dal ustrezne računalniške programe. Kako pa sodelujete z občino Mengeš? Za muzejsko dejavnost še nismo dobili od občine nobenih sredstev. Sedaj pripravljamo potrebno dokumentacijo za pridobitev koncesije s strani Občine Mengeš. Pričakujemo posluh in sodelovanje, še zlasti glede na dosedanje reference v Mengšu in tuđi širše po Sloveniji. Vaši nacrti? Pripravili borno razstavo darovanih zbirk, stalne postavitve s programi ob raznih obletnicah, pa tuđi zaćasne razstave,... V Mengšanu vas borno sprati obveščali o naši dejavnosti in napredovanju. Želimo si sodelovanja občanov, seveda pa tuđi z občino. Muzej Mengeš je vsekakor nova in pomembna pridobitev za našo občino. G. Janezu Škrlepu in njegovim sodelavcem želimo veliko zelo obiskanih razstav in čimveč uspelih projektov. Tatjana Sivec Strmšek Žig Muzeja Mengeš izdelal Tine Skok. i I t-M I M£W3l£\M KULTURA Novoletni jubilej Novoletni jubilejni 25. koncert Bil je večer, večer nekaj dni pred Novim vletom 1996. Kot že 25 let doslej, smo tuđi v Mengšu v Kulturnem domu pričakali slavnostni novoletni koncert, ki so ga izvedli člani simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik (Mengeš?) pod taktirko Aleksandra Spasiča in Tomaža Habeta z gosti solisti. v ^eprav je bila dosedaj na koncertih v Mengšu Ovedno polna dvorana, tokrat temu ni bilo tako. Le dobri dve tretjini dvorane je bilo zasedene. Zato moramo nekaj kritike naslovit slabemu obveščanju prireditelja. Vendar, ko se je koncert razživel in je dvorana zadihala z izvajalci, je bilo v dvorani čutiti navdušenje, aplavza izvajalcem pa kar ni bilo konca. Posebnosti v programu so bili vrhunski solisti na čelu s sopranistko Ireno Baar in tenoristom Marjanom Trčkom. Mladi Andrej Trampuž, harmonikaš iz Mengša, je s svojim vrhunskim igranjem dokazal nadarjenost, enako pa tuđi pianistka iz Kamnika Eva Bohte. Program je duhovito, času primerno povezoval Tone Ftičar. Drugi del programa je simtoničnemu orkestru dirigiral bivši "dirigent prof. Tomaž Habe, kateremu se je s tem orkester zahvalil za 23 let dela z njimi. Kar hitro je minilo dve uri in pol prijetnega glasbenega užitka ob poslušanju Bizeta, Pucdnija, Straussa. Skladba lansko leto umrlega skladatelja Boruta Lesjaka, Ne čakaj na maj, pa je še posebej zaživela. Simfoničnemu orkestru želimo še veliko uspešnega dela in se že veselimo snidenja na naslednjem 26. novoletnem koncertu. : J- V. Alfi Pod mengeško marelo Vsoboto, 10. februarja, bo v Mengšu spet velika glasbeno-zabavna prireditev Pod mengeško marelo in to že dvanajstič zapovrsljo. Kot je znano, je mengeška prireditev sprožila po Sloveniji kopico drugih podobnih prireditev, seveda pa Mengeška godba kot organizatorka ostaja prva na tem področju. Prireditev bo kar dvakrat in sicer ob 17. in ob 20. uri. Predsednik godbe Lađo Kosec nam je povedal, da bo tuđi tokrat glavna Mengeška Alfi Pod mengeško marelo godba pod vodstvom kapelnika prof. Franca Gornika. Zaigrala bo sedem skladb. Sodelovale pa bodo seveda tuđi vse tište glasbene skupine, ki imajo po kakega člana v godbi. To so Mengeški zvon pod vodstoom Janeza Nastrana, Marela original (nov, mlad ansambel), ansambel Krim, ansambel Borisa Razpotnika, ansambel Stopar, ansambel Nagelj in Slovenski kvintet. Kot vsako leto, bosta prišla v Mengeš tuđi dva gosta in sicer posebni gost iz Avstrije - ansambel, ki gradi svoj nastop na shovvu in na jodlanju - ter eden najbolj uspešnih slovenskih muzikantov nasploh - Alfi Nipič s svojimi muzikanti. Alfi je dosegel laskavo priznanje Zlati glas Slovenije tako na narodnozabavnem kot zabavnem področju, pa tuđi vse njegove skladbe so postale uspešnice brez primerjave. Za veselo razpoloženje pa bo poskrbela novomeška Modra kronika s petimi člani, med katerimi ne bo manjkalo znamenitega plesnega para Ciganov. Prireditev Pod mengeško marelo bo vodil Janez Dolinar. In še ena velika posebnost: v celoti jo bo posnela delniška televizija TV3 in jo tuđi v celoti predvajala na svojem programu. Prvič nam je torej uspelo doseći tisto, kar smo si želeli že dvanajst let. /. S. Alfi iz Kanade v Mengšu. UUBITELJI LIKOVNI UMETNOSTI V Mengšu ustanavljamo likovno društvo pod mentorstvom akademskega slikarja Vmka Železnikarja. USTANOVNI SESTANEK BO V ČETRTEK, 1. FEBRUARJA, 06 18. URI V PROSTORIH PARTIZANA MENGEŠ. Vabljeni vsi, ki že slikate, ali želite slikati. Iniciathmi odbor: Vinko Železnikar, Marjan Gabrilo, Janez tkrlep in Jože makar MMŠtJfM 35 KULTURA Lutke, maske in ilustracije Eke Vogelnikove... Prireditve ...v avli Kulturnega doma Mengeš Od Miklavža dalje je v avli kulturnega doma zanimiva razstava lutk, mask in ilustracij akademske slikarke Eke Vogelnikove. Na otvoritvi, ki je bila lep kulturni dogodek, na katerem so bili med prisotnimi tuđi Ijudje iz centralne radijske hiše, Ministrstva za kulturo in iz gledališča, je umetnica sama popeljala po razstavi in predstavila svoje umetnine na originalen način v spremstvu lutke račke. Sedaj lutke razveseljujejo obiskovalce in govorijo same zase še do 22. januarja, ko bo razstava nepreklicno končana. Zaradi velikega zanimanja in številnih pohvalnih izjav je namreč umetnica ustregla prošnji organizatorja in privolila, da lutke podaljšajo svoje bivanje v Mengšu za dva tedna, potem pa bo tuđi za njih konec novoletnih počitnic in spet bodo v svojih predstavah razveseljevale otroke širom po Sloveniji in v tujini. Lutke so torej na ogled in se predstavijo same, mi pa vam predstavimo še njihovo ustvarjalko, akademsko slikarko Eko Vogelnikovo. Leta 1971 je diplomirala na FAGG v Ljubljani, na oddelku za arhitekturo, 1974 pa še na ljubljanski likovni akademiji, na oddelku za slikarstvo. V letih od 1979 do 1982 je poučevala likovni pouk na osnovni soli in umetnostno vzgojo na srednji soli. Takoj po diplomi na ALU se je začela ukvarjati z otroško ilustracijo, opremila je več kot 25 knjig za otroke. Od leta 1982 dalje deluje kot svobodna umetnica. Poleg ilustracij za otroke in portretov, se intenzivno ukvarja z glasbeno in literarno dejavnostjo, z likovno kritiko ter s pedagoško likovno dejavnostjo v okviru Kinetikon laboratorija. Leta 1983 se je začela ukvarjati z gledalište scenografijo in kostumografijo, do sedaj je opremila preko 25 gledaliških predstav. 1991 je zrežirala svojo prvo predstavo za otroke, 1992 je zrežirala TV film z marionetnimi lutkami "Makalonca". Leta 1993 je bila skupaj z 20 izbranimi izmed 400 prijavljenih iz Evrope, kot stipendistica Sorosevega sklada na strokovnem izpopolnjevanju v ZDA. Živi in dela v Ljubljani. Ker na otvoritvi, na njeno željo, ni bilo nobenega slavnostnega govora, ki bi ga lahko objavili na tem mestu, vam posredujemo namesto tega dva odlomka iz mnenj Tatjane Pregljeve in doktorja Ivana Sedeja o EKI - Alenki Vogelnikovi: Po izobrazbi arhitektka, ki pa je le nekaj let za tem diplomirala tuđi slikarstvo, ima najraje plesne prireditve, pri katerih mora biti scene čim manj in prostora čim več, ter mora zato prostor reševati slikarsko, kar je zanjo velik izziv; vsekakor tolikšen, da ji slikarstvo na platno ali papir v običajnih dimenzijah ni dovolj. Sicer pa se mora pri lutkah in maskah spopadati s povsem kiparskimi prostorskimi problemi, kjer misel vselej tuđi realizira. Kot sama pravi, razvija svoj umetniški stil neposredne in dinamične komunikacije, ki ne bi delovala akademsko, ampak ljudsko... Tatjana Pregl Iz njenih ilustracij veje široka razgledanost, saj ji uspeva na nevsiljiv način uporabljati in kombinirati posamezne prvine iz takoimenovane psihadelične umetnosti, iz sveta črnskih mask, srednjeveških fresk, stripa in historicizmov, ki so blizu Novi podobi. Hkrati pa ne smemo pozabiti, da je njen namen v vsakem trenutku dvojen - po eni strani ji gre za precizno opredelitev in slikovno sointerpretacijo teksta, po drugi pa tuđi za oblikovanje barvne risbe, ki ima vse značilnosti avtonomne likovne stvaritve. Po tej plati bi lahko njen prijem primerjali z načeli, ki jih je s svojo ilustracijo uzakonil Milan Bizovičar. Tako v mnogih primerih učinkujejo njene ilustracije kot portreti otrok (ali odraslih) v okolju in v izrazito "asrtistično" aranžiranih pozah, kjer bi lahko govorili o duhoviti parafrazi modernistične ikonografije. Kulturni dom Mengeš 27.1.96 ob 18.00 Najboljši športniki Gorenjske. Podelitev pokalov in priznanj. V programu sodeluje tuđi Mengeška godba in Roberto Magnifico. 10.2.96 Pod mengeško marelo. Kino predstave 26.1.96 ob 20.00 HVALA ZA VSE - komedija. Glavne vloge: Westey Snipes, Patrick Swayze Yohn Legvizamo 28.1.96 ob 17.00 POCAHONTAS - risani film. ob 19.00 HVALA ZA VSE 2.2.96 ob 20.00 GOLDENEVE - akcijski thriller. Glavna vloga Pierce Brosnan 3.2.96 ob 19.30 GOLDENEVE 4.2.96 ob 17.00 in 19.30 GOLDENEVE 9.2.96 ob 20.00 OBLEGANI 2 - akcijski. Glavna vloga Steven Seagal 11.2. ob 17.00 in 19.00 OBLEGANI 2 17.2. ob 17.00 in 19.00 KO SI SPAL - romantična komedija. 18.2. ob 17.00 in 19.00 KO SI SPAL Glavna vloga Sandra Bollock 24.2. ob 17.00 in 19.00 DEVET MESECEV - komedija za starše in otroke. 25.2. ob 17.00 in 19.00 DEVET MESECEV- Glavna vloga Hugh Grant ""6 MM^M dr. Ivan Sedej IN MEMORIAM ZDRAVJE IN LEPOTA fahrtfa Ob smrti drage žene in tete Ane Šimenc se najlepse zahvaljujemo g. Kerinu, g. Komparetu in njegovemu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. Lepa hvala pevskemu zboru Mengeški zvon za lepo zapete pesmi. Enaka zahvala velja gasilcem, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem hvala za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, svece in ostale darove. Žalujoči: Mož Janez ter nečaki in nećakinje Eksotični trio v službi lepote Uporaba tropskega sadja ima dolgo tradicijo. Uporabimo jih lahko za čišćenje kože, maske in preprečevanje procesa staranja. Na kakovost kože lahko vplivamo tuđi s prehrano, če sadje redno uživamo. Tropsko sadje vsebuje veliko količino encimov, vitaminov, mineralov in mikroelementov. Sadne kisline pomagajo pri razgrajevanju rožene plasti kože. To pomeni, da odstranjujejo odmrle celice vrhnje plasti kože in pomagajo pri obnavljanju novih celic. Encimi regulirajo izločanje žlez lojnic in oskrbo kože z vlago. Zato je tropsko sadje primerno za nego nečiste, mastne in uvele kože. Avokadovo olje Pridobivajo ga iz sadeža in je po svoji sestavi enako sestavi kožne maščobe. Dobro se obnese pri vseh vrstah kože, zlasti pri suhi, luskasti in zreli koži. Zelo bogato je z vitamini in dobro zadržuje vlago. Vitamin A pomaga pri nastanku novih celic in preprečuje poroženelost kože. Vitamin B pospešuje prekrvavitev in pomaga pri čelični presnovi. Vitamin F preprečuje pokanje zgornjih plasti kože. Avokadovo olje je sestavina noćnih krem, olj in čistilnih mlek. Uporabimo ga lahko za ćelo telo. Ananas in papaja Ananas vsebuje encim bromelain, papaja pa papain. Oba razgrajujeta maščobo in beljakovine; zato imata velik pomen pri zdravljenju in negi mastne in aknaste kože. Pomagata tuđi slabo prekrvavljeni koži. Vsebujeta mnogo vitaminov, zlasti A in C. C vitamin preprečuje kožne infekcije, pomaga pri ustvarjanju pomembnih zaščitnih in gradbenih snovi v koži. Oba sadeža vsebujeta velike količine mineralov, ki so nepogrešljivi za kakovost našega zdravja v celoti. Kalij pomaga pri čišćenju kože, kalcij pospešuje prekrvavitev kože, železo pa skrbi za presnovo in preprečuje hrapavost in vnetja kože. Magnezij skrbi za čelične stene in omogoča pogoje za dobro prekrvavitev in prenos hranilnih snovi. Cink je sestavni del encimov in pospešuje razvoj celic veznega tkiva. Potreben je tuđi za izkoristek vitamina A. Za zdravje in lepoto se lahko odločimo za "sadni dan". Takrat jemo ananas, papajo in drugo tropsko oz. južno sadje. Nič ne bo narobe, če se borno odločili za domaće vrste. Najbolje bo, da se borno odločili za sveže in zrelo sadje. Velja si zapomniti, da se encimi iz ananasa in papaje razgradijo pri 42 stopinjah C. Če borno iz sadja pripravljali sokove s sokovnikom, borno to storili z najnižjo stopnjo hitrosti. Le tako nam bo uspelo ohraniti čim več encimov. Uprimo se babici Zimi in se ob lepotnih pripravah na pomlad odločimo za sadne mešanice tropskega sadja - pijace za lepoto. Potrebujemo: 0,4 dl kokosove kreme 0,5 dl sladke smetane 1 jušno žlico limoninega soka 0,8 dl ananasovega soka Sestavine dobro premešamo. Lahko dodam kocke ledu in okrasimo s smetano. Za napitek južnih morij potrebujemo: 1 dl ananasovega soka 0,2 dl mangovega soka 0,3 dl marakujinega soka Vse sestavine dobro premešamo. Če na tržnicah ni mogoĆe dobiti vseh naštetih vrst tropskega sadja, jih nadomestimo z bananami, grenivkami in drugimi, vedno dosegljivimi vrstami. Zahvala Za članka o eteričnih oljih in eksotičnem sadju sta del literature prispevala gospod dr. Stanko Nikolić, specialist splošne medicine in akupunkturolog, in gospa Genica Muhvič, višja medicinska sestra. Prijateljema se iskreno zahvaljujem. Mirjana Lilic Južnič MENGŠAN MMSS&Kl * RAČUNALNIŠTVO OBVESTILA VVindovvs 95 Mirosoft® WINDOWS® 95 3.DEL Vokolju Windows 95 nam ni treba već skrbeti za dolžino imen datotek, saj so le ta tuđi daljša od osmih znakov. Največja dolžina imen je vključno s presledki 255 znakov. Tako postanejo imena datotek prepoznavnejša. KOŠ: Vseh objektov, kijih odstranimo, računalnik ne odstrani nepovratno, temveč jih meće v koš, od koder jih lahko, če smo se zmotili, kasneje izbrskamo nazaj. Velikost koša lahko poljubno nastavljamo, ko pa koš izpraznemo, so podatki izgubljeni. Določimo lahko tuđi diske računalnika, ki ne bodo imeli koša. (nadaljevanje prihodnič) Pripravila: Tomaž Novak Jure Labrovič Delovno okno koša: V zabojnike ne sodi neuporabna WC školjka - to je gradbeni material. Takole natrpane in zaparkirane zabojnike ni mogoče izprazniti! □ Uporabnike, ki oddajajo odpadke, obveščamo, da lahko zabojnike napolnijo do vrha, vendar mora biti pokrov zabojnika še vedno zaprt, ker v nasprotnem primeru mehanizem, ki vpne zabojnik, ob praznenju poškoduje ali ćelo uniči pokrov zabojnika. V zabojnike odlagajte samo gospodinjske odpadke. V kolikor bo v zabojniku gradbeni material, les, veje, kovinski deli, pesek, kamenje ali žarefi pepel, zabojnika ne borno izpraznili, ker lahko priđe do večjih okvar v mehanizmu specialnega vozila za pobiranje odpadkov. V primeru žarečega pepela tuđi do samovžiga. Zabojniki naj bodo pred pobiranjem odpadkov postavljeni do 5. ure zjutraj na mesta, kjer bo nemoten dostop s specialnim vozilom, ob cesti ali na pločniku, vendar tako, da ne ovira pešcev ali mimovozečih vozil. Vse zabojnike, do katerih ni mogoče priti - so zaparkirani, postavljeni v mehke travnate površine, od koder jih ni mogoče izvleče - ali so postavljeni za ograjarni, pozimi zametani s snegom delavci nimajo možnosti izprazniti. V kolikor zaradi zimskih razmer v nekatere predele specialno vozilo za pobiranje odpadkov ne more priti dalj časa, naj uporabniki odpadke odlagajo v vreće, katere bodo delavci ob prvem rnožnem prihodu pobrali. Uporabnike, ki imajo zasajeno drevje in grmičevje ob ulicah in cestah, katerih veje posegajo v javno površino in ovirajo dostop vozilu prosimo, da le-te sami obsekajo. Za vsa navedena obvestila prosimo uporabnike, da jih sprejmejo z razumevanjem, saj boste na ta način veliko pripomogli k lažjemu delu delavcem, kateri se, ne glede na vremenske razmere, v katerih opravljajo delo, trudijo da bi bili zadovoljni vi in tuđi mi kot izvajalci def, to je Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale. S spoštovanjem! Vodja javne higiene: Stane Ulčakar I "i : ■■ Recvcle Bin MIMSlftKl OBVESTILA Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš Likovna šola Mengeš Slovenska c. 30, Mengeš Organizira likovno delavnico IZDELOVANJE MENGEŠKIH PUSTNIH MASK Pisne prijave sprejemamo do vključno 29. prosinca 1996. Šolnina za člane društva je 500 tolarjev, za nečlane pa 1000 tolarjev. Delali borno v društvenih prostorih v kleti občinske zgradbe na Slovenski cesti 30 od 29.1. do 2.2.96 od 17. do 19. ure. S seboj prinesite dobro voljo, svinčnik, škarje in ravnilo. Vljudno vabljeni! MUZEJ MENGEŠ se zahvaljuje svetovno znanemu darovalcu starin, g. Antonu Grašiču, ker nam je podarit zbirko 92-ih predmetov. za Muzej Mengeš Janez Škrlep Predavanja za člane kmečkih družin občin Moravče, Lukovica, Domžale in Mengeš Svetovalna služba pri Kmetijskem zavodu Ljubljana, enota v Komendi v sodelovanju s Centrom za socialno delo, Zavodom za zdravstveno zavaravanje Slovenije in Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje organizira razlago: ZAKONA O DRUŽINSKIH PREJEMKIH (denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta, starševski dodatek, pomoč za opremo novorojenčka, otroški dodatek....) Center za socialno delo, Enota Domžale, Ljubljanska 70, tel. 723-481 - PRAVICE IN DOLŽNOSTI IZ ZAVAROVANJA KMETOV Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva 24, Ljubljana tel. 1721-288 - POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE KMETOV Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana tel. 1324-122 Po kratki razlagi naj bi predstavniki odgovarjali predvsem na vaša vprašanja. Ker se na kmetijah pogosto pojavljata že dve generaciji in ker je ekonomika pri nekaterih vrstah proizvodnje in obstoječem katastru nizka opažamo zlasti majhno število zavarovancev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje med žensko populacijo in mlado generacijo. Tuđi zakonodaja se spreminja. Mogoče nimate zadosti informacij ali je pot do njih težka. Morda je še čas, da poskrbite za vašo socialno varnost v zrelih letih. Kdaj mi pripada nadomestilo v času bolniškega staleža? O tem morate razmisliti še ko ste zdravi in mladi. Predavanja bodo: V ponedeljek 29. januarja ob 16. uri v dvorani KS Lukovica v Lukovici za občane občine Lukovica. V sredo 31. januarja ob 16. uri v dvorani KS Dob za občane občin Domžale in Mengeš V petek, 2. februarja, ob 16. uri v Osnovni soli Moravče za občane občine Moravče V zadnji dekadi februarja predvidevamo razgovor na enako temo še na lokaciji v občini Mengeš in Kamnik. Vabi svetovalka za kmečko družino dipl. ing. Marta Kos v sodelovanju z gosti (tel. 841-003). Kulturno društvo Svoboda vabi na proslavo na predvečer slovenkega kulturnega praznika v sredo, 7.2.1996, ob 18. uri v Kulturni dom Mengeš. Vabljeni! 391 MMESftM LM OBVESTILA Vabilo lastnikom psov Obveščamo vas, da Kinološko društvo Domžale tuđi letos organizira tečaj za iolanje psov. To je izredna prilika, da pod strokovnim vodstvom izšolate svojega psa. % Tečaj se bo pričel v mesecu februarju in bo trajat do 17. junija 96, dvakrat tedensko v popoldanskem času. Šolanje bo potekalo na društvenem vadbišču za Šumberkom ob cesti Vir Ihan. Po zaključku šolanja bodo organizirani izpiti, kjer bodo vodniki s svojimi psi lahko opravili delovni izpit, če bodo imeli ustrezno znanje. Za lastnike rodovniških nemških ovčarjev, ki bodo namenjeni za vzrejo sporočamo, da mora za pridobitev vzrejnega dovoljenja imeti sarnec in samica opravljen izpit ISP-1. Ta zahtevek velja od 1. januarja 1996 dalje. Šolanje se vrši po naslednjih programih: 1. A- poslušnostne vaje za pse spremljevalce in pse reševalce 2. C-poslušnostne vaje, sledenje in obramba za športne in službene pasme 3. ISP-1, IPO-1 poslušnostne vaje, sledenje, napad in obramba za pse namenjene za vzrejo (NO), športno dejavnost in osebno uporabo 4. Šolanje reševalnih psov za iskanje zasutih in pogrešanih oseb f 5. AGILITY, ki je namenjen vsem, ki se rekreacijsko, kasneje pa lahko tuđi tekmovalno ukvarjajo s svojim psom. Ta zvrst športa je zelo primerna za mlade ljudi, ki so sposobni obvladati svojega psa, ta pa mora biti ubogljiv in prosto vodljiv. VPIS v zgoraj navedene tečaje bo v četrtek 15. februarja 96 od 16 do 18 ure v domu društva za Šumberkom (na viru pri semaforju desno v smeri Ihana), kjer boste tuđi dobili vse ostale informacije, r % V kolikor želite izšolati svojega psa za vaše osebne namene v našem društvu Vas vljudno vabimo na vpis 15. februarja 96. VABI STORITE NEKAJ VEČ ZA SVOJE ZDRAVJE; OBIŠČITE NAŠ FITNESS CENTER. S STROKOVNIMI NASVETI PROF. GORAZDA NOVAKA VAM BO POMAGAL IN USMERJAL VAŠO VADBO. ZA BOUŠE POČUTJE PA LAHKO OBIŠČITE TUĐI SAVNO. Vabljeni za vpis v posamezne skupine (aerobika, vadba na fitness orodjih, stretching, savna) pokličite tel: 061/737-101 od torka do petka SKG. Steletova 8, Kamnik PRODAJA STANOVANJIN POSLOVNIH PROSTOROV v poslovno-stanovanjskem bloku v Hvarski ulici na Perovem v Kamnihu (pri gasilskem domu). Po zelo ugodnih cenah nudimo kupcem nakup razlićnih stanovanj v velikosti od 24 do 95 n\2 in pritlićnih poslovnih prostorov za mirno dejavnost. Objekt je že v izgradnji, rok dokončanja je 15.11.1996. Izvajalec je SGP GRADBINEC KRAIHJ, Nazorjeva 1, Kranj. Lokacija je zelo ugodna in je v mimem oholju. Informacije: SKO d.d„ Steletova 8, Kamnik Telefon 061/811-067, ga. Nada Lotrič -^o HITTIT