Leto XX V fff. da-j ral-J mi ii m ■ no- >1(v Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 150 lir jec;(*a inozemstvo 200 lir), ov- Polletno 75 lir, mesečno TRGOVSKI LIST Številka 9. U redništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica ‘23. Tel, 25-52. Uprava : Gregorčičeva ulica 27. Tel. 33-03. Rokopisov ne vračamo. - do i v , 15 ur Piača m toži se Časopis za trgovino, industrišo, obrt in denarništvo RaSun pri ^ hr‘nil- v Ljublani niči v. Ljubljani St. 11.953 ar. fehči 'f3 vsako sredo Liublsana. sreda 28. fehruaria 1945 Preis - Cena ' 2’ im- :en en. ata ala >je, Oddaja naročilnic racioni- in ranih živil 1 Trgovci, zadruge in peki, ki so ^ pobrali naročilnice od svojih stal-^ nih odjemalcev do 6. marca, bodo ^oddali naročilnice Prevodu, Novi trg, 4/11, soba št. 14, le dne 8. marca po naslednjih določilih: a) Trgovci iin zadruge naj spne-jo ali sešijejo naročilnice po dru-e" ^inah in na zunanjo stran napi-jžejo ime in naslov poglavarja. Na-to naj jih uredijo po abecednem •’e redu, kakor so vpisani v seznamu ev’ odjemalcev. Tako urejene naj vlo-rajžijo v papirnate vrečice, na kate-j rih je napisan naslov predložitelja j 0T-;in v Številkah, koliko naročilnic j za 'posamezne vrste blaga je vlo- j ti Ženih. ; b) Peki nalepijo zbrane naročilom nice po 100 (10X10) na list pa-go-j^irja (samo na eno stran) po redu terjsvojih že v februarju oddanih seska-znamov. Nalepljene liste vložijo v j papirnato vrečico, na katero na-‘lijPBejo svoj naslov ter število pred-Iny loženih naročilnic. Pri tem pa mo-od- rajo posebej označiti naročilnice rali posameznih gostinskih obratov in 'kr1 mlekarne ter od katerih (po nja imenu) »o jih prejeli. za- Prijava vsega racionira-j£j nega blaga, \ ki ga imajo na zalogi 28. februarja »g* opoldne, morajo vsi trgovci, za-”5, druge, peki, gostinski obrati in an- -oddati IV-evodu, Goejao- )ri- ska ulica 12/1., soba št. 11, med de-, uradnimi urami zanesljivo do dne 3. marca. Kadar le stiska za blago Razgovor s potrošnikom ve- laji laj- s laj-iD er.; Se ‘un lat- FH hin lili je! TSt aili. d« sb- do- ev- a,La ob nal 45. : ...» Trgovci s tekstilnim blagom manufakturisfci, konfekcionisti, trgovci z modnim in galanterijskim blagom, ki so prejeli od Združenja trgovcev okrožnico z dne 22. februarja št. J-529/45, v kateri jim je bila sporočena naredha komisarja za cene št. 414/1 z dne 21. februarja t. 1., po kateri morajo v smislu točke 2) predložiti določene, tamkaj označene vrste blaga do 10. marca 1945 komisarju cene za odobritev cen, bodo do-Ui drugi teden v pisarni Združenja trgovcev, Trgovski dom — ,<*v,oranai posebne obrazce, na Katerih bodo zapros.il i za odobritev cen 2a popolnoma ali delno volneno blag«, bombaž alj g. t svilo. Zato prizadetim trgovcem sporo. camo, naj ne vlagajo prošenj za določitev novih cen omenjenim vrstam blaga, dokler ne nabavijo za to sestavljenih obrazcev, da l>odo prošnje vse enake ter s tem Postopanje olajšano in skrajšano. Združenje trgovcev. Maksimalni cenik št. 2 za tekstilno blago, pletenine in nogavice !>Fi druženju trgovcev v sjmih velika. Na vsakega prebivalca je prišlo letno 120 kg kruha, 133 kg mesa, 60 kg sladkorja, 16 kg masti itd., pri vsem tem pa je Avstralija v predvojnih letih lahko izražala letnih 2 do 3 milijone ton pšenice ,in moke, 230.000 ton mesa, 400.000 ton sladkorja, 90.000 ton masla itd. Izvoz je bil po večini usmerjen v Veliko Britanijo, ki je bila tudi pri avstralskem uvozu industrijskih izdelkov na prvem mestu. To se je med vojno močno spremenilo. Že leto dni racionira Avstralija meso, maslo in sladkor — sicer pt> evropskem merilu v iz datnih obrokih — letno na osebo 59 kg mesa, 9 kg masla in 30 kg sladkorja, kar pa se seveda Avstralcem v primerjavi z nekdanjim blagostanjem zdi malo. Pripravlja se tudi raoioniranje kruha, da bi se letna potrošnja pšenice znižala od 720.000 na 540.000 ton. Zakaj so te omejitve, na katere v začetku vojne še nihče ni mislil? Velika Britanija je leta 1939. kupila za vso vojno dobo ves pšenični presežek Avstralije. Angleški uvoz avstralske pšenice je zaostajal zaradi pomanjkanja tonaže, a ko je Anglija izgubila dobave dežel celinske Evrope, je iz Avstralije z razpoložljivimi trans-j>ortnimi sredstvi uvažala predvsem meso, maslo in druga živila živalskega izvora, dočim je žito po večini dobivala iz Kanade in Argentine. Na ta način so bila vsa Skupščina »Tekoimporta« Hedna letna skupščina >Teko-i ni po rt c, z. z o. j. v Ljubljani, bo v nedeljo 4. marca 1945 ob 2. popoldne v prostorih zadružne pisarne v Ljubljani, Dunajska cesta 12 z običajnim dnevnim redom. Če bi skupščina ob napovedanem času ne bila sklepčna, se bo vršila prihodnja skupščina eno uro pozneje v istem prostoru z istim dnevnim redom. V primeru alarma bo skupščina pol ure po alarmu. žitna skladišča v Avstraliji prenapolnjena in ker je bilo tudi vedno manj delovnih moči, so v Avstraliji pridelovanje pšenice skrčili za več ko eno tretjino. Ko je bilo to storjeno, je pa po vrsti v dveh letih nastopila huda suša in pšenični pridelek se je od 1. 1939./40. do lani skrčil od 5 milijonov ton na poldrugi milijon ton. S tem je nastala huda zadrega, kajti letos bi morala poslati Avstralija v Vel. Britanijo in Indijo 1.2 milijona ton pšenice, ne da bi pri tem močno načela zaloge pšenice, ki že od prej čakajo na izvoz v Anglijo, in ki so bile določene za vojno rezervo. Poleg tega je že od prej določenih tudi nekaj 100.000 ton za USA. Tudi proizvodnja mesa 111 masti se je precej zmanjšala zaradi suše, ki je močno omejila pridelek krme ter tako reducirala živino. Leta 1939. so našteli okrog 120 milijonov ovc, zdaj pa bo komaj še polovica od tega. Goveje živine je sicer še vedno okrog 14 milijono nov glav, zaradi pičle krme pa proizvodnja mesa in maščob močno nazaduje. V primerjavi z letom 1939. se lahko računa pri mesu znižanje proizvodnje za kakih 100 tisoč ton, pri maslu pa za 50.000 ton v zadnjem letu. Ker ni mogoče omejiti dobav Angliji in USA, se mora pač omejiti domača potrošnja. V USA bo Avstralija letos po dogovoru izvozila 330.000 ton mesa iin 60.000 ton masla, dočim bo Anglija dobila 100.000 ton mesa in 45.000 ton masla. Pri takih dajatvah in dobavah je omejitev domače potrošnje neizogibna, racioniranje pa se bo se precej poostrilo, če bo tudii letos slaba letina. Dokolkovanje tovornih listov Finančna direkcija razglaša: Ker je zmanjkalo železniških tovornih listov za notranji promet po 10.80 lir, naj se za vagonske pošiljke uporabi tovorni list za 8.80 lir ter naj se dokolkuje z državnim kolkom 2 lir, dokler ne bodo prišli v prodajo tovorni listi po 10.80 lir. Pičle zaloge časopisnega papirja v USA in Kanadi Severno-ameriška zveza producentov papirja, kateri je priključena tudi Kanada, je sporočila, da so se zaloge časopisnega papirja precej skrčile in da je treba zaradi tega misliti na večjo omejitev potrošnje. Pri tej omejitvi so prizadete tudi od Američanov zasedene dežele. Časopisni papir je že črtan iz dobav po zakupu in posoji in bo dobila n. pr. Francija časopisni papir iz Amerike le v manjši količini in plačati ga bo morala takoj. To je imelo za posledico novo redukcijo francoskega časopisja. Naj višje cene za usnje Komisar za cene je določil naslednje najvišje cene za usnje: usnje za podplate v plovi- Lir cah 1 kg 77.50 kruponj 1 kg 105,— vratovina 1 kg 70,— okrajine 1 kg 40,— notranjki v plovicah 1 kg 100,— notranjki, vratovina 1 kg 73,— kravina rjava, kvadrat 31.25 teletina rjava, kvadrat 31.50 waterproof, kvadrat 52.— boks črni, kvadrat 37.— podloge, goveje usnje, kvadrat 28.75 podloge, goveje okrajine, kvadrat 22.— podloge, konjsko usnje, kvadrat 22.25 podloge, svinjsko usnje, kvadrat 24,— likanec 1 kg 121.— jermenski krupon, 1 kg 143.— galun, usnje za šivalna jermena, 1 kg 208.— gonilna jermena, 1 kg 317.— šivalna jermena, 1 kg 340.— Cene se razumejo franko tovarna, izključno davek na poslovni promet. Ostali prodajni pogoji za trgovce ostanejo zaenkrat še v veljavi. Cenik z najvišjimi cenami mora biti na vpogled občinstvu na vidnem mestu v vseh obratnih prostorih, kjer se prodaja blago, navedeno v ceniku. Vsako neposredno ali posredno f. višanj e cen je prepovedano. Kršitelji se kaznujejo po zakonskih predpisih. Veliki uspehi domačega ženskega dela v Nemčiji Nemška delovna fronta je dosegla velike uspehe z organizacijo domačega dela onih žena, ki imajo družine in so doina tako zaposlene, da se lahko samo po pol dneva ali po nekaj ur na dan posvečajo vojni delovni službi. Te žene delajo v skupnih krajevnih iin okrajnih delavnicah, ki so urejene že za najrazličnejše stroke. Precej dela opravijo žene tudi doma, ko dobijo v skupnih delavnicah zanj potreben material iin vsa navodila. Pri tem delu ima iniciativa žene široko polje udejstvovanja in tudi velik delež pri uspe-liih. Tako so v nekem tekstilnem okolišu žene same našle vir za mesečno proizvodnjo 20.000 do 30.000 parov otroških nogavic. V tovarnah zbirajo pri strojih ostanke pletiva, iz katerega potem doma in v skupni delavnici pletejo nogavice. Ob 251etnici nemškega državnega prometnega ministrstva Od ustanovitve rajha v 1. 1872. do konca prve svetovne vojne je bil ves promet v Nemčiji pod samoupravo posameznih dežel. Po zahtevah prve svetovne vojne je bilo enotno vodstvo prometa potrebno, ni pa hilo takoj izvedljivo in je bilo tako državno^ prometno ministrstvo ustanovljeno šele v začetku 1. 1920. Brez zaprek je to ministrstvo prevzelo železnice, težje pa je bilo z vodnimi cestami, ki niso samo splošne prometne zveze, temveč so tudi v tesni zvezi z vsem gospodarstvom svojih pokrajin iin dežel. Tako so vodne poti šele 1. 1934. prišle pod vodstvo in upravo državnega prometnega ministrstva, dočim je bilo 1. 1933. ustanovljeno posebno državno ministrstvo za zrakoplov-stvo. Posolila M©skvi Nasprotia med zavezniki Pohod ameriškega kapitala National Cily Bank iz New Yorka je . ustanovila svojii podružnici v Parizu in Aleksandriji, namerava pa ustanavljati svoje podružnice tudi v drugih središčih Bližnjega vzhoda. To je znak velikega pohoda ameriškega kapitala, kajti v Egiptu in sosednih deželah so doslej delovale samo angleške in nekatere francoske banke. Začudenje je vzbudilo poročilo, da se dosedaj še vedno ni posrečilo podaljšati pogodbe o posoji in zakupu med zavezniki /-a čas od julija 1944 do junija 1945 in da so baš o tem vprašanju nastala med zavezniki zelo nasprotna mnenja. Pošiljanje čistega vojnega materiala Sovjetski uniji na konto pogodbe o zakupu in posoji sicer Amerikanci in Angleži niso nikdar ustavili, kar dokazuje, kako nujno potrebno jim je neprestano vojaško sodelovanje Sovjetske Rusije. Vendar pa so tako Angleži ko Amerikanci odklonili, da bi dobavljali brez formalne pogodbe šie druge, od Moskve zahtevane predmete. Podpis pogodbe se je dosedaj razbil tako na blagovni ko na denarni strani. Sovjeti bi želeli uvažati tudi stroje za izdelavo orodja in druge naprave za proizvajanje produkcdflskih .'sredstev, in sicer na konto pogodbe o posoji in zakupu. Obe zapadni velesili pa to odklanjate. Dočim pa je Anglija za takšne dobave zahtevala le plačila v gotovini ter je bila pripravljena ta omogočiti z dovolitvijo posojila, se je v USA razpravljalo tudi o vprašanju, če bi sploh bilo priporočljivo, prodajati sovjetom material za obnovo njih industrije. S takšnimi uvozi v Sovjetsko unijo bi se namreč mogel na svetovnem trgu pojaviti nezaželjen konkurent. Na vse zadnje pa so USA vendarle pristale na dobavo zahtevanih predmetov, ker so špekulirale s 'tem, da bodo sovjeti zaradi te popustljivosti tudi sami pokazali dobro voljo glede starih ruskih dolgov. Sovjetski zastopniki so najbrže tudi v resnici napravili temu primerno gesto, kajti tečaji carskih posojil, ki so bili že nekaj let zelo revni, so se pred nekaj tedni na severno-ameriških borzah viharno dvignili. Wal!-Street v Newyorku je že sporočila, da predstavljajo od USA v prejšnji vojni Rusiji dovoljena posojila z obrestmi približno 400 milijonov dolarjev in da se cenijo vsi cari-stični dolgovi v USA na 6900 milijonov dolarjev. Gesta (tudi samo simboličnega) priznanja ruskih dolgov iz pred-sovjetske dobe pa more biti le trik, ki naj omogoči trgovsko svobodo onim USA-krogom, ki bi radi delali denarne kupčije s Sovjetsko unijo, katere pa v tem ovira Johnsonova klavzula. Kakor znano, prepoveduje ta klavzula dovoljevanje novih posojil državam, ki niso poravnale svojih dolgov iz prve svetovne vojne. Če so sedaj v USA in v Angliji pripravljeni dovoliti sovjetom nova posojila za plačilo industrijskega materiala, vendar s tem še ni zagotovljeno, da bi se posrečil celotni pogodbeni načrt, ker tudi o višini in o načinu od-ptlačil teh posojil gredo mnenja zelo narazen. Sovjeti zahtevajo od Anglije kredit v višini 2—4, od USA pa 0 milijard dolarjev ter upajo, da bi si s tem mogli ustvariti solidno podlago za velikansko proizvodnjo, ki bi mogla po potrebi proizvajati tudi vojni material. Obe zapadni vedesili pa bi hotele dati le toliko denarja, kolikor bi ga mogli po njih mnenju sovjeti vrniti v nekaj letih s svojim izvozom, ne da bi prj tem same imele škodo na svetovnem trgu. Tako je trenutno še vse v negotovem. Celo glede rokov odplačil, ki naj bi bili po sovjetskem mnenju določeni na deset do dvajset let, dočim bi Angleži pristali na največ tri do pet let (v USA pa se o tem sploh še niso izjavili), ni še nikakega soglasja. Tam preko imajo zadosti izkušenj, da se morejo v tako dolgi dobi dogoditi kardinalne 'izpre-membe, ki bi mogle pokazati posojilni posel v čisto drugačni luči, kakor pa se je kazala ob sklenitvi posojila. Ravno tako zelo dobro wdo, da more v nekih položajih postati dolžnik močnejši od upnika, Baš primer carske Rusije proti upniški Franciji je za to zgovoren dokaz. Pod pretvezo, da more odplačevati stare dolgove le 1K> dovolitvi novih posojil si je znala petrograjska vlada izsiliti vedno nova posojila. Ce bi USA tudi popustile v vprašanju odplačilnih rokov, potem bi pri tem odločevali v prvi vrsti vojaiško-politični razlogi. Ker smatrajo zopetno pridobitev svoje politične in gospodarske obvladujoče pozicije v Vzhodni Aziji kot najbolj življenjsko važno, bi bile pri-pravljene na marsikatero težko žrtev, če bi si mogle s tem zagotoviti sovjetsko pomoč pri reševanju vzhodno-azijskih vprašanj v se-verno-aineriškem smislu. Dejstvo, da so te želje zlasti žive v ameriškem poslovnem svetu, dokazuje, kako resno presoja Washington vojne dogodke v Vzhodni Aziji ter v južno-zapadnem Pacifiku in kako dragocena bi mu bila v tem pogledu pomoč Moskve. (Po »D. Adria-Zeitung«.) Bistvo ameriškega sistema zakupa in posoie I ETIKETE »Deutsche Adria-Zeitung« opisuje bistvo ameriškega sistema zakupa in p oso j e ter opozarja takole na njegov pomen in tudi na njegove nevarne strani za ameriško gospodarstvo: Glavni odjemalki posoje in zakupa sta Velika Britanija in Sovjetska unija, ki najbrž brez teh ameriških dobav vojne ne bi mogli preživeti. Dobave zakupa in posoje so darila, ki jih Združene države dajejo zaveznikom. Ime »zakup in posoja« je premotljivo. Doslej še ni nihče plačal kake zakupnine. Rečeno je, da bodo Združene države posojeni vojni material dobile po vojni nazaj, a tudi to določilo je gola formalnost. Vojni material, ki se ne uniči, se obrabi, in prvovrstna vojaška sila, kakršna so Združene države, nima uporabe za obrabljeno orožje. Tehnični razvoj je prenagel. Naposled pa obsegajo dobave zakupa in posoje tudi konsumno blago, kakor žito, zdravila, olje itd. Ime >zakup in posoja« ima drug pomen. Izmišljeno je bilo zaradi tega, da premoti ameriške davkoplačevalce. Iz njihovih žepov bodo plačana ameriška vojna darila Veliki Britaniji in Sovjetski uniji. Tisti Američani, ki so si izmislili sistem zakupa in posoje, pa menijo, da bodo darila povrnjena ■h darili. Dolgo že zahteva Amerika britanska oporišča, zdaj pa se zahtevajo nove kompenzacije. Tako pričakujejo Američani, da bodo zavezniki v raznih deželah vodili in podpirali politiko, ki ustreza ameriškim interesom. Ameriški novinar Pearson pa je opozoril na angleške zlorabe zakupnega in posojenega materiala. Angleži zalagajo že nekaj let Turčijo in Egipt, Argentino in Čile s presežkom materiala, ki ga dobivajo pod imenom zakupa in posoje iz Amerike in ga sami ne potrebujejo. Za to se dajo seveda dobro plačati. Pearson je ugotovil, da se je celo v Iraku pojavil ameriški material zakupa in posoje, ki so ga Angleži tam predali. Znano je tudi, da Sovjetska unija zahteva pri dobavi več materiala po zakupu in posoji, kakor pa ga potrebuje. S presežki zalaga kitajske komuniste in upor- ■ GRAVER ? JOŠKO DOLENC LJUBLJANA, MESTNI TJpG ŠT. 5 : S ••••»■■■■■■■■■■■■»■■■■■•■■■•■■••••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■»■•■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■k • Svetlobna telesa, električne stroje In aparate, : : elektrolnstalacijski material, tehnične predmete ■ : V a m ’n a'J u g"o dneje nudi tvrdka] •• Slavo 'Kclav LAS/T NIK: MILAN KOLAR j Ljubljana, Dunajska c. 25« / Tel. 24-66 I niške pokrete po vsej Aziji. Tudi grški KLAS je dobival ta material. Zaradi tega je razumljivo, da želijo Američani j strožjo kontrolo vseh teh dobav. Lord Keynes je moral v Washingtonu pristati na ameriški kontrolni sistem, ki se uvaja za nekatere panoge1 britanske zunanje trgovine, da bi se preprečila ilegalna trgovina z blagom zakupa in posoje. V Sovjetski uniji je uvedba take ameriške kontrole tehnično neizvedljiva ne glede na to, da bi bila ludi načelno odklonjena. Začasno so Američani svoje dobave ustavili, ker se določajo novi dobavni pogoji, baje pa je sovjetska vlada zaprosila tudi za 6 milijard dolarjev kredita. To kreditno vprašanje je za Američane v vsakem pogledu kočljivo. Če bi kredit odbili ali združili s kakimi nevšeč-nimi političnimi zahtevami, bi imel Stalin primeren povod za ignoriranje vseh ameriških političnih željš. V Evropi tako lahko operira brez Američanov, v Aziji pa lahko postane bolj nedvoumen pri v aprilu zapadli rusko-japonski nevtralnostni pogodbi in konec je ameriških sanj o udeležbi Sovjetske unije pri pacifiški vojni. Prošnja za Gmilijardni kredit baš v tem času je torej precej prekajena poteza sovjetske politike. V splošnem se lahko reče, da je ves sistem zakupa in posoje na razpotju ali celo v krizi. Njegov obstoj je bistveno odvisen od tega, kako se bodo dale ameriške politične zahteve in želje združiti z dobavami. Američani so pri tem v takem položaju, da morajo iz notranjih gospodarskih razlogov nadaljevati s proizvodnjo za dobave po zakupu in posoji in to tudi po vojni. Ker so Združene države nakopičile svetovno bogastvo v doslej še neznani obliki — ker imajo n. pr. že 90% svetovne zaloge zlata — stojijo pred problemom, kako bi to bogastvo obdržale. Potreben jim je mehanizem, ki bi obdržal v teku svetovni gospodarski mehanizem. Samo v tem primeru se ohrani ameriška prospe-riteta, ki pa brez zunanje trgovine nima prave podlage. Gospodarski smisel dobav po zakupu in posoji nima običajnega merila, njegov namen je, obdržati svetovno gospodarstvo v funkciji v vojni in tudi v mirni dobi. Ko se je ves svet pri Združenih državah Severnei Amerike tako zadolžil, da novih dolgov že ne more več delati, morajo Združene države poleg vlog svetovnega bankirja in svetovnega delodajalca prevzeti tudi vlogo svetovne blagovnice in svetovne dobaviteljice. Kiziko svetovnega gospodarstva je danes v veliki meri ameriški riziko. Zaradi tega je razumljivo, da so dobave po sistemu zakupa in posoje ter tudi dobave, ki se že dobe od UNNRA, dobave brez pravih, enakovrednih povračil. Te dobave imajo funkcijo deputatov. Združene države Severne Amerike, ki stvarno vzdržujejo svetovno vojno, so obsojene, da finansirajo obnovo ali pa se jim zgodi, da jih zajame polom svetovnega gospodarstva. Finančno izčrpanje Južne Italije Finančni minister Bonomijeve vlade je izjavil, da imajo od An-glo-američanov zasedene italijanske province okrog 73 milijard lir izdatkov in samo okrog 13 milijard dohodkov. K izdatkom je treba prišteti še zasedbene stroške, ki znašajo na mesec 3 milijarde lir. Za kritje ogromnega primanjkljaja 60 milijard je minister obljubil sicer najetje novih posojil in znižanje nekaterih izdatkov, napovedai pa je tudi zvišanje davkov. Finančni minister je obetal znatne dohodke zunanje trgovine, njegove nade in obeti pa ne morejo najti pravega odmeva, ker ni mogoče vnovčiti niti zadnjega sadnega pridelka, ki se ga je zaradi pomanjkanja transportnih sredstev že dosti pokvarilo. 99 Torpedo «s a. T O. Z. Aleš- Ramovš Elektrotehnično podjetje Ljubljana, Dunajska cesta 12 Previjanje električnih motorjev, električne instalacije ter vsa popravila Telefon 34-63 I Marija Bajda | E manufaktura - moda : \ Ljubljana - Pred Škofijo 16 j EVO pralni prašefa Dr. Th. & G. BOHME Ljubljana ! F. ZORMAN i TRGOVINA ■ m m m m ■ 1 LJ UB L JANA \ nalivna peresa pisalni stfrojji popravtšašnica ■ i Ljubljana, Miklošičeva c. 18 ! ■ ■ Gostilna | »Koroški ta“ I ■ £ j Beti in Matevž Marješič ■ • » ■ ■ : : j Ljubljana - Poljanska II i Poslovne knjižice Borza dela je v poslovnem letu 1943. razdelila 13.618 poslovnih knjižic. Do 1. maja 1943 so se poslovne knjižice prodajale po 5 lir, potem pa je stopila v veljavo na-redba, ki določa, da se morajo poslovne knjižice oddajati delojemalcem brezplačno. Delodajalec ne sme sprejeti na delo delovne moči, ki nima nove ]>oslovne knjižice. Delodajalec mora nadalje hraniti poslovno knjižico vse dotlej, dokler ostane delavec v njegovi službi. Plačanih poslovnih 'knjižic je bilo razdeljenih 2420, brezplačnih pa 11.198. Uspehi slovaške lesne industrije Zadnji politični dogodki na Slovaškem so posebno škodovali slovaški lesni industriji. To se tem l>0lj občuti, ker je lesna industrija hrbtenica slovaškega gospodarstva. Samo v lesni industriji dela 23 tisoč ljudi. Žag in drugih leš predelujočih obratov je 535, poleg tega pa obratujejo še razne tovarne za pohištvo, parkete in zaboje, nadalje mizarstva, podjetja za proizvajanje oglja in druga podjetja. Žagarska industrija predela letno približno 2 milijona kubičnih in etrov okroglega lesa, celulozna in papirna industrija pa približno 900.000 do 1 milijona kub. metrov. Omejitev kanadskega izvoza lesovine v USA Po švedskem poročilu iz Wa-shingtona so se amer.iško-kanadska pogajanja zaključila ter se bo kanadski izvoz celuloze v prvih letošnjih šestih mesecih zaradi nujnih dobav Angliji in drugim zaveznikom omejil. Po novi pogodbi med Kanado in Združenimi državami Sev. Amerike bo dobavila Kanada 1 milijon ton, za 100.000 ton manj ko v 1. 1944. Časopisnega papirja bo dobavila Kanada 200 tisoč ton, t. j. toliko ko lani. Kanadski izvoz lesa za papir v Združene države Sev. Amerike je zopet določen na 1.25 milijona sežnjev v 1. 1915. Kontrola Borze dela nad delodatalei in Načelo obvezne prijave za primer nove zaposlitve je bilo uveljavljeno z naredbo bivšega Visokega komisarja z dne 25. junija 1941 (Službeni list št. 51 od istega dne), ki določa, da ne smejo delodajalci sprejemati na delo delavcev, ki niso že vpisani v seznamu brezposelnih. Z navedbo od 8. junija 1942 so bili grafični delavci izvzeti pri tej obveznosti. Vzlic ponovnim opozorilom pa sprejemajo nekateri delodajalci še vedno delovne moči brez Borze dela iin občinskih namestitvenih oddelkov. Po odredbi o ureditvi ponudbe in povpraševanja dela z dne 8. aprila 1942 je Borza dela vodila kontrolo nad izvajanjem te uredbe. To kontrolo je Borza dela vršila na podlagi vsakotedenskih poročil Zavoda za socialno zavaro- •«v«fS5 vanje o novoprijavljenih zavarovancih. Zaradi prekrškov navedene uredbe je Borza dela v poslovnem letu 1943. prijavila socialnemu oddelku mestnega poglavarstva skupno 450 oseb. Od teh je mestno poglavarstvo z globo po 50 in 76 lir kaznovalo 284 oseb. Postopek proti ostalim prijavljencem je bil ustavljen, ker zanj ni bilo zakonite osnove ali ker so bili prekrški tako neznatni, da je zadostovalo svarilo. Borza dela je prijavila le one delodajalce, ki se kljub ponovnim opozorilom niso držali predpisov uredbe. V večini primerov so se izrekle kazni zaradi sprejema v službo brez posredovanja Borze dela ter so bili kaznovani tako delodajalci kakor tudi delojemalci. Imovina Pokojninskega zavoda in n Iz poslovnega poročila Pokojninskega zavoda za leto 1943. so bili že posneti podatki o zavarovalnih prispevkih, posojilih in nepremičninah, zdaj pa sledijo podrobnejši podatki o denarnih vlogah in vrednostnih papirjih ter pregled donosa vse imovine. \ Področje zamrznjena Ljubljanska pokrajina 1,651.205.— Hrvatska 387.474.07 Srbija 115.214.06 Dalmacija Madžarska Nemčija Skupaj Vloge pri denarnih zavodih znašajo 16.92 milijona lir, po področjih in po značaju razpoložljivosti pa so razdeljene takole: 534.230.60 6,891.942.35 Stanje vlog prosta 7,313.063.— 27.900.— Skupaj 8,964.268,- 387.474.07 115.214.06 27.900.— 534.230.60 6,891.942.35 Zaposlitev žen v Sovjetski uniji Izredno povečanje svoje vojske v sedanji januarski ofenzivi so mogli sovjeti Izvesti le s silno povečano zaposlitvijo žen. Po neki ^angajski vesti so- nadomestile zenske moči moške delovne sile Pri traktorjih in pri kmetijskih strojih. Danes je od zaposlencev ij1* traktorjih 80%, pri sejalnih in «rugih kmetijskih strojih pa 60% v1Xlh delovnih sil. Pa uliti ta w ' a ZaP°slitev žensk ne zado-f„a5. 8e Je zlasti pokazalo pri železniškem prometu Zaradi po-manjkanja delovnih sil je prišel ‘ [ier0 ' ,udi zapadno-sibirski industriji primanjkuje delavcev. Fronta je zasekala silne vrzeli v industriji in tudi sovjetske človeške rezerve se bližajo izčrpanju. 9,580.066.08 Proste denarne vloge so naložene pod različnimi pogoji vezave in obrestne mere (3%> z 6 mesečnim odpovednim rokom, 2°/o z delno a vista, 1% celotno a vista račun). Od tega zneska denarnih vlog je prišlo konec leta 1942. 67.5°/o na zamrznjene vloge in 32.5% na razpoložljive vloge, konec leta 1943. pa 56.6% na zamrznjene vloge in Področje 31. XII. 1942 Ljubljanska pokrajina 9,503.674.72 Dalmacija 10.017,— Nemčija 6,891.942.35 Madžarska 524:772.40 Hrvatska 374.397.07 Srbija 504.005.86 Skupaj 7,340.963,- 16,921.029.08 43.4% na razpoložljive vloge. To pomeni, da se je znesek vseh zamrznjenih vlog- v letu 1943. znižal za 2,448.687.92 lir ali za 20%, kar gre največ na račun Ljubljanske pokrajine (od 3,733.636.32 lir na 1,651.205,— lir) in deloma tudi na račun vlog v Srbiji. Po področjih in po stanju konec 1. 1942. in konec 1. 1943. je bila razdelitev denarnih vlog naslednja: bilo skoraj nobenega prometa z vrednostnimi papirji. Bilančna svota nerealiziranih obresti vrednostnih papirjev je znašala konec leta 9.71 milijona lir. Vrsta donosa Od posojil........................ od denarnih vlog.................. od vrednostnih papirjev . . . od zamud. zav. prispevkov . . od nepremičnin................... Skupaj ........................... Celotni donos imovine je ostal v letu 1943. skoraj na isti višini kakor v letu 1942. Račun donosa celotne imovine je v precejšnji meri knjižnega pomena, ker onega dela imovine, ki se nahaja na odstopljenem ozemlju, zavod ni dejansko upravljal, zaradi česar ni mogel donosa prejeti, temveč ga je prenesel na terjatve (dolžne obresti, dolžne stanarine, nerealizirane obresti vrednostnih papirjev). Obrestovanje, to je preračunanje donosa v odstotkih od povprečne mesečne naložbe zavodove imovine, nudi naslednjo sliko: Vrsta 1942 1943 posojila 7.25% 8,30 % gotovina 1.67 % 1.15 % vrednostni papirji 6.61 % 6.74 % nepremičnine 1.77 % 1.57 % povprečno 5.16 % 5.53 % Povprečna naložba v posojilih je v letu 1943. narasla od 73,642.430 lir na 78,394.518 lir. Na znatno zvišanje obrestovanja posojil so vplivali razni činitelji: povečanje povprečne naložbe v posojilih, skoraj vsa nova posojila so bila Donos imovine je v primerjavi z letom 1942. v poslovnem poročilu za leto 1943. naveden takole: D o n o s 1942 6,120.931.63 325.249.59 3,275.907.36 43.645.10 826.700.76 lirah 1943 6,507.051.63 240.094.38 3,212.151.59 74.969.01 729.916.30 10,592.440.44 10,765.082.91 dovoljena z 8 % obrestno mero, skoraj ena šestina letnega predpisa na obrestih je prišla na zamudne obresti. Povprečna naložba v gotovini (vloge pri denarnih zavodih, vloge pri Poštni hranilnici in gotovina v blagajni) je narasla od 19.47 na 21.04 milijona, toda največ na račun blagajne in vloge pri Poštni hranilnici (od 2.46 na 3.55 milijona), zato pa je obrestovanje padlo. Poročilo naglaša, da se je močno izražala tendenca ]>o čim večji likvidnosti denarnih sredstev za kritje tekočih zakonitih dajatev in upravnih stroškov zaradi nesigurnosti razvoja politično-gospodarskih razmer in pa tudi za zadovoljitev velikega povpraševanja po kreditih. Tendenca po čim večji likvidnosti zahteva čim manj vezane vloge in povzroča s tem manjši donos. Obrestovanje vrednostnih papirjev je bilo tudi za leto 1943. odrejeno na isti pravni osnovi kakor v letu 1942. in tudi obseg te naložbene oblike je ostal skoraj nespremenjen. Proizvodnja srebra v USA 17,808.809.40 Izkaz vrednostnih papirjev prikazuje po stanju konec 1. 1943. seznam vrednostnih papirjev, obrestno mero, izvirno valutno veljavo, imensko vrednost v izvirni in lirski valuti, tečajno vrednost in nabavno vrednost papirjev ter kurzni dobiček ali izgubo posamezne vrste. Preračunavanje tečajne vrednosti je bilo izvršeno po tečajih papirjev in valut, določenih v »Sporazumu o likvidaciji imo- % 31. XII. 1943 % 53.0 8,964.268,— 52.9 0.6 27.900,— 0.2 38.4 6,891.942,35 40.7 3.0 534.230.60 3.2 2.0 387.474.07 2.3 3.0 115.214.06 0.7 100.0 16,921.029.08 100.0 J5TABIL - Stanko Bidovec trgovina z železnino In nakup starih kovin : Ljubljana, — Celovška cesta 72 Tel. 46-30 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■ '■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•J VINO IN ŽGANJE NA DEBELO K. ČERMELJ - LJUBLJANA Foto-Tourist Lojze Šmuc parfumerija — galanterija — kozmetika £iuhljanct — Ulica 3. maja S vine bivše jugoslovanske države«, objavljenem v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino« dne 31. marca 1943. Tečajna vrednost papirjev je znašala konec leta 47.74, nabavna vrednost pa 49.59 milijona lir. V letu 1943. ni bilo glede vrednostnih papirjev nobenih bistvenih sprememb proti letu 1942., ker ni »Donauzeitung« opisuje višek proizvodnje živega srebra v USA in njegove slabe posledice. L. 1939. je bila proizvodnja 18.633 steklenic (1 steklenica = 34.5 kg), lani pa 53.300 steklenic, kar pomeni, da se je proizvodnja povečala za okrog 188 %. V začetku sedanje vojne je stala steklenica 80 dolarjev, poznejei 140 in celo 270, naposled pa je obstala pri 200 dolarjih. Tolik porast cene je zvišal produkcijo živega srebra tudi v drugih čezmorskih državah. Mehika, ki je v povprečju predvojnih let producirala 6700 steklenic, je lani svojo proizvodnjo dvignila na 25 tisoč steklenic, podobno pa je bilo tudi v Kanadi, Kitajski, Boliviji, Avstraliji, Novi Zelandiji in Severni Afriki. Na Kitajskem se je proizvodnja dvignila od nekdanjega povprečja letnih 6200 na okrog 15.000 steklenic. To močno povečano proizvodnjo so prevzemale Združene države, dokler jim je šlo to v račun. Tako so prevzemale prej vso kanadsko proizvodnjo, v zadnjih šestih mesecih pa le še njen manjši del. Med vojno so Združene države z živim srebrom dovolj preskrbljene in uvoz je zastal že 1.1940. L. 1942. je bila potrošnja 49.700, lani pa 55.200 steklenic. Ko je bil uvoz močno omejen, so tudi domači producenti omejili svojo proizvodnjo, ker so računali s padcem cene, ki je res sledil in so cene padle najprej na 192, v zadnjem času pa na 135 dolarjev za steklenico. Že danes je proizvodnja živega srebra v USA omejena na 60% svoje višine v 1. 1942., utegne pa se skrčiti še bolj. V USA je proizvodnja omejena zato, ker ni več nekdanjih velikih dobičkov. Zlasti hudo so zadete dežele Južne Amerike, ki so v svoje rudnike in obrate živega srebra vložile mnogo kapitala, ker so bile prepričane, da bodo Združene države ostale odjemalec vse ali pa vsaj velike večine proizvodnje. Trgovinski register Izdelovanja vrečic — Predelava papirja In celofana " Ifubljana — Lepodvorska 23 — Tel. 31 - ©9 j ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■A ........................ ■••m aauBBBaaaaaaaaaaBaaaaaaaaBaaaaaaaaauuauaaaaaaBaaaaaaaavaaap ••••••••••••aaaaa ••i •••••••••••••••M«.............,..,.,.,,.,,.,.,,,,,.,.,.,, Jeločnik & Simončič 1 Ljubljana - Pred Škofijo št. 13 l . • »■u»a«i«iiaiiii|iaaaiaiaiBiiaMiiaia|(iaiaiaiaaiaillllaaa|||||||a|||||im||aa|||aaa|||iaa||||aa|*| J*aa* ■■■■■■■ a aBBaaaBiiiniiaiiiiaiBBiaaiaaiiiaaiiiaBiiiiiiBiaiiiiBaaiiaiaiaiiataBaaiiiaifiiiiiiiiiBa Restavracija Union Matija Karba ■ m Ljubljana — Miklošičeva cesta \ ■ B ■OBBBBB■BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBlBBBBBBBBBBBBtBBBBBBtBBlBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB? Spremembe in dodatki; Pri družbi z o. z. »Papiros« v Ljubljani se je vpisal prokurist dipl. com. Milan Guzelj, tovarniški ravnatelj v Ljubljani. Izbrisi; Tvrdka »Alpeko«, gradbeno-in-dustrijska družba z o. z. v Ljubljani se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator Albert Pečovnik, trgovec v Ljubljani. ■■■■■■■■■■■■■■■■■BaaBBaaBBaaaBBaBiBaBaBBBBB«aaBSH I Marija Lončar-Žitnik j trgovina z mešanim blagom I Ljubljana, Mestni Irg 19 i : ; <■■■■■■■■■■■■■■»■■■■BBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBaaBBBB« Robert Goli Ljubljana, Šelenburgova ul. FELIX URBANC • LJUBLJANA • MARIJIN TRG Gostilničarski vestnik Postrežnina pri oddaji vin — znižana. Komisar za cene je odredil, da se s takojšnjo veljavnostjo zniža zaradi močno naraslih vinskih cen postre/.nina pri serviranju vina v gostinskih obratih na največ 4 lire za liter, in sicer brez ozira na kategorijo gostiln, izvzem-ši kavarne. Postrežnina pri oddaji desertnih vin, i. j. vin z nad 10° alkohola in pri oddaji jedil ostane zaenkrat neiznremenjena. Cena piva je sedaj določena v Ljubljani takole: za odprto pivo 11.90 lire za 1, 6.90 lire za */*l in 6.70 'lire za pollitrsko steklenico. V kavarnah velja pollitrska steklenica 8.40 oz. 7.10 lire v kavarnah II. kategorije. . Oddaja izrabljenih odrezkov za kruh »Prevod« z okrožnico št. II./442/ 17 z dne 24. 11. 1945 sporoča: Vsi obrati, ki prodajajo kruh na odrezke živilskih nakaznic, naj se v bodoče strogo drže naslednjih navodil: Gostilničarji, mlekarne, javne kuhinje, izkulii itd., nalepite izrabljene krušne odrezke po 100 komadov (10X10), ločeno za vsako vrsto krušnih nakaznic osnovne (RD, TD, NTD, Boln.-N.), in jih uničite s svojim žigom. Podatke o tako nalepljenih in zbranih odrezkih vpišite na list papirja na naslednji način: Naslov obrata: Ivan Petrač Seznam oddanih odrezkov. kg moke 234 odr. po 225 g kruha 43.53 25 odr. po 100 g kruha 2.06 127 odr. po 350 g kruha 36.74 skupaj 82.32 Ljubljana, dne .... 1945. Podpis. Ta seznam priložite odrezkom in oboje oddajte svojemu peku. Za peke velja tole; odrezke, ki jih dobite od svojih stalnih potrošnikov, vpišite v seznam tako kot doslej; odrezke pa, ki vam jih bodo predlo/jili gostinski obrati, pa vpišite v zato določene rubrike v svojem seznamu takole: Vpišite le naslov obrata in pa skupno količino vse izdane moke, v gornjem primeru takole: Naslov obrata (Petrič Ivan)---------- 82.32 kg moke. Količino izdane moke prepišite iz obratovega seznama, potem ko ste preračunali in prekontrolirali. Sezname posameznih obratov morate na vsak način priložiti njihovim odrezkom, da vam bo naša kontrola lahko priznala izdane količine kruha. Vse odrezke in sezname potem oddajte peki Mestnemu preskrbovalnem uradu v Ljubljani, kot ste to delali doslej. Peki, ne sprejemajte od gostin- skih obratov nenalepljenih, lie/.i-gosanih ali sploh malomarno lepljenih iin urejenih odrezkov in seznamov, ker MPU takih od vas ne bo sprejemal. Gostilničarji, mlekarne itd., lepile odrezke tako, kot je treba, oddajajte jih pekom res urejene in točno preštete, ne zahtevajte od njih, da vam jih bodo lepili dn urejevali, še manj pričakujte od MPU, da bi se ukvarjal z urejevanjem in štetjem površno urejenih odrezkov; vsak obrtnik zase opravi to mimogrede, dočim bi uradniki na MPU delali ves mesec samo to, da bi spravili v red odrezke vseh ljubljanskih pekov in gostilničarjev. Glavno pa je to: pri urejenih odrezkih je kontrola lahka, pomote skoraj izključene in ne more se pripetiti, da bi kontrolni uradnik mogel našteti kar po sto odrezkov manj, kot pa jih je naštel pek ali gostilničar. Ob tej priliki še enkrat opozarjamo, da smejo izdajati kruh na nemške odrezke poleg vseh pekov samo restavracije in hoteli Miklič, Slon, Union ter Deutsches Haus. Poudarjamo, da Prevod ne bo priznal gostilničarjem, mlekarnam, javnim kuhinjam in drugim nobenega nemškega odrezka, ki bi ga morebiti predložili. Sindikat gostinskih podjetnikov. Gospodarske vesti Neugodna hilanea ameriškega urada za vojno proizvodnjo Ameriški urad za vojno proizvodnjo je s svojini letnim poročilom hudo razočaral gospodarske kroge in tudi širšo javnost. Gospodarstveniki so predvsem razočarani zaradi tega, ker v poročilu ne najdejo ničesar, kar bi vsaj kazalo resne in dobre priprave na preureditev ogromno razširjene vojne industrije za civilno proizvodnjo. Tudi širša javnost se zaveda, da poročila niso v skladu z mnogo obetajočimi izvoznimi načrti, ki naj bi Združenim državam za dolgo dobo ohranili pro- Simon Kunčič izdelovalec soda vode Liubliana — Sv. Petra cesta 45 "•i■■■■■■■■■»■■■•■■•»•■■■»■■»■■■■■■■■■■■■■i „Kovina“ - Lesar Ignac trgovina z železnino, barvami in steklom ZAHVALA. Po smrti naše drage matere, babice in prababice, gospe Ivane Florjančič: se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji izkazali zadnjo čast in nam izrazili sožalje. Sv. maša zadušnica bo v sredo 28. t. m. ob 8. uri v trnovski župn; cerkvi. Ljubljana, 25. febr. 1945. Žalujoče rodbine: Florjančič. Bohinjec. Nkuii.iii. Pleiko Ljubljana - Moste ■■•■•■■■■■■■•■•■■■■•■■■■■■•■■■i Ivan Oblak trgovina • gostilna Ljubljano. — plinska ulica 3 ■■■■■•■■■■■■■■■■■■•■■■■•■■■•••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■i ■•■■■■•■■■••■•■■■■m.......... ! VIT Al. S E U N I G ■ trgovina čevljev in nogavic Ljubljana — Pod Trančo štev. 1 j ■•■■■■•■■■•■■■•■■■■■■■■■■■■■■T j Gostilna „Pri Vitezu" j Novak Kristina Ljubljana — Breg štev. IS ■ ■ Josip Modic — Ljubljana zlatar ■•■■■•■■■■■■■■■■••■■■i........ !■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■»•»•■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■i Dolinar Franc parna pekarna Ljubljana - Poljanska c. 19 Robert Mihov ■ : mestni tesarski mojster Ljubljana — Devinska ulica štev. 5 Cuznar Stane trgovina as galanterijskim blagom Ljubljana, Frančiškanska ulica •■■■■■■•••■■■••••■•■■■••••■•■K speriteto. Pri poročilih se je treba vprašati, kje so obrati in delovne moči za proizvodnjo konsumnih predmetov, ki so že nujno potrebni doma in za izvoz. Vojna industrija je prevzela 4.2 milijona kvalificiranih delavcev, ki sploh ne morejo nazaj v obrate civilne industrije, ker bi jih drugače mobilizirali, napovedano pa je, da bodo do konca marca pritegnil i k vojni proizvodnji še‘22.500 delavcev. Na ta način o preureditvi vojne industrije za civilno proizvodnjo sploh še ni govora in javnost dobiva vtis, da je ogromna vojna industrija vse najlepše gospodarske načrte prevrnila, ko sama še v nobeni panogi ni dosegla svojega cilja. ■ ■ j M. Lazar l : ! Ljubljana j ■ s ■ Rimska cesta štev. 21 a ■ ■•■■■■•■■■■•■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a fccm SiatMC i ■ ■ fospasi/etska cesta j ■■■■■■■a Joško Zaic manufakturna trgovina k U Slovaško gospodarsko ministrstvo je zvišalo pristojbine za lesna izvozna dovoljenja. Za nekatere lesne vrste oz. ftortiiineilt znašajo izvozne pristojbine od ipol do 2 odstotka iavozne vrednosti. Številne prisilne pošiljke lesa so šle v zadnjem času iz Romunije v Sovjetsko Rusijo. Med drugiim je bil poslan zasežen les v Kijev. Danska narodna banka je opozorila v -posebni okrožnici, da se je v sedanjih &t«ih zmanjšala možnost za zaslužek bank, Zaito priporoča zelo previdno diviidendno politiko, da se ustvari podlaga za zvišanje glavnic. Kapitalnih izgub kakor po pnvii svetovni vojni se sedaj mi ibati. Pariška vlada je s takojšnjo veljavnostjo zvišala železniško trošarino za 70 odetoittav. Iz Pariza ponocajo, da je najprej potrebno dobiti iz USA barake za 150 tisoi; delavcev j n šele potem bi se moglo pričeti delo za obnovo razdejanih francoskih pristanišč. Na Portugalskem je v primeri z letom 1939. naraste! indeks življenjskih ytrošikov za 70.4%. Na Portugalskem nameravajo znova preiskati sedanjo politiko mezd in cen. Iz gospodarskih krogov pa opozarjajo, da sprememba mezd in cen ne more zboljšati položaja glede oskrbe^ prebivalstva, ker izvirajo sedanje težkoče liz uvoznih itežav, ko se potrebno blago ne more nabavili. Švedska lesna ijvozna industrija izkazuje v zadnjem času stalno padajočo tendenco. Po podatkih švedske industrijske zveze je znašala proizvodnja na podlagi za 35 = 100 (v oklepajih številke za celotno švedsko industrijsko proizvodnjo): januar 1941 75 (106), januar 1942 04 (104), januar 1943 67 (110), januar 1944 62 ' (108), maj 1944 59 (109). Iz Helsinkov poročajo, da so dose-daj našteli na Finskem že 20.000 brezposelnih. Ameriški mobilizacijski direktor Byrnes je prepovedal vse letne skupščine ameriških podjetij, na katerdi bi bilo navzočnilt več ko 50 oseb, ker so vse železnice in vsi hoteli prenapolnjeni. Vojni produkcijski urad v USA je napovedal za 2. četrtletje 1945 zmatae omejitve v dodeljevanju papirja za 6a»opiee. JELOCNIK V8KTOR TRGOVINA - GOSTILNA - KURIVO LJUBLJANA - ROŽNA DOLINA i Ljubljana - Poleg tromostovja j (■••i ........................ .....................iHlilHH. Vodnik Julij | trgovina s čevlji ■ Ljubljana Prešernova ulita štev. 9 Telefon 36-71 ANTON KOS ■ ■ Gajeva ulica štev. 5, pasaža nebotičnika UMETNINE — OKVIRJI ■ ■ 11 1 " ! ••••••••••••••••••■•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••« ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a j | £npse Jvan Sijubljana — SPoijansfea cesia X I i !■■«■■■II■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Janko Baloh I Ljubljana — Stari trg • : .................■■■■(■■•■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■((■(■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■r •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■ M. Bernik m trgovina z lesenim blagom \ m Ljubljana — Sv. Florjana ulica štev. 1 • ■■■»■•■■i ■ ■•■■■■■•■■m ■■■ ŠPEDICIJA LJUBLJANA ■ -c ; •' tis ; .. i;v> ;• ' i k ■ * ***> ■ > :: LJUBLJANA ” TAVČARJEVA 7 ' BtEIWEISOVA24 $V$#N.A DROBNO . ~NA DEBELO Franc Ksav. Souvan Lfubljana - Mesini trg Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pless. — Urednik: Aleksander Železnikar. — Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. Vsi v Ljubljani.