18. JUL. 1970
LETO VIII ŠTEV. 27
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEK IROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Prišli smo v razpravo o predlogu novega statuta ZP iskra Kranj
BS
■	ES
■	B
nn
E0
El
Ea
PJR
■ 9)
BH
tSB
KS
ECI
22. julij
praznik slovenskega ljudstva
»Hej tovariši, pod orožje vsi...« Ta znana bojna partizanska pesem nas v teh dneh, ko proslavljamo 22. julija, ko je pred 29 leti počila na Slovenskem prva partizanska puška — spominja na veliko narodnoosvobodilno borbo, kateri je posvečen tudi dan vstaje — praznik slovenskega naroda.
Veličastni so ti spomini. Ne samo zaradi svoje zgodovinske vrednosti, temveč zato, ker vežejo na del našega življenja, ki je takrat, v času odločilnega boja za našo osvoboditev in nov družbeni red zahtevalo vso človeško energijo, ves razum in pogumno srce.
Ta nov revolucionarni duh je v srcu slehernega poštenega človeka budil nove življenjske nazore, budil občutek samozavesti, odločnosti pri vrednosti svoje lastne osebnosti v procesu nastajanja novega socialističnega reda in novih demokratičnih družbenih odnosov.
Vsi člani kolektiva ZP so r eni Izmed zadnjih številk našega glasila ISKRA sprejeli predlog novega statuta ZP ISKRA, že za sestavo ; predloga so se vršile obširne razprave in priprave, in to l o tezah, ki so potem služile za sestavo tega predloga.
! člani kolektiva, organi upravi ljanja in družbeno-politične | organizacije bodo lahko v I razpravi dali konkretne predloge na spremembe in dopol-I nitve statuta ZP.
Res je razprava v času, ko Imamo dopuste, vendar je časovno tako raztegnjena, da je dana možnost vsakemu, da sodeluje pri njegovem oblikovanju. V združenem podjetju ISKRA smo že itak v kasnitvi s sprejemom novega statuta ZP, v katerem bodo vsebovane realizirane določbe ustavnega amandmaja XV. in ostale zakono-
RAZPRAVA POLITIČNEGA AKTIVA ZP
Ljubljana, 15. 7. — Danes se je v Ljubljani sestal politični aktiv ZP in razpravljal o resoluciji družbeno poli-:ičnih organizacij. Sprejeto resolucijo bomo objavili v eni izmed naslednjih številk.
daje. Resolucija zvezne skupščine o realizaciji ustavnega amandmaja XV., ki je bila sprejeta v juniju letošnjega leta v Zvezni skupščini, opozarja med drugim tudi na poživitev dela na področju interne zakonodaje v delovnih organizacijah. Navedena resolucija še posebej poudarja, da morajo delovne organizacije posvetiti čim več pozornosti na izdelavo statutov in ostalih splošnih aktov v delovnih organizacijah. To je tudi povsem razumljivo, saj je interna zakonodaja v celoti vključena in sestavni del našega pravnega sistema.
Naš nov statut ZP ISKRA naj bo tak, ki bo čim bc’j omogočil neposrednim proizvajalcem odločati o rezultatih njihovega dela,, istočasno pa zagotovil učinkovitost poslovanja združenega podjetja kot celote. To ni ravno najbolj enostaven problem v takem velikem samoupravnem in poslovnem sistemu kot je ZP ISKRA.
Ustvariti moramo tak samoupravni mehanizem, kjer se bomo morali o najvažnejših vprašanjih našega poslovanja sporazumevati, v nekaterih primerih pa tudi podrejati določeni večini, ki bo svoj sklep sprejela v okviru organa, ki mu je ta pristojnost dana s statutom. To pa ne bo vedno lahko, kar je pokazala že preteklost. Pri vsem tem pa je jasno, da ne
more vsega reševati statut, ampak, da mora biti podana prisotnost določenega cilja, kateremu se je treba podrediti. Približevanje k cilju pa mora nosili kompenzacijo tistemu, ki se je moral nekoč podrediti večini.
Zavedati se moramo, da se vedno bolj uspešna poslovnost poraja v okviru velikih gospodarskih grupacij. Velika podjetja v svetu postajajo dominantni nosilci gospodarskega razvoja, tako v sami skrbi za perspektivo kot tudi v neposredni dejavnosti. To vsak dan postaja veljavno tudi v jugoslovanskem gospodarskem prostoru. Tudi pri nas se že porajajo velike
(Dalje na 7. strani)
ED
E0KJ
ata
an
na
va
B3
■a
K Sl
ernt
ma
an
na
ESB
■a
DM
na
BQ
To je veliko delo vseh naših narodov! Delo katerega vrednost in obseg lahko presojamo z zadovoljstvom in ponosom. Naš narodi so si po zmagoviti vojni vztrajno prizadevali in si še danes prizadevajo z vso svojo ustvarjalno energijo zgraditi čvrste gospodarske osnove in socialistične odnose v družbenopolitičnem življenju. Pri tej nenehni ustvarjalnosti pa se naši .narodi prav tako vztrajno borijo za mirno sožitje med narodi, zato obsojajo vsako agresijo.
Ob dnevu vstaje slovenskega naroda se bodo, kot navadno vsako leto, zvrstile številne spominske in druge slovesnosti, na katerih vselej sodeluje tudi kolektiv ISKRA. Tudi na letošnjih proslavah, odkritjih spomenikov obeležij, bo prišel do izraza ponos ob spominu na veliki dan, ko je na Pšatniku pod šmarno goro počil prvi strel organizirane partizanske enote zoper okupatorja. Ta strel, znak neizprosnega boja za svobodo in revolucijo za sofialne, kulturne in človeške pravice, je odjeknil po vsej ožji in širši domovini. .
Ob praznovanju našega skupnega jubileja čestitamo vsem, ki so sodelovali v tem boju in vsem tistim, ki ga danes nadaljujejo, toda ne z orožjem, pač pa z delom, znanjem in novimi odnosi med ljudmi.	,
Sestanek pravnikov in sekretarjev ZP Iskra
V petek, dne 10. 7. 1970 je bil v Kranju sestanek sekretarjev in pravnikov ZP ISKRA. Glavni namen: proučiti način organizacije razprave o predlogu novega statuta ZP ISKRA KRANJ.
Na sestanku je sekretar ZP — tov. Gantar obrazložil nujnost sprejema statuta ZP. V precej obširni razpravi je prišlo do stališča, da je zaradi dopustov potrebno razpravo o predlogu statuta podaljšati do konca avgusta 1970. Spre-
jet je bil ustrezen sklep s predlogom, da se ga predloži v sprejem odboru za poslovno politiko ZP, ki ga je tudi potrdil. V nadaljevanju je bilo poudarjeno, da mora razprava potekati organizirano in tako, da bo imel vsak član kolektiva ZP možnost dati spreminjevaine predloge in dopolnitve na predlog statuta. Razprava naj bi bila tudi v organizacijah izpeljana tako, da bo dala konkretne predloge in dopolnitve.
!
Pogled v razširjeni impregnacijski oddelek tovarne kondenzatorjev v Semiču, ki bo omogočal večjo proizvodnjo in boljšo kakovost
V nadaljevanju razprave so bile iznešene nekatere dopolnitve k predlogu statuta, zaenkrat predvsem pravnega značaja, poudarjeno pa je bilo, da je sistematika in stilizacija predloga statuta boljša od sedanjega. Sekretarji in pravniki ZP so se dogovorili, da se bodo v avgustu sestali v Novi Gorici, kjer bodo na enodnevnem sestanku obravnavali samo vsebino predloga statuta in dali tudi konkretne predloge.
Po tej točki se je razpravljalo o neenotni ureditvi in težavah glede sistematizacije visoko kvalificiranih delovnih mest, kjer se zahteva srednješolsko izobrazbo tudi npr. poklicne šole. Organizacijsko-kadrovsko področje ZP se je zadolžilo, da z ustreznimi zunanjimi upravnimi institucijami stvar prouči in izda vsem organizacijam ZP ustrezna pojasnila, odnosno navodila.
Sestanek je bil nesporno zelo koristen ter bi bilo umestno, da bi se v ZP zaradi skupnega obravnavanja cele vrste problemov sestajali od časa do časa tudi vodilni delavci drugih področij, kjer se bi marsikatere dileme pojasnile in tudi razni morebitni spori že v naprej poravnali.
P.G.
Sveto Kobal o spremembah našega deviznega in carinskega sistema
Po dnevniku »Delo« povzemamo razgovor Sveta Kobala, predsednika komisije zve?r.e skupščine za spremembe deviznega in carinskega režima in svetmka generataega direktorja ZP Iskra z urednikom A, Javornikom. Prihodnjič bomo objavili izvirni razgovor o položaju ZP v spremenjenem režimu deviznega in carinskega poslovanja
ste samo ime vaše komisije, to je komisije za revizijo zakonov s področja deviznega in carinskega sistema, pove, da je njena naloga odgovorna in dokaj zapletena. Ali si kljub temu iabko obetamo, da bo kmalu prišla na dan z izdelanimi stališči in predlogi?
Čeprav bi iz imena komisije lahko sklepali, da je njena naloga revizija zakonov s področja deviznega in carinskega sisteme, je bilo že v začetku dela komisije jasno, da gre za celoten sistem ekonomskih odnosov s tujino, v katerem sta devizni in carinski del prav gotovo zelo pomembna. Komisija je na podlagi analiz, ki jih je izdelal institut za zunanjo trgovino v Beogradu, razpravljala o vseh sestavinah sistema in precej zbližala različna gledanja o njegovih najvažnejših elementih. že med svojim delom je seznanjala z obravnavanim gradivom zainteresirane dejavnike v federaciji in republikah, prav sedaj pa sprejemamo končno besedilo predloga tez. O našem predlogu bodo nato razpravljali 'v zveznem »izvršnem svetu, v skupščini, v republiških organih in zbornicah.
Kolikor nam je znano, naj bi predlogi, ki jih pripravljate, začeli veljati z novim srednjeročnim pianom. Ali gre
pri tem za nov sistem ali zgolj za spremembo obstoječega?
Sistem ekonomskih odnosov s tujino je eden od poglavitnih delov gospodarskega sistema v celoti in predstavlja za gospodarstvo izredno pomemben del pogojev poslovanja v novem srednjeročnem planu. Gre v bistvu za to, da predvideni razvoj po srednjeročnem planu, s katerim naj bi dosegli okrog 1000 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca, zahteva povečano vključitev v mednarodno menjavo. Omenjeno raven pa lahko dosežemo le z razvitejšim sistemom ekonomskih odnosov s tujino, v katerem so prisotne karakteristike modem:r: vmzivnih gospodarstev.
Zato izhodišče naše komisije ni bila niti težnja po novem sistemu niti samo po spopolnilvi obstoječega, temveč nujnost. da se mora glede na konkreten položa» sistem nenehno razvijati, in sicer ta ko, da uveljavlja čedalje bolj razvite oblike ekonomskih odnosov s tujino. Zato smo menili, da ne obstoje n.ti končne oblike sistema niti prehodna obdobja, temveč cbstaja le proces, v katerem nove kvalitete pridobivajo na pomenu in take vodijo do razvitejšega sistema.
Potemtakem je vaša komisija pred zelo zapleteno nalogo, kako namreč v tem procesu definirati elemente razvitejšega sistema in zagotoviti njihovo uresničevanje?
Razvitejši sistem ekonomskih odnosov s tujino, ki ustreza ravni srednje razvitih gospodarstev, kakršnega postavljamo za cilj v novem srednjeročnem planu mora odpreti proces zmanjševanja razlik v pogojih poslovanja na domačem in zunanjih tržiščih. Pri tem mislimo na zmanjševanje carinskih sto-
penj ih drugih omejitev, ki jih narekuje stanje plačilne bilance, dalje uporabo razvitejših oblik pospeševanja izvoza blaga in storitev, zlasti na podlagi kreditnih in bančnih olajšav. Razvitejši sistem zahteva, da je treba postopno odpravljati razlike v uporabi deviz in dinarja ter postopno uveljaviti objektivna merila pri določanju realne vrednosti domače valute. Uveljavljanje realnega tečaja pa lahko dosežemo le z razvijanjem elementov deviznega trga. Sistem zadolževanja v tujini in kreditiranja tujine se mora čedalje bolj naslanjati na samo gospodarstvo in poslovne banke ter njihov devizni, v nadaljnjem procesu razvoja pa tudi dinarski potencial. Razvoj sistema tudi zahteva zmanjševanje nekonvertibilnega načina plačevanja v mednarodni menjavi ter razširjeno uporabnost dinarja v mednarodnem plačilnem prometu. Liberalizacija ekonomskih odnosov v razvitejšem sistemu pomeni tudi svobodnejši izvoz in uvoz kapitala, kar vse se mora naslanjati na potencial gospodarskih organizacij in bank.
Omenili ste, da razvitejši sistem zahteva politiko realnega tečaja. V čem naj bi bila potemtakem razlika med realnim tečajem in politiko, ki jo glede tečaja vodimo danes?
Danes imamo pni nas politiko tako imenovanega »fiksnega« tečaja, ki je enak uradni pariteti dinarja. Ta tečaj je določen arbitrarno in se zaradi naraščanja cen odmika od realnega tečaja. Usklajevanje poskušamo doseči z občasnimi tihimi in nato uradnimi devalvacijami z vsemi posledicami, ki nastajajo v časovnih presledkih za gospodarstvo. V času med dvema spremembama posluje gospodarstvo z nerealnim tečajem, kar ima hude posledice na številnih področjih gospodarstva. Odnosi v cenah postajajo nerealni, povečuje se rentabilnost uvoza in zmanjšuje rentabilnost izvoza, davčne olajšave in carinske stopnje dobivajo čedalje večji obseg, čedalje bolj se zamegljuje prava slika stanja itd. Nedvomno bi našemu gospodarstvu najbolj ustrezal realen tečaj, ki bi omogočal normalne kalkulacije in zmanjšal prelivanje v gospodarstvu, stabiliziral pogoje za vključevanje v mednarodno menjavo itd.
Problem je v tem, s kakšnimi metodami vzdrževati realen tečaj, če prihaja do pritiska na cene. Razvitejši sistem to dilemo rešuje tako, da v čedalje večji meri uvaja tržne principe v kroženju deviz, kar je element objektivnosti. Tečaj se mora v razvitejšem sistemu vzdrževati na deviznem trgu, kjer se srečata ponudba in povpraševanje. Tak sistem omogoča, da pridejo do izraza objektivne zakonitosti in da se boj za trdnost valute osredotoči v napore za odpravljanje vzrokov, ki povzročajo nestabilnost, ne pa na zdravljenje posledic.
(Dalje na 6. strani)
Ob 10-letnicf obrata »Keramični konde-zatorji« Žužemberk
Pred dvema številkama smo poročali o slavnosti v obratu »Keramični kondenzatorji« v Žužemberku, ob njegovi deset letnici. Preberimo, kako se je v tem obdobju ta obrat razvijal do današnje ravni.
Za J. maj leta 1960 je bila preseljena proizvodnja keramičnih kondenzatorjev iz obrata »Keramika« - Vižmarje v Žužemberk, skupaj z 10 delavkami. Takoj po prenosu proizvodnje pa se je število zaposlenih povzpelo na 25. Delo se je odvijalo v prostorih zgornje montaže, ostale prostore pa je imela tedaj zasedene še KZ. V tem letu smo kljub izrednim težavam izdelali 800.000 kom. kolutastih in 10.000 kom. cevastih kondenzatorjev mase N 750. To je bila tudi edina masa, ki smo jo takrat znali narediti. Pa še pri njej se je receptura stalno menjavala. Ker se je pričela proizvodnja v še ne dodelanih in vlažnih prostorih, je jasno, da so se nam težave še povečale; temu je po svoje botrovalo tudi naše takratno neznanje.
Že v naslednjem letu se nam je proizvodnja povzpela na 1,800.000 kom. Več tržišče ni moglo absorbirati, kajti v Jugoslaviji so tedaj proizvajali samo radio aparate. Tako smo bili pogosto brez dela. čas brez dela pa smo nadoknadili z raznimi PK tečaji. Razvoj pa je tudi zelo počasi osvajal nove mase (NPO in N 150) pri tipu I.
šele s prihodom TV je pričela potrošnja naglo naraščati. Tako se je proizvodnja v komaj 3 letih povzpela na 10 milij. kom. (v letu 1964) pri 200 zaposlenih. V tem času smo tudi zasedli vse prostore, ki jih imamo sedaj. V naslednjem letu pa' je sledil še prizidek sedanje prototipne delavnice. Razvoj nam je dal v tem času nove mase tipa II in s tem omogočil osvojitev celotnega asortimana potrošnje keramičnih kondenzatorjev za TV. Cevasti trimer pa smo kljub slabi kadrovski zasedbi osvojili sami. Porast proizvodnje je bil vse do leta 1969 od 25—50 % letno.
Tako smo v preteklem letu že izdelali 53 milj. kom. keramičnih kondenzatorjev pri 430 zaposlenih, to pa pomeni po planski ceni že 3,8 milijarde S din. Tudi porast produktivnosti na enega zaposlenega je bil iz leta v leto večji za 10—15 % jn je znašal v preteklem letu že 8,8 milij.
Ker smatramo leto 1969 kot močno prelomnico, bi želel podati nekaj več podatkov.
Od 53 milij. smo jih prodali doma 45 milij. in samo 8 milij. v izvoz, kar predstavlja komaj 15%. Od 45 milij. na domačem tržišču pa celih 42 milij. El Niš. Torej 80% celotne proizvodnje je šlo za našo konkurenco; le-ta pa si je sama postavljala lastno proizvodnjo keramičnih kondenzatorjev.
Kaj pa nam kaže plan za tekoče leto? Pri 57 milij. pro-
izvodnje bo izvoza 23 milij. t, j. 40 % in za domače tržišče 34 milij., od tega El Niš 24. milij., kar pa predstavlja samo še 40%. Ta odstotek pa bi sc že v naslednjem letu moral zmanjšati na največ 10—20 pri povečani proizvodnji. Torej naš cilj je 200 mi-lij. v letu 1975, kar pa tudi že predstavlja po mednarodnih merilih komercialno serijo pri največ 550 zaposlenih.
Sedaj pa še nekaj o kadrih. V prvih letih smo kadrovsko vprašanje precej zanemarjali (pri 200 zaposlenih samo 4 tehniki). Šele v letu 1964 smo pričeli z lastnim štipendiranjem tako, da imamo sedaj ta problem že zelo dobro rešen pri KD poklicih cca 30. Dobro je rešen pri tehnikih — sedaj jih imamo 20. Pri kadrih s fakultetno izobrazbo pa imamo precejšnjo vrzel — sedaj jih imamo samo 4. Tega kadra smo v preteklosti precej štipendirali, a ker niso bili domačini so nam skoraj vsi odšli. Za ves kader imamo preskrbljena stanovanja v lastnih blokih in sicer 18 družinskih in 9 samskih stanovanj. Zelo lepo smo organizirali tudi otroško varstvo. V zadnjem času pa so se v kraju z našo pomočjo uredili tudi drugi objekti družbenega standarda -»- telovadnica, kegljišče, knjižnica, dom ljudske tehnike, mladinski klub ter ostala igrišča.
Našo proizvodnjo pa tare še vse preveč ročnega dela, ki je drago, nadalje tesni prostori, kateri se na sedanji lokaciji ne dajo več širiti. Zato je težnja sedanjega vodstva uprave in obrata, da sd preselimo na novo lokacijo, kjer bomo imeli možnost širjenja obrata, utemeljena.
Tako smo v skopih obrisih podali kronološki pregled proizvodnje v teh naših kratkih 10 letih. Kljub izrednim težavam v tekočem letu, pa čutim prijetno dolžnost, da se to pot v imenu kolektiva keramičnih kondenzatorjev iskreno zahvalim prvini mentorjem zamisli o ustanovitvi obrata Iskre v Žužemberku na čelu s tov. Jančarjem ter vsem poznejšim strokovnim in vodilnim sodelavcem tovarne elementov, ki so omogočili širjenje obrata do sedanje mere. Enako se iskreno zahvaljujem vsem delavcem, posebno še 10-letnikpm ter vsem strokovnim sodelavcem v obratu.
Prepričan sem, da skupno delo strokovnega in vodstvenega kadra kot na upravi tako tudi v obratu lahko rodi še večje uspehe. Za nas v Žužemberku — torej 200 milijonsko proizvodnjo, note delovne prostore ter ne samo za nas, temveč tudi za naše potomce gotov jutrišnji kruh.
Tone Konda
Seminar - uspešen način pospeševanja prodaje
Pod okriljem Iskra Commerce je bila izvedena v prvem polletju vrsta seminarjev in posvetov s čisto določenimi komercialnimi nameni. Splitskemu seminarju, posvečenemu zaščitni tehniki v gospodarstvu in industriji, je sledil y juniju seminar na Bledu, na katerem so govo-riii projektantom in drugim interesentom prodajni inženirji iz tako imenovanega sektorja II Iskra Commerce. Beseda je tekla o problematiki in novostih s področja merilne tehnike, polvodniške in stikalne tehnike, kompenzacije jalove energije in električne opreme na žerjavih.
vajo prireditelji seznaniti od-
Za spomenik NOB v Cerknem
0 seminarjih im tehnično-komercialnih posvetih, ki jih prirejajo posamezni prodajni sektorji Iskra Commerce ali pa tlucli zastopstva tujih firm znotraj prodajnih aktivnost: te organizacije, vladajo različna mnenja. End sodijo, da gre za' povsem nepotrebno razmetavanje denarja in časa, češ, saj še od obveznih sejmov ni pravega haska. Drugi, daljmovidnejši in predvsem pa taki, ki so obšli že malo sveta, pa odločno zagovarjajo takšne ali drugačne vrste posvetov, ki me sodijo ne za prodajni pudt in ne na visoko znanstvene obravnave ozko specializiranih tehničnih problemov, ki se zde laiku kot poskus ustvariti tele s petimi nogami.
Naj bo že tako ali tako, dejstvo je, da so tehnični posveti z dobro izbranimi predavatelji in udeleženci iz vrst naših odjemalcev, dali vedno pozitivne rezultate. Kolikor ti rezultati niso brli vidni takoj, »jutri«, je morda krivda na samih prirediteljih. Kajti, roko na srce, prcr.ekaleri seminar je bil prirejen v času in z namenom, da se nekoliko prevetrijo skladišča. Ne upam si trditi, da je to redna praksa, ker poznamo tudi takoaime-novanc »tradicionalne« seminarje, na katerih si prizade-
jemalce z novostmi iz določenih proizvodnih panog.
Neglede na najbolje namene glede preorientacije naše prodaje od proizvodnega na tržni koncept in previdnega nami.gavanja na marketing, se zdi, da smo še vedno preokmpirani s plasmajem blaga za široko potrošnjo, ki predstavlja borih 15 do 20% celotne proizvodnje Združenega podjetja. Spričo naravne inteligentnosti naših ljudi, razstavljanje in propagiranje prodaje tovrstnih proizvodov ne predstavlja poseben problem. Odločilna je cena, kvaliteta in do določene stopinje industrijski dizajn. V določenih ozirih nas rešuje tudi sloves kvalitetnih proizvajalcev. Pri vsem tem pa je že dolgo jasno, da bodočnost Iskre ni v proizvodnji blaga za široko potrošnjo, če nas je v preteklih letih nekoliko zamotila glad po televizorjih na našem tržišču, nas mora najnovejše stanje na tem področju neprijetno iz trezni ti. Število neprodanih TV sprejemnikov pri naši konkurenci gre v desettisoče, javljajo pa se povsem novi proizvajalci, ki energično kupujejo vse — od licenc do razvojnih strokovnjakov — in grozijo pomesti s tržišča tudi proiz-
vajalce z dolgoletno domovinsko pravico na tem področju. Izhod iz takšne borbe je vedno bolj negotov. Kajti tisti, ki ima na voljo zadostna finančna sredstva se lahko loti kakršnekoli proizvodnje in se le malo meni za »tradicionalne« delitve proizvodnih programov po posameznih podjetjih.
Sansa Združenega podjetja je torej povsem drugje: v pospeševanju proizvodnje in prodaje takšnih proizvodov ali sestavnih delov, s pomočjo katerih se je mogoče vklopiti v kakršenkoli proizvodni proces — tudi pri tujih proizvajalcih. Ce velja to pravilo za mednarodno delitev dela (in dobička), ni razloga, da bi ga ne upoštevali tudi doma.
Razumljivo pa je, da pri takšnih prizadevanjih odpove naša »maloprodajna mentaliteta« in da je treba iskati re-(Dalje na 6. strani)
Na pobudo odbora ZB Združenega podjetja ISKRA Kranj so se tudi člani delovnega kolektiva tovarne avto električnih izdelkov Nova Gorica z izredno vnemo vključili v akcijo zbiranja finančnih sredstev za zgraditev nove šole v Cerknem.
V ta namen je delovni kolektiv izbral 32 prizadevnih poverjenikov, ki so po oddelkih zbirali denar. Tudi družbenopolitične organizacije tovarne so prispevale delež v tej akciji.
Skupna vsota zbranega denarja znaša prek milijon starih dinarjev. Od vseh zaposlenih je sodelovalo v tej plemeniti akciji 82% članov kolektiva, medtem ko je 18 % delavcev tovarne bilo v tem času na dopustu, službeno odsotnih oziroma bolnih.
Ce odštejemo delež, ki so ga prispevale družbenopolitične organizacije tovarne od skupno nabrane vsote, znaša
prispevek na posameznika tisoč starih dinarjev.
Delavski svet tovarne avto-električnih izdelkov je na svojem zasedanju dne 10. julija 1970 sprejel sklep, da prispeva tovarna iz svojih sredstev en milijon starih dinarjev za izgradnjo šole v Cerknem.
S tem sklepom znašajo skupni prispevki preko 2 milijona starih dinarjev.
Rezultat te akcije kaže, da je delovni kolektiv tovarne dokazal posnemanja vredno zrelost, saj je s tem na dostojen način počastil revolucionarno preteklost naših borcev, ki so v najtežjih okoliščinah branili našo domovino pred fašističnimi napadalci. Neustrašeni borci pa so hkrati v tem delu naše ožje domovine z vso upornostjo ohranjali slovensko besedo.
Prav zato bo zgraditev nove šole v Cerknem, s pomočjo vse družbene skupnnsli in pa seveda tudi posamezn.kov, vsekakor veličasten in nepozaben spomenik NOB. Ce
Posnetek z letošnjega blejskega seminarja O kompenzacij! jalove energije in o memi ter sklopni tehniki, ki ga je priredil za projektante iz vse države sektor II. ISKRA COMMERCE
lllllllllllllllllllllllllllllllllllIili!llllll!lllllllllllllllllllllltllf!lllllll!llllllllllllllllllMillllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIill!lllilUIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllll!li;illlltlilll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIII!lllll!l!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllU
Resolucija o uveljavljanju ustavnega amandmaja XV.
Izhajajoč iz ustavno določenega družbeno-eko-nomskega položaja in pravic delovnih ljudi do samoupravljanja v delovni organizaciji in v drugih oblikah združenega dela:
podpirajoč pobudo sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, da se proučijo dosedanje izkušnje pri uresničevanju načel in določil Ustave o samoupravljanju delovnih ljudi, še posebej pa ustavnega amandmaja XV;
upoštevajoč široko razpravo o teh vprašanjih v delovnih organizacijah, družbeno-političnih organizacijah, družbeno-političnih skupnostih in drugih družbenih organih ter v javnosti,
je Zvezna skupščina po razpravi v vseh zborih in na osnovi 3. odstavka 1. točke ustavnega amandmaja IX na seji zbora narodov 5. junija leta 1970 in na seji družbeno-političnega zbora
5-	junija leta 1970 sprejela
RESOLUCIJO
O UVELJAVLJANJU USTAVNEGA AMANDMAJA XV I.
1.	V prejšnjem obdobju razvoja samoupravnih odnosov je bilo nujno popolnejše zakonsko urejanje samoupravljanja v delovnih organizacijah, s čimor. je bila podana normativna osnova za razvoj samoupravnih odnosov, zagotovljena potrebna državna zaščita teh odnosov, omogočena
krepitev samoupravnih sil ter zagotovljena enotnost sistema samoupravljanja.
Z razvojem socialističnih družbeno-ekonom-skih odnosov, s krepitvijo materialne osnove samoupravljanja, z afirmacijo vloge delovnega človeka pri odločanju o osnovnih pogojih dela, pridobivanja in delitve dohodka in s širšim razvojem samoupravne integracije, je zakonsko predpisovanje enovite organizacije samoupravljanja postalo zastarelo, ker delovnim ljudem ni omogočalo, da samostojno določajo takšno organizacijo samoupravljanja, ki bi najbolje ustrezala njihovim konkretnim pogojem in potrebam ter hitrejšemu razvoju samoupravnih odnosov. Nadaljnji napredek samoupravljanja je postal vse bolj odvisen od ustvarjalne moči samih delovnih ljudi v samoupravni družbeni bazi. To je zahtevalo krepitev samostojnosti delovnih organizacij pri urejevanju notranjih odnosov. Zaradi tega je bilo potrebno zožiti normativne funkcije države na področju organizacije samoupravljanja na tisto mero, ki jo zahteva zagotovitev enotnosti družbeno-ekonomskega in političnega sistema.
Vsi ti razlogi so narekovali potrebo po opustitvi enotnega ustavnega in zakonskega predpisovanja organizacije samoupravljanja v delovnih organizacijah ter sprejem ustavnega amandmaja XV.
II.	'
2.	Cilj ustavnega amandmaja XV je uresničo-vanje ustavnih predpostavk, da delovni ljudje samostojno določajo organizacijo samoupravljanja in urejajo notranje odnose v delovnih organizacijah, da bi s tem zagotovili nadaljnjo krepitev samoupravnih pravic in odgovornosti delovnih ljudi, čim neposrednejše izražanje njihovih materialnih interesov v združenem delu in njihovo neposredno odločanje o temeljnih pogojih dela. Zaradi tega je z ustavnim amandmajem XV določena pravica delovnih ljudi, da pri uveljavljanju samoupravljanja v delovni organizaciji kot celoti in v organizacijah združenega dela v njenem sestavu samostojno določajo vprašanja, o katerih odločajo neposredno in da določene funkcije upravljanja poverjajo delavskemu svetu oziroma v skladu z naravo dejavnosti delovne organizacije nekemu drugemu ustreznemu organu upravljanja, določene izvršilne funkcije pa njemu odgovornim kolektivnim in individualnim organom (v nadaljnem tekstu: kolektivni in individualni izvršilni organ), katere voli delavski svet. Omogočajoč delovnim ljudem, da določijo organizacijo samoupravljanja v skladu s specifičnimi pogoji in potrebami svoje delovne organi» zacije, naj bi amandma XV prispeval k temu, da se v skladu s cilji gospodarske in družbene reforme dosežejo čim boljši rezultati pri uporabljanju družbenih sredstev, da se poveča produktivnost in učinkovitost dela, pospeši splošni tehnični napredek in da se popolnejše zadovoljujejo potrebe delovnih ljudi in družbene skupnosti.
Nastaja vprašanje smotrnega Izobraževanja poklicnih delavcev
- Razmišljanje ob vpisu v Iskrino poklicno šolo v Kranju
Pred seboj imam časopis GLAS iz Kranja (sreda, 8-, julija 1970). Na 8. strani me je pritegnil naslov »Kranjske šole po sprejemnih izpitih«. Po vrstnem redu so nanizane vse šole, ki se nahajajo v Kranju. Uvodoma je moč brati naslednje besedilo: Pravkar so kranjske šole druge stopnje sprejemale novo generacijo v prve razrede. Zelo različno je bilo zanimanje za posamezne šole; nekatere so prezasedene, drugod pa učencev še vedno manjka ...
V nadaljevanju članka so navedene vse šole, vpisi in rezultati. Zelo-zaskrbljujoče pa je dejstvo, da nazadujejo vpisi v poklicne šole, čeprav so dokaj omiljeni kriteriji za vpis (izpitov, kot so bili do-sedaj v navadi, sploh ni). Tako npr. je poklicna šola razpisala prek 100 prostih učnih mest za poklice: strojni ključavničar, orodjar, rez-kalec, strugar, finomehanik, tel. mehanik, elektromehanik. Interesentov je bilo le 60!
Vsa drugačna pa je bila slika pri vpisu na tehniško šolo (tudi v Iskri), ki ima le dva oddelka m to elektrotehniški in strojni, kjer sc je prijavilo dokaj več kandidatov, kot je bil razpis, čeprav so bili kriteriji za vpis zelo strogi. Prednost so imeli le odličnjaki in tisti s prav dobrim uspehom.
Kje naj bi bil torej vzrok, da je vpis v poklicno šolo tako nazadoval? Ali sp psihologi in pedagogi že razvozljali ta pojav?! Je res, da tehniška šola odvzema dobršen del
mladih, ali pa je tudi res, da je pomanjkljivo nakazana diferenca med tistimi, ki absol-virajo poklicno šolo (bivša industrijska šola) in med poklicno šolo (vajeniška), čeprav je jasno, da ta razlika Obstaja, saj je sistem šolanja pri prvih obširnejši in kriterij strožji, zato pa je tudi znanje večje. Žal, pa absolventi obeh navedenih šol, (po spričevalu sodeč) v praksi ' obstajajo na isti ravni, vsi imajo namreč kvalifikacijo. Kljub večjemu znanju tistih, ki pridejo iz tkzv. industrijske šole imajo dostikrat tudi iste OD. Pri vsem tem pa ne moremo mimo dejstva, da učenci industrijskih poklicnih
šol ne dobivajo mesečnih nagrad, dočim jih učenci drugih poklicnih šol dobivajo, kar je tudi lahko vzrok da vpis pada.
Nastaja vprašanje: ali se gre nekdo učit poklic in dobiva vsak mesec nekaj denarja, kar je važno predvsem za manj situirane, ali pa gre v tkzv. poklicno industrijsko šolo, kjer ni nobenih nagrad, vsaj v Iskri ne! Ce je npr. njegov učni uspeh pred vpisom odličen, prav dober ali celo dober, je povsem razumljivo, da se dotični rajši vpiše v tehniško šolo, ki traja le eno leto več in dobi naziv tehnik, s tem tudi večje znanje, večje OD in veljavo.
Nastajajo naslednja vprašanja:
1.	Kje dobiti poklicne kadre, če ne bo vpisov v poklicne šole?
2.	Ali je že katera zadevna služba o tem zaskrbljujočem dejstvu razpravljala in o tem problemu informirala samoupravne organe?
3.	Ali je bil omenjeni problem pravočasno prikazan vodstvu tovarn in ZP?
Pravkar sem dobil v roke šolsko poročilo, ki ga je na seji komisije šolskega centra podal predstojnik Iskrine poklicne šole tov. Tone Tišler. Kratek izpis je naslednji:
Na osnovi rednega razpisa za 106 učnih mest, se je priglasilo le 40 kandidatov, 20 pa sc jih je vpisalo naknadno, po odklonitvi za vpis na tehniški šoli. Glede na tako slab vpis v poklicno šolo je komisija predlagala šolskemu centru, da tudi kasneje med 15, in 20. avgustom ponovi razpis za orodjarje, finomehani-ke, strojne ključavničarje, rezkalce in strugarje.
In zaključek komisije: »Ker je izgledov za naknadni vpis prav malo, nastaja vprašanje smotrnega izobraževanja poklicnih delavcev.«
Ko skoraj povsod povečujemo proizvodnjo, naj bo naša prva misel — strokovni kadri! Ce teh ne bo, si z zidovi in stroji ne bomo mogli kaj prida pomagati. Menim, da bi bilo prav, če bi se v našem glasilu o tem perečem problemu razvila živahna, ostra in kritična polemika.
Ben
Slika predstavlja maturante Iskrine poklicne šole v Kranju, ki so po triletnem učenju pridobili kvalifikacijo. Spričevala so dala naslednjo sliko: 4 odlični, 12 prav dobrih, 24 dobrih in 8 zadostnih. Poprečna ocena kaže dokaj ugoden rezultat, zato je prav, da jim, kot tudi učnemu osebju, k uspehu iskreno čestitamo
liMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
3.	Določila ustavnega amandmaja XV kot sestavnega dela Ustave SFRJ se lahko tolmačijo in uporabljajo samo v skladu z načeli in določili Ustave o enotnem družbeno-ekonomskem in političnem sistemu. Odnose in organizacijo samoupravljanja v delovni organizaciji in v drugih oblikah združenega dela je potrebno razvijati tako, da bodo delovni ljudje samoupravno odločali o celotni dejavnosti delovne organizacije, o programu dela in razvoja, o uporabi sredstev, o pridobivanju in delitvi dohodka, kakor tudi o drugih temeljnih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.
III.
4.	V dosedanjem uveljavljanju ustavnega amhndmaja XV so bili doseženi pomembni rezultati in izražene pozitivne težnje, ki so še posebej vidne v krepitvi neposrednega samoupravljanja delovnih ljudi, v afirmaciji osnovnih organizacij združenega dela, v osivarjinju sodobne organizacije dela in v razvijanju integracije na samoupravni osnovi. Vse to je prispevalo k doslednejši uveljavitvi načel Ustave, k afirmaciji samoupravnega sporazumevanja, k splošnemu iz-popolnevanju procesa samoupravnega odločanja in k povečanju učinkovitosti samoupravljanja, k širši uporabi sodobnih dosežkov znanosti na vseh področjih družbenega življenja, omogočalo pa je tudi uspešnejšo uveljavitev temeljnega zakona o določanju m delitvi dohodka v delovnih organizacijah.
Najpomebnejši rezultati v razvoju samoupravljanja so bili doseženi v tistih sredinah, kjer je
g bilo zagotovljeno in uresničeno demokratično opredeljevanje in odločanje delovnih ljudi pri urejanju notranjih odnosov in organizacije sa; moupravljanja.
5.	V praksi uveljavljanja ustavnega amandma-\ ja XV so se pojavil tudi neki problemi in dileme pri njegovem uresničevanju ter napačni pogledi njegovega tolmačenja in uveljavljanja. Pojavile so se tudi tehnokratsko-birokratske, konservativne in druge antisamoupravne tedence, k čemur so prispevale tudi napake v politični akciji organiziranih socialističnih sil, prehodne težave pri uresničevanju reforme, še vedno nezadost-
? no razvita materialna osnova samoupravljanja, še posebej pa materialne težave, v katerih so se znašle posamezne delovne organizacije bodisi iz ; objektivnih vzrokov bodisi zaradi neustreznih re-| šitev v družbeno-ekonomskem in političnem sistemu, zaradi nekaterih ukrepov tekoče politike, ali pa zaradi lastnih pomanjkljivosti.
6.	Pri uveljavljanju ustavnega amandmaja XV je prihajalo tudi do sprejemanja nekaterih rešitev, ki so nesprejemljive s stališča ustavnih določil o družbeno-ekonomskem položaju in neodtujljivosti samoupravnih pravic delovnih ljudi. To se je izrazilo predvsem v zoževanju samoupravnih pravic delovnih ljudi v osnovnih organizacijah združenega dela, še posebej v širših integra-gracijskih celotah; dalje v zoževanju neposred-
!nega odločanja delovnih ljudi na zborih oziroma na referendumih; v zoževanju delokroga delavskega sveta in v prenašanju funkcij odločanja o pomembnih vprašanjih družbeno-ekonomskih odnosov v delokrog kolektivnih in individualnih iz-
vršilnih organov; dalje v neupravičenem zmanjševanju števila članov delavskega sveta; v določanju trajanja mandata v delovni organizaciji na način, ki onemogoča racionalno uveljavitev načela zamenjave in sodelovanja čim večjega števila delovnih ljudi v organih upravljanja; v ustanavljanju kolektivnih izvršilnih organov brez volitev oziroma tako, da v te organe pridejo po svoji funkciji ljudje na vodilnih delovnih me stih ali pa vodilni funkcionarji ali predstavniki družbeno-političnih organizacij, ali pa s tem, da se kot predpogoj za izvolitev v te organe posta vijo določene strokovne kvalifikacije; to se je odražalo tudi s tem, da je bila direktorju dana pravica izključnega mandatorja za predlaganje kandidatov za člane kolektivnih izvršilnih orga nov.	'
7.	V nekaterih delovnih organizacijah so sprejeli samo formalne spremembe v statutih in drugih samoupravnih aktih. Ni pa bilo ustvarjalnih prizadevanj pri iskanju novih ustreznih oblik in vsebine samoupravnega organiziranja, še posebej v širših integracijskih celotah in to v duhu teženj in načel Ustave ter ustavnega amandmaja XV in v skladu s specifičnimi potrebami delovne organizacije.
Pri proučevanju uresničevanja ustavnega amandmaja XV je bilo ugotovljeno, da določeno število delovnih organizacij še vedno nima statutov oziroma drugih samoupravnih aktov, kar pomeni nespoštovanje ustavnih načel in zakonskih norm.
8.	Zvezna skupščina ocenjuje pozitivno dose-daj dosežene rezultate v največjem številu dc-
ELEKTROMEHANIKA — KRANJ
Rekordna proizvodnja v juniju
Od sodelavcev se je poslovila tov. Alojzija škuli, ki je bila 10 let zaposlena v Iskrini tovarni »Instrumenti« Otoče. Slovo je bilo prisrčno. Za dobre želje in darila, ki jih je prejela ob odhodu v pokoj — se iskreno zahvaljuje
Počitniško delo v »Avtomatiki«
Tovarna je v juniju po gospodarskem planu predvideno vrednost proizvodnje presegla za 7,4 %. To je sicer nekoliko manj kot v prvih štirih mesecih, toda glede na postavljeni plan, ki je bil za junij najvišji v I. polletju, je proizvodnja dosegla tako višino, kot jo ni še noben mesec. Predvideno proizvodnjo je tovarna presegla za nekaj več kot 2,000.000 din, tako da je ob koncu polletja v primerjavi z gospodarskim planom za skoraj 15,000.000 din višja.
Poprečna dnevna proizvodnja je bila v juniju občutno višja kot v ostalih mesecih. S tem se je povečala tudi poprečna dnevna proizvodnja v letošnjem I. polletju, ki znaša nekaj več kot 1,280.000 din. Poprečna dnevna proizvodnja v istem obdobju lani je znašala 1,000.194 din, v letu 1969
pa 1,019.000 din.	
PROIZVODNJA V JUNIJU	Izvrš.
DE	%
Rotacijski stroji	104,4
Kinoakustika	114,7
Produkcija	269,3
Elektromeh. izdelki	122,4
Električni števci	97,5
Stikala	107,9
Telefonija	107,8
Merilne naprave	109,6
Urni mehanizmi	81,2
Orodjarna	99,1
Vzdrževanje	36.8
Skupaj	107,4
Stanje ob koncu polletja kaže, da je tovarna za 9,9 % presegla predvideno nalogo. Obrat stikal je svoj zaostanek nekoliko zmanjšal, dočim so umi mehanizmi zaradi težav v juniju nekoliko zaostali za planom.
ŠESTMESEČNA
PROIZVODNJA
Izvrš.
DE	%
Rotacijski stroji	116,4
Kinoakustika	120,3
Produkcija	283,1
Elektromeh. izdelki	134,0
Električni števci	103,9
Stikala	97,2
Telefonija	108,2
Merilne naprave	106,2
Umi mehanizmi	97,7
Orodjarna	124,6
Vzdrževanje	43,1
Skupaj	109,9
Posebno velik odstotek preseganje je v obratu EMI oziroma pri rotacijskih strojih in kinoakustiki. Ker je konjunktura za rotacijske stroje zelo velika, sili k višji proizvodnji, dočim kinoakustika kompletira zaostale serije. Vrednostim) največ presega telefonija, saj so tudi potrebe naj večje.
(Dalje na 6. strani)
Tovarna Avtomatika ima vsako leto precejšnje število praktikantov, ki so željni dela oz. zaslužka, da bi si tako vsaj skromno omogočili počitnice na morju.
Seveda imajo prednost štipendisti tovarne in učenci v gospodarstvu — poklicne šole ZP ISKRA. Slednjih imamo v letošnjem letu skupno 64.
Na počitniškem delu oz. obvezni počitniški praksi smo imeli tudi 15 dijakov iz gimnazije Poljane. Izreči jim moramo vso pohvalo, ker so bili na delu zelo vestni, prizadevni in disciplinirani. Neverjetno hitro so se prilagodili delu in okolju.
Zraven tega smo imeli na delu nekaj otrok iz osemletke in to otrok naših članov kolektiva, ki so si želeli prislužiti nekaj sredstev za nabavo učbenikov in za počitnice. Vsi so bili izredno pridni in delavni, saj so v večini bili vključeni v redni tok proizvodnje.
Tako smo pokrili potrebe delavcev v proizvodnji, ki so bili odsotni zaradi bolniškega staleža.
Štipendisti in vajenci so vsako leto pri nas na počitniškem delu, eni na obvezni šolski praksi, drugi na neobvezni pa zato, da tovarno, ki jih štipendira, bolje spoznajo.
V navadi imamo, da prakti-. kante, ko pridejo prvič v našo tovarno, seznanimo z našo proizvodnjo, organizacijo dela in tovarne, samoupravljanjem itd., ter da jim prvi dan pokažemo tovarno oz. proizvodne oddelke.
Praktikantsko delo redno spremljamo, imajo svojega vodjo, ki ima stik z vodstvom proizvodnje in drugimi sektorji ter dobiva ocene zanje o njihovem delu, prizadevanju in discipliniranosti.
Menimo, da bi bilo pravilno, če bi kdaj tudi praktikanti kaj napisali o svojih vtisih, mnenjih in predlogih, kaj menjo, da bi štipenditorji lahko izboljšali. -I. K.-
DOPISUJTE V I S K R O
lovnih organizacij pri nadaljnjem razvijanju samoupravljanja ter ustvarjalno pobudo delovnih ljudi pri razvijanju različnih oblik samoupravnega organiziranja, katero sta vzpodbudila sprejem in uveljavljanje ustavnega amandmaja XV
. IV.
Neustrezna tolmačenja ustavnega amandmaja XV in deformacije, do katerih je prišlo v praksi njegovega uresničevanja, kažejo na potrebo še doslednejšega boja za uresničevanje ustavnih načel o družbenem samoupravljanju in ustavnega amandmaja XV, za nadaljnjo krepitev vloge delovnega človeka kot nosilca vseh samoupravnih pravic, za nadaljnje uveljavljanje sodobne ekonomike in načina gospodarjenja, kakor tudi za uresničevanje bistva gospodarske in družbene reforme.
9.	Zvezna skupščina meni, da je potrebno dati vsestransko družbeno podporo tistim prizadevanjem in rešitvam glede organizacije samoupravljanja, ki vodijo h krepitvi neposrednega odloča-
| nja o vseh bistvenih vprašanjih družbeno-eko-nomskih odnosov, dela in poslovanja:
10.	Struktura organov v delovni organizaciji niora ustrezati z Ustavo določenemu položaju delavskega sveta, oz. njemu odgovornih organov upravljanja. V delavskem svetu morajo biti adekvatno zastopane vse organizacije združenega dela v sestavu delovne organizacije.
Trajanje mandata, način in pogoji izvolitve kolektivnih in individualnih organov v delovni °rganizaciji se določajo s samoupravnim aktom delovne organizacije in v skladu s temeljnimi
načeli volilnega sistema. V skladu s tem ima vsak delovni človek v delovni organizaciji pravico, da voli in, da je izvoljen v vse organe upravljanja delovne organizacije, da predlaga in določa kandidate, da predlaga odpoklic in odloča o odpoklicu izvoljenih predstavnikov, oz. o zamenjavi individualnega organa.
11.	Samoupravna pravica delovnih skupnosti je, da samostojno formirajo enega ali več kolektivnih organov za opravljanje določenih izvršilnih funkcij, ki jih predvideva statut delovne organizacije za izvajanje poslovne politike, ki so jo sprejeli delovni ljudje neposredno, ali pa, ki jo je sprejel delavski svet, za urejanje tekočih Vprašanj in za izvrševanje funkcije kontrole. Kolektivni izvršilni organi se lahko ustanovijo za posamezna področja dejavnosti delovne organizacije, z namenom ustrezne delitve dela in specializiranega načina urejanja posameznih vprašanj ter zagotavljanja racionalnosti, učinkovitosti, samostojnosti in odgovornosti pri uresničevanju politike in sklepov delavskega sveta, kar je posebnega pomena za delovne organizacije z bolj razvejano organizacijo dela in samoupravne strukture.
Kolektivne izvršilne organe- voli delavski svet, če pa v skladu s statutom opravlja funkoije upravljanja neposredno delovna skupnost, potem jih voli delovna skupnost kot celota. Na kolektivne in individualne izvršilne organe ni možno prenašati pravic, ki po Ustavi sodijo v delokrog delavskega sveta, še posebej ne odločanja o delitvi dohodka, o vprašanjih, ki se nanašajo na položaj in na samoupravne pravice delovnih
ljudi v organizaciji združenega dela v sestavu delovne organizacije in o drugih vprašanjih družbeno-ekonomskih odnosov.
V delovnih organizacijah, v katerih to zahteva narava njihove dejavnosti, se lahko določeni izvršilni posli poverijo tudi posebnim kolektivnim organom (znanstveni, predavateljski ali fakultetni svet, redakcija, ipd.), ki so sestavljeni samo iz vrst delavcev, ki sodelujejo pri opravljanju ustrezne dejavnosti delovne organizacije.
12. Bistven pogoj za učikovito opravljanje funkcij in za krepitev odgovornosti individualnih izvršilnih organov je, da se s statutom in drugimi splošnimi akti delovne organizacije točno določijo način in pogoji izvolitve, oz. razrešitve teh organov, njihovo delovno območje in pooblastila, kakor tudi, da se zagotovi njihova samostojnost pri opravljanju funkcije neposrednega vodenja delovnega procesa in poslovanja delovne organizacije v okviru delovnega območja, ki jim je določen.	_
’ 13. Kolegij in druga podobna telesa, sestavljena izven določenih vodilnih ali strokovnih delavcev in drugih strokovnjakov izven delovne organizacije, ki se ne volijo, lahko delujejo samo kot posvetovalna strokovna telesa organov v delovni organizaciji in ne morejo imeti pravice odločanja o vprašanjih, ki so v pristojnosti delovne skupnost ali pa organov upravljanja.
14. V delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost ali posle posebnega družbenega interesa, se organizacija samoupravljanja in notranjih odnosov ureja tudi v skladu s posebnimi določili
Seminar-uspešen način pospeševanja prodaje
(Nadaljevanje s 3. strani)
šitev v drugi smeri. Svetu je treba dopovedati, da smo v stanju nuditi še kaj več, kot ozek sortiment proizvodov za široko rabo, nad katerimi se že lep čas lomijo kopja proizvajalcev in trgovcev. Tukaj gre v prvi vrsti za proizvodnjo in plasma osnovnih komponent im sestavov, ki tvorijo podlago za napredek drugih. Elektronika in avtomatizacija nudita dovolj široko torišče ustvarjalni dejavnosti inženirjev in projektantov, ki jih je doletela dokaj nehvaležna toda močno rentabilna naloga — prodaja intelektualnih dosežkov. Leteli pa ni mogoče meriti po kosih in ne po teži, temveč po spretnosti nudenja kompleksnih rešitev določenih problemov, pri čemer imajo vodilno vlogo naši proizvodi v takšni ali drugačni obliki.
Prizadevanja v tej smeri so, pravtako tudi dokazani uspehi. Ponavadi se zatakne v trenutku, ko je potrebno potencialnim kupcem dopovedati, kaj znamo m zmoremo in s čem smo jim lahko na uslugo. V tem pa smo , še daleč od pravih mojstrov ,S> in vse preveč se zanašamo na to, da bodo namesto nas prodajali prospekti in reklamni oglasi. Na žalost pa je od njih vedno manj haska, če ne zaradi drugega, ker neverjetno hitro zastare-vajo.
Seminarji in posveti med proizvajalci in uporabniki ne rešujejo vsega, so pa nedvomno koristni. Tako zatrjujejo udeleženci teh posvetov. Kar zadeva stroške v zvezi s takšnimi posveti, ve-
lja dokazano pravilo: Ce je posvet dobro pripravljen in če so nanj povabljeni pravi ljudje, bodo prirediteljem izkazali svojo hvaležnost s povečanimi naročili. Plačali se bodo torej »sami«, ponavadi z bogatimi obrestmi.
M. Ljubič
Rekordna proizvodnja v juniju
(Nadaljevanje s 5. strani) PRIMERJAVA ŠESTMESEČNE PROIZVODNJE (1969—1970)
DE	Izvrš. %
Rotacijski stroji	133,39
Kinoakustika	127,87
Produkcija	96,62
Elektromeh. izdelki	122,44
Električni števci	90,69
Stikala	99,59
Telefonija	144,36
Merilne naprave	112,29
Urni mehanizmi	115,38
Orodjarna	86,77
Vzdrževanje	25,66
Druge storitve	8332
Skupaj	116,91
ATN proizvaja letos za 44 odstotkov več kot lani. To je vrednostna razlika med letošnjo in lansko proizvodnjo, seveda pa obrata »števci« in »Stikala« proizvajata nekoliko manj. Za toliko več približno prozvajata obrata »Rotacijski stroji« in »Mehanizmi«. Nižji odstotek v produkciji je le navidezen, ker v letošnjem letu prikazujemo proizvodnjo ventila v panogi kinoakustike.
Sveto Kobal o spremembah našega deviznega in carinskega sistema
(Nadaljevanje z 2. strani)
Kaj potemtakem predlaga vaša komisija?
Naša komisija predlaga, da se uvede sistem kontrolirane in omejene spremenljivosti tečaja v določenih razponih. Tako bi se postopno čez nekaj let približali sistemu, ki bi bil v skladu s pravili mednarodnega monetarnega fonda, katerega član smo tudi mi.
Kot sestavni del sistema ste omenili devizno tržišče. Kaj si pod tem pojmom predstavljate? Kako naj bi devizno tržišče funkcioniralo?
Gre za organizirano in kontrolirano medbančno tržišče deviz, na katerem bi se pojavljali samo dejavniki, ki imajo zakonito pravico do ponudbe in razpolaganja z devizami. Na tem tržišču bi gospodarske organizacije prek bank kupovale in prodajale devize. Gospodarske organizacije, ki izvažajo, bi lahko poslovale neposredno prek svojih deviznih računov mimo deviznega tržišča ali pa tudi prek tržišča. Na deviznem trgu bi dopuščali nihanje tečaja v določenem razponu.
Kljub velikemu povečanju izvoza od reforme sem nismo uspeli v najpomembnejši nalogi, ki smo si jo zastavili, to je, nismo dosegli konvertibilnosti dinarja. Verjetno za prehod h konvertibilnosti ni mogoče postaviti točnega roka, ker je to odvisno predvsem od notranje stabilnosti našega gospodarstva. Kaj sl vaša komisija predstavlja pod tem pojmom in kakšne ukrepe predlaga za prehod h konvertibilnosti?
Razvitejši sistem ekonomskih odnosov nujno terja postopen prehod na konvertibilnost dinarja, ki naj bd bil rezultat odpravljanja razlik med devizo in dinarjem v največji možni meri in
vzpostavitve večjega finančnega ravnotežja doma in v mednarodni menjavi. Komisija je celoten predlog razvoja sistema ekonomskih odnosov s tujino izgrajevala kot da je ta predpostavka že sprejeta. V predlogu tez se komisija zavzema za to, da bi izdelali konkreten program ukrepov ter faz postopnega uresničevanja uporabnosti dinarja doma in v tujini, kar naj bi omogočilo, da bi lahko sproti preverjali rezultate tega procesa. Izdelava takega programa je obsežno strokovno delo, zlasti pa opredelitev posameznih institucij v sistemu, ki bi vodile h konvertibilnosti dinarja. Komisija meni, da bi bila usodna za nadaljnji razvoj gospodarstva k višji stopnji vsaka kasnitev, ka- . kor tudi prehitevanje v procesu ustvarjanja konvertibilnosti.
Kot prva etapa pride v poštev postopno uveljavljanje dinarja na zunanjih trgih, torej zunanja konvertibilnost. To pomeni, da se začne dinar uveljavljati v mednarodnih finančnih transakcijah kot enakopravna valuta.
V drugi fazi pride v poštev konvertibilnost dinarja v notranjem finančnem plačilnem prometu. Časovni program ustvarjanja konvertibilnosti bi moral biti sestavni del novega srednjeročnega načrta.
Na kakšen odmev so doslej naletela stališča vaše komisije v jugoslovanskih gospodarskih krogih in ali ste od njih pri svojem delu dobili kakšno podporo?
Iz dosedanjega dela imam vtis, da dozoreva splošno prepričanje, da je v ekonomskih odnosih s tujino potrebno narediti korak naprej v čedalje večje uveljavljanje objektivnih zakonitosti in da se razprava vse bolj osredotoča na načine in metode, s katerimi bi dosegli posamezne zastavljene cilje.
-niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiimniiiiiiiiimiimiiiuiimimiiiHiiiini
Ustave SFRJ (čl. 9, odst. 3. čl. 90. odst. 2 in ustavni amandma XV, odst. 3).
15.	Modernizacija proizvodnje in drugih dejavnosti delovnih organizacij, širša uporaba sodobnih dosežkov znanosti, tehnike in tehnologije ter povečanje produktivnosti in učinkovitosti poslovanja terjajo aktivno vlogo vseh strokovnih in znanstvenih kadrov v delu delovne organizacije, s samim tem pa Judi ustrezno sodelovanje teh kadrov v procesu samoupravnega odločanja. Samoupravni odnosi nikakor niso v nasprotju s poLrebami modernizacije proizvodnje in razvoja poslovnosti delovnih organizacij, temveč so celo predpogoj za čim popolnejše uveljavljanje takšne vloge in ustvarjalne pobude strokovnih kadrov. Zaradi tega je potrebno, da se v skladu s pogoji in potrebami vsake delovne organizacije krepi njena strokovna, kadrovska osnova z angažiranjem novih strokovnih kadrov in z dviganjem strokovne ravni ter z izpolnjevanjem obstoječih strokovnih kadrov v delovni organizaciji, z odprtostjo delovne organizacije do vseh znanstvenih odkritij, za katera je zainteresirana in z uporabo teh odkritij v proizvodnji in organizaciji dela.
16.	Za uveljavljanje in razvoj samoupravnih odnosov V velikih integracijskih celotah, velikih tehničnih sistemih, poslovnih skupnostih in drugih širših oblikah samoupravne integracije dela je potrebno s statutom ali drugim aktom,- s katerih se formira integracijska celota (statutarna pogodba, referendum ali drugi akt) določiti položaj osnovnih organizacij združenega dela kot ožjih tehnoloških in družbeno-ckonomskih celot, tako da se zagotovijo materialni interesi in sa-
moupravnost vseh delov celote in da njihovi delovni ljudje samoupravno odločajo o vprašanjih dela, pridobivanja in delitve dohodka in o drugih vprašanjih—svojega ekonomskega položaja. Zapletenost odnosov v širših integracijskih celotah zahteva večjo stopnjo ustvarjalne pobude delovnih ljudi pri iskanju ustreznih rešitev glede urejanja medsebojnih odnosov in glede ekonomskega povezovanja delov, ki sestavljajo to celoto, vključno z načinom odločanja o določenih vprašanjih skupnega interesa.
Medsebojni odnosi osnovnih organizacij združenega dela v širši celoti morajo biti urejeni tako, da ne dopuščajo nasilne prilastitve njihovih samoupravnih pravic, da krepijo njihovo samostojnost in čim bolj neposreden vpliv delovnih ljudi na delo in poslovanje integriranih organizacij v celoti, na določanje skupne razvojne politike in na razpolaganje s tistim delom družbene akomulacijc, ki se koncentrira na ravni celotne delovne organizacije, oz. širše samoupravne asociacije. Ti odnosi morajo hkrati prispevati k obvladanju teženj za zapiranje osnovnih organizacij združenega dela v svoje ozke okvire, teženj k- avtarkiji in h kolek tivno-lastniškemu odnosu glede materialnih pogojev lastnega dela.
17.	Vsestransko, objektivno in pravočasno informiranje delovnih ljudi o vseh vprašanjih delovanja delovne organizacije, še posebej pa o pridobivanju in delitvi dohodka je predpogoj za
uveljavljanje njihovih pravic in dolžnosti ter kvalificiranega vključevanja v samoupravno odločanje in v opravljanje družbene kontrole dela organov upravljanja.
18.	Uresničevanje samoupravnih pravic delovnih ljudi se zagotavlja tudi z osebno odgovornostjo vseh nosilcev samoupravnih funkcij. V delovnih organizacijah moramo graditi takšen sistem osebne odgovornosti vseh nosilcev samoupravnih funkcij, ki bo prispeval k hitrejšemu razvoju samoupravnih odnosov, k uspešnejšemu uresničevanju osnovnih ciljev in nalog poslovne politike in k zagotovitvi učinkovitejše zaščite samoupravnih pravic delovnih ljudi, zakonitosti v delu in javnosti dela v oilju krepitve vloge delovnih ljudi v samoupravnem odločanju.
19.	Z dosedanjim razvojem samoupravljanja, še posebej pa z ustavnim amandmajem XV sta bistveno povečana pomen in obseg urejanja družbenih odnosov z avtonomnimi normami delovnih organizacij. S tem še razširja osnova in področje delovanja pristojnih organov glede zaščite samoupravnih pravic in zagotovitve in zaščite ustavnosti in zakonitosti.
V.
20.	Izkušnje pri uveljavljanju amandmaja XV so pokazale, da mora uveljavljanje samoupravnih pravic delovnih ljudi in delovnih skupnosti biti stalna skrb vseh družbenih dejavnikov, v tem cilju je še posebej potrebno razvijati najširšo ustvarjalno pobudo delovnih ljudi v delovnih organizacijah in drugih oblikah združenega dela.
Prišli smo v razpravo o predlogu novega statuta ZP Iskra Kranj
(nadaljevanje s I. strani) gospodarske organizacije, ki združujejo umske sile in finančni kapital. Naše podjetje vsak dan bolj čuti prisotnost konkurence, tako domače kot tuje.
Združeno podjetje ISKRA ima vse možnosti, da ima še naprej dominantno vlogo na področju elektronike v jugoslovanskem gospodarskem prostoru, kakor tudi, da se uspešno vključuje v svetovni gospodarski prostor, čimbolj pospešen razvoj podjetja nam je tudi nujen, če hočemo v naslednjih letih ostati in postati še večja gospodarska grupacija.
Poslovanje v preteklih letih v obliki združenega podjetja nam je dalo uspešne reariltate, pokazalo pa je tudi nekatere nedostatke v naši organizacijski strukturi. Te nedostatke bo treba vobliki združenega podjetja, v kateri obliki bomo poslovali tudi v prihodnosti, odpraviti in v zvezi s tem tudi nekatere zadeve normativno urediti v statutu ZP.
Vsi člani kolektiva moramo vsak po svojih sposobnostih s svojim odgovornim delom pomagati, da se bo ime našega podjetja, katero je že dobila svoje mesto v gospodarskem prostoru tako doma in v tujini obdržalo in čimbolj utrdilo na področju naše dejavnosti. Ta naloga ne bo lahka in bo zahtevala od nas vseh veliko truda in naporov. Ravno v naslednjih letih, mogoče pet, deset do petnajst bo po mnenj,j nekaterih ekonomistov odločilno za nadaljnji obstoj marsikaterih gospodarskih grupacij.
Nadaljnjemu razvijanju sa-
moupravljanja v našem združenem podjetju ter nadaljnji organizacijski krepitvi in učinkovitosti poslovanja združenega podjetja, naj bodo usmerjene razprave o predlogu novega statuta ZP. Novi statut ZP naj bo naš tisti temeljni akt, ki bo urejal v osnovah naš nadaljnji notranji razvoj in notranje poslo-
vanje in katerega se bomo morali vsi pridrževati. To je tudi eden izmed temeljnih pogojev za uspešnost poslovanja celega združenega podjetja in s tem tudi pogoj dviga življenjskega standarda vseh naših delavcev, zaposlenih v združenem podjetju ISKRA.	P. G.
3J\UU' AL! SVA ^ M oteS TA U POfZCČU y e c st/ oa\wo KLASP&ODA.A-A !
ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ
razglaša prosto delovno mesto
Samostojni tehnolog II.
v TPP obrata ATN
Pogoji: tehniška šola strojne ali elektro smeri s šestletno prakso.
Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek naše tovarne do 25 julija 1970.
Izposojeno iz časopisa ISKRA-RIZ
Tov. Ivanka Gale je bila med prvimi, ki so se preselili iz kranjske tovarne v novo Iskrino tovarno v Otočah. Pred kratkim je odšla v zasluženi pokoj, številni sodelavci so se od nje prisrčno poslovili, in ji izročili spominsko darilo. Bila je z delom zelo zadovoljna, — nikoli ni bila v »bolniški«. Vsem članom v otoški tovarni želi čimveč uspehov
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitEiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiibiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiia
Še posebej pomembna je odprtost delovnih skupnosti do vseh pozitivnih izkušenj pri uve- H ljavljanju ustavnih načel o družbenem samo- | upravljanju, posebno še ustavnega amandmaja B XV, ki morajo postati dostopne vsem delovnim skupnostim, da bi jih lahko uporabile v lastnem H boju za uresničevanje gospodarske in družbene reforme in za nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. Družbena sredstva javnega informiranja imajo posebno vlogo pri populariziranju pozitivnih izkušenj v samoupravljanju in pri opozarjanju na deformacije in pojave kršenja samoupravnih pravic delovnih ljudi iti delov- ' nih skupnosti.
Nujno potrebno je vzpodbujati tudi delo strokovnih in znanstvenih institucij pri spremljanju in proučevanju samoupravnega urejanja odnosov s strani delovnih ljudi in uresničevanja samoupravljajta v delovnih organizacijah in drugih oblikah združenega dela, pri teoretičnem posploševanju praktičnih izkušenj in pri postavljanju znanstvene podlage za nadaljnjo izgradnjo sistema družbenega samoupravljanja.
21.	Svobodno in samostojno urejanje oblik samoupravljanja s strani delovnih ljudi, ki ga določa amandma XV, ni samo njihova pomembna pravica, temveč tudi odgovornost in dolžnost, da stalno razvijajo samoupravne humane odnose med ljudmi in krepijo njihovo solidarnost.
Izhajajoč iz ustavnih načel in stališč, izraže-mh v tej resoluciji ter upoštevajoč specifične pogoje in potrebe delovne organizacije, morajo E delovni ljudje določiti organizacijo samouprav- | Ijanja in notranje odnose v delovni organizaciji H
ter se boriti za dosledno uveljavitev sprejetih rešitev, še posebnega pomena je, da delovni ljudje v delovnih organizacijah intenzivirajo v tem smislu delo na statutih in drugih samoupravnih aktih.
Statut in drugi splošni akti delovne organizacije so organski del celotnega družbenega sistema. Odtod izhaja tudi odgovornost družbenih skupnosti, predvsem pa občinskih skupščin za vzpodbujanje in nadaljnji razvoj avtonomnega samoupravnega urejanja medsebojnih odnosov delovnih ljudi ter za dosledno uveljavljanje ustavnih načel in stališč, ki jih izraža ta resolucija.	.
22.	Potrebno je, da skupščine vseh družbenopolitičnih skupnosti zagotovijo učinkovito spremljanje in uresničevanje sprejete politike, sistematično analizo izkušenj v razvoju samoupravnih odnosov in, da na tej podlagi pravočasno prevzemajo potrebne ukrepe v skladu s svojo vlogo in funkcijami v našem družbenopolitičnem sistemu.
Nujno je, da občinske skupščine pomagajo še posebej tistim delovnim organizacijam, ki so se zaradi nepravilnega uveljavljanja amandmaja XV znašle v težavah pri razvijanju samoupravnih odnosov.
Ne moremo se spt.jazniti z dejstvom, da neke delovne organizacije še vedno nimajo svojih statutov. Občinske skupščine so dolžne proučiti vzroke in ugotoviti odgovornost za takšno stanje in dati takšnim delovnim organizacijam potrebno pomoč. V primeru neodgovornega odnosa delovnih skupnosti pa moramo podvzeti z zakonom predpisane ukrepe.
23.	Organizirana družbena pomoč in koordinirana akcija vseh družbenih sil še posebej pa družbenopolitičnih organizacij pri uveljavljanju ustavnega amandmaja XV, pri nadaljnjem napredku samoupravnega organiziranja delovnih organizacij ter v boju za onemogočanje antisa-m»upravnih tendenc, je velikega pomena za uspešno avtonomno normativno dejavnost delovnih organizacij in za razvoj samoupravnih odnosov v teh organizacijah.
24.	Zvezna skupščina bo stalno spremljala uveljavljanje načel in določil Ustave o družbenem samoupravljanju ter pojave, ki so pomembni za nadaljnji razvoj in napredek funkcioniranja družbeno-ekonomskega in političnega sistema ter za zaščito sistema samoupravljanja. V tem cilju je nujno potrebno pospešiti delo na reviziji in kodifikaciji zakonodaje ter na reševanju aktualnih vprašanj razvoja in izpopolnjevanju družbe-no-ckonomskega in političnega sistema, izhajajoč pri tem iz ustavnih načel, pozitivnih izkušenj delovnih organizacij in potrebe krepitve samoupravnega položaja delovnih ljudi.
Zvezna skupščina, 6. junija 1970, Beograd
Predsednik
Zvezne skupščine
dr. Marijan Brecelj, 1. r.
Predsednik
Zbora narodov
Mika Špiljak, 1. r.
Predsednik
družbenopolitičnega zboia Rado Komatina, 1. r.
Pisma
bralcev
ČIGAV JE AVTO? \
Že nekaj časa občudujem potrpežljivost telefonistk v Elektromehaniki. Iz dneva v dan opozarjajo lastnike avtomobilov, da z njihovimi vozili nekaj ni v redu. Nekdo je pozabil ugasniti luči, drugi je nepravilno parkiral, tretji se mora javiti pri avtomobilu iz nešteto drugih razlogov. Včasih je opozorilo namenjeno le enemu šoferju. To je za telefonistko in poslušalce v tovarni še nekako znosno. Pravo gorje pa je poslušati cel spisek številk, ki jih mora napovedovalka večkrat s prizvokom jeze napovedovati v mikrofon. Razumite me! Vse priznanje uslužbenkam v centrali, ki vsako obvestilo dokaj jasno in celo večkrat preberejo. Verjetno bi bile prav vesele, če bi se našel nekdo v tovarni, ki bi sploh prepovedal objavljati taka opozorila. Saj vendar lahko obveščamo tudi drugače.
Kaj ne bi bilo lažje opozoriti voznika samega na njegovem službenem mestu. Naj odgovorne službe v tovarni končno izdelajo spisek vseh lastnikov vozil z njihovimi telefonskimi številkami in šte-viklami z registrskih tablic njihovih avtomobilov. Vratarji potem ne bodo imeli težkega dela.
Tudi zunanje obiskovalce bi lahko navadili na red in disciplino pri parkiranju, ali pa zanje določimo poseben prostor, koder ne bodo mogli delati nereda. Končno pa mora vratar vedeti, kje se bo zadrževal gost med obiskom v tovarni, da ga bo lahko poklical, če bo to potrebno.
Naj torej ne bo več primerov, kakršni so bili pozimi ob čiščenju snega, ob številčenju parkirnih prostorov iin pred nedavnim ob popravilu streh na tovarniških objektih. ,
Ne vznemirjajmo zaradi malomarnosti ves kolektiv in ne preizkušajmo potrpežljivosti z rednim delom preobremenjenih telefonistk.
B. M. Kranj
V zasluženi pokoj je odšel tnv. Boris Starc, ki so mu sodelavci v tehnični pripravi dela obrata EMI v kranjski tovarni izročili ob slovesu lepa darila in mu zaželeli še tnnogo srečnih in zadovoljnih in zdravih let, zakar se je imenovani iskreno zahvalil. Aktivno je sodeloval v aktivu ZB in bil pri mnogih srečanjih borcev odličen intendant
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva:	ISKRA Kranj,
Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: »ČP Gorenjski tisk« Kranj
Obveščamo bralce, da bo naslednja številka »Iskre« izšla 31. julija 1970.
Štiridnevni izlet v CSSR !
PRAHA — PLZEN - KARLOVI VARI
Tradicionalni izlet bo 22. 7. 1970.	^
Izredna priložnost za ogled znamenitosti Češkoslovaške. ^ Zelo ugodno potovanje, cene najnižje.	-
Cena izleta z vsemi stroški: celoten prevoz z Merce- ^ des avtobusi, prehrana in prenočišča, vse vstopnine in I stroški znašajo samo	v
360 ND	I
Prijavijo se lahko tudi drugi, čeprav niso člani Iskre, v pod istimi pogoji.	;
PROGRAM IZLETA	fe
Zborno mesto bo na Trgu revolucije (Kongresni a trg), na zgornjem delu. Odhod iz Ljubljane 22. 7. ob ' 4. uri zjutraj. V Kranju pa izpred Iskrine menze ob 4.30 J zjutraj.	■
Prehod preko meje na Ljubelju, preko cele Avstrije, | smer Linz na češko mejo Dolne Dvorište. Od tu preko ' čeških Budjevic na grad Hluboka. Znamenitost tega t gradu je svetovno znana in je eden izmed najlepših gra- 1 dov v Češki. Ob 17. uri odhod v Praho, prenočitev in t naslednji dan ogled praških znamenitosti. Naslednji dan odpotujemo v Karlove Vare, ki so oddaljeni cca 120 km, nato v Marijanske Lažne. Prenočili bomo v Plznu. Četrti dan je dopoldne prosto, nato ogled plzenske pivovarne. Popoldne' vmtev v Jugoslavijo, preko Du- ^ naja.
Člani ZP ISKRA lahko plačajo stroške izleta v treh J obrokih. Obvezno je vplačati pri vpisu 160 ND. Vsak j udeleženec lahko prejme 350 KCS za osebne potrebe ^ proti dinarskemu plačilu 117 ND.
Počitniška skupnost bo pri vpisu rezervirala sedeže < avtobusa, po vrstnem redu prijav. Vsak udeleženec mo- ! ra imeti veljaven potni list.
Ne zamudite ugodne priložnosti in se takoj prijavi- J te na telefonsko številko 55-898.
UPRAVA PS ISKRA J
Vabimo k tekmovanju
V NEDELJO, dne 16. avgusta 1970
bo v Sežani, v kavarni »Šport«, s pričetkom ob 8. uri
TEKMOVANJE V BALINANJU
Prireditelj je tovarna radijskih spremejnikov Sežana.
Po tekmovanju je tradicionalno jahalno tekmovanje v Lipici, kar si je vredno ogledati. Pridejo športni jahači jz vse Jugoslavije.
Za tekmovanje v balinanju so predvideni balinarji iz naslednjih organizacij ZP Iskra: ZZA Ljubljana, Avto-elektrika Gorica, Elektronika Horjul in Sprejemniki Sežana.
Ker so balinarji iz Sprejemnikov na letošnji mali Iskriadi v Zagrebu izborili prvo mesto, je pričakovati na tekmovanju, dne 16. avgusta 1970 ostro borbo.
ob prerani izgubi moje drage mame
MARIJE MAČEK
se iskreno zahvaljujem članom kolektiva linije ploščatega releja obrata ATN za izraze sožalja, darovano cvetje, spremstvo na njeni zadnji poti in denarno pomoč.
Francka Hafner
©BVEST1LO
Vse starše otrok, ki ne znajo plavati {tli pa slabo znajo obveščamo, da bo v Kranju s petkom 17. julija -1970 začela delovati plavalna šola pod pokroviteljstvom občinske zveze za telesno kulturo Kranj. Prijave spre-•jema plavalna šola vsak dan na blagajni letnega bazena, in pa trenerka plavalnega kluba Triglav tov. Branka Mikelič od 8. do 10. ure dopoldan in od 18. do
20.	ure popoldan. Zamudnike bomo vpisovali do torka,
21.	julija 1970.'
Plavalna šoia bo trajala predvidoma 14 plavalnih učnih dni. Začetek v petek, 17. julija 1970 ob 9.30. Otroci se zberejo pred bazenom. S seboj morajo imeti kopalne obleke in brisače, na novo prijavljeni pa tudi. denar za vpisnino.
Vpisnina za šolo je 10 din.
Starši, pošljite vaše otroke, da jih naučimo pravilno plavati, s čimer se boste lahko izognili nesrečam na vodi in preprečili sicer nepotrebno tragedijo, ki jo povzročajo vroči dnevi in kopanje v rekah, jezerih in morju.
PLAVALNA SOLA KRANJ
Planinci, vabimo vas na izlet v Visoko Tatre
Planinsko društvo ZP Iskra bo organiziralo za svoje člane štiridnevni izlet v Visoke Tatre v CSSR. Cena izleta je za člane Planinskega društva minimalna — le 260 din.
Program izleta:
Odhod avtobusa iz Ljubljane bo dne 19. julija ob 4. uri zjutraj, s Trga revolucije (zgornji del),, iz Kranja pa ob 4.30 izpred menze tovarne Elektromelianika.
Potovali bomo Čez Ljubelj, nato prek Avstrije do Bratislave in naprej na Visoke Tatre. V Visokih Tatrah se bomo zadržali dva dni, nato se bomo vrnili v Bratislavo. Po ogledu mestnih zanimivosti in znamenitosti bomo tudi prenočili, naslednje jutro pa se bomo vrnili v domovino.	,
Prijave:
Prijave za navedeni izlet sprejema Počitniška skupnost ZP Iskra, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, tel. 55-898; sedeže v avtobusu rezerviramo ob prijavi.
Ob prijavi morajo člani Planinskega društva obvezno vplačati 160 din, medlem ko lahko ostalih 100 din plačajo ob osebnih dohodkih v avgustu. Izleta se lahko udeležijo tudi ostali člani kolektiva, ki niso člani Planinskega društva ZP Iskra, vendar je zanje cena izleta 360 din.
Vsak prijavljenec mora imeti osebni veljavni .potni list.
Organizatorja izleta si pridružujeta pravico izlet pravočasno odpovedati če na primer ne bi bilo dovolj pri-javljencev, ali pa iz kakega drugega tehtnega razloga. V tem primeru povrnemo prijavljencem celotni vplačani znesek za planirani izlet.
Ne zamudite edinstvene priložnosti za lep in cenen izlet v Visoke Tatre, zato se takoj prijavite!
Planinsko društvo in Počitniška skupnost ZP ISKRA
BH
H Sl
ua
EH
»3
Ril
t!3
na
e a
B9
■a
89
aa
sa
Eta