Leto VIII.
V Celji, dne 18. novembra 1.1898
Štev. 46.
lakaja vsaki petek y tednu. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserat* se plačuje 50 kr. temeljne p«4-Btoibine ter od vsake petit-vrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gld., r*
pol leta 1 gld BO kr., za četrt leta 80 kr., katera naj se poSilja: Opravništvn »Domovine" v Celji.
Česa nam treba?
i.
Letošnje leto je za našo Avstrijo velikega pomena. Obhajamo petdesetletnico vladanja našega cesarja, slavimo pa tudi petdeseto leto našega političnega prebujenja.
Petdeset let je za posameznega človeka dolga doba. V življenju narodovem in državnem smatra se pol veka le za kapljo, ki kane v neizmerno večnost. Kakor se nam zdi vodena kaplja na prvi pogled nekaj jednostavnega, tako je približno tudi z dobo pol veka.
A oglejmo si nekoliko bližje dobo, o katerej se bo kmalu reklo, da je minula, da živi le še v zgodovini. Ona je znamenita, ker je začetek novega javnega življenja, ker se je v teh petdesetih letih marsikaj doseglo v prid razvoja človeštva, in pa je marsikaj tudi izostalo, kar se je od nje pričakovalo. Poslavljajoča se doba ostala je posameznim narodom v narodnem in gospodarskem oziru precej na dolgu. A kaj si hočemo 1 Ura zamujena, nikdar več dobljena, pravi pregovor. Zatorej bo treba prihodnjič čas boljše uporabiti, posebno obrniti svoje moči prav tja, kjer so najbolj potrebne in kjer so se do sedaj primeroma slabo uporabljale.
Poglejmo n. pr. v zgodovino našeg« slovenskega naroda od leta 1848. pa do današnjega dne. Neradi bomo priznali, da smo poleg prime roma velikega napredka vendar le zaostali za drugimi omikanimi narodi. Mnogo se je storilo v zadnjih petdesetih letih na polju prosvete, tako, da ne more noben pravičen nasprotnik trditi, da Slovenci ne spadamo med omikane ljudi. Ako se je »Zelenec" pred desetletji rogal našemu slovstvu, češ, da more vsega nesti pod pazduho v mlin, tedaj bi se danes nikakor ne mogel tako širokoustiti. Danes bi videl, da je
LISTEK.
Savinjski splavci.
Kdo jih ne pozna, naše krepke, čvrste splavce iz Gornje Savinjske doline? Junaške postave, utrjeni proti mrazu, solncu, dežju in vsakemu vremenu, izvažajo svoje pridelke — deske, apno v sodih, samokolnice i. dr., po potu, katerega jim je naredila narava, ko še ni bilo o že leznicah ne duha ne sluha.
Kako so železnice vplivale na promet, to občutili niso samo vozniki, kateri so še v začetku druge polovice našega stoletja monopoli-zirali tovorni promet po cestah in si vsled tega svoje žepe celili s tisočaki; — ta nova prikaze n bila je tudi hudi udarec posebno za naše savinjske splavce in posredno za vse tiste, katerim so dajali splavci lepe zaslužke. Posebno so bili prizadeti gostilničarji ob Savinji in Savi, ki so si pri splavcih kovali cekine, dokler še ni bilo železnic.
Pri njih so splavci delali svoje postaje. Kakor ob državnih cestah, tako so bile tudi ob Savinji in Savi imenitnejše gostilne, kjer so potniki počivali in se krepčali, prenočevali in v takratnih »zlatih" časih pili, da je vino kar z mize teklo.
omika našla tudi do naših kmetov pot in da se sme glede izobraženosti slovenskega kmeta višje ceniti nego njegovega nemškega, italijanskega ali ogrskega soseda.
In klevetnikom slovenskega naroda mogli bi dandanes pokazati napredek tudi na gospodarskem polju in mu reči ter dokazati, da je sad lastnega truda.
Če pa še ni vse tako, kakor bi lahko bilo in moralo biti, tega nismo samo mi krivi. Kadar tožimo o neznosnih razmerah na narodnem polju in prosimo pomoči pešajočemu gospodarstvu, takrat mislimo vedno le na vse one v nebo vpijoče krivice, katere se gode našemu narodu že od pamtiveka, takrat spominjamo merodajne kroge le na njihove dolžnosti napram narodu, ki je že stoletja izdatna podpora državi, katera ga v zahvalo zato prezira, zapostavlja in tepta.
Da se nam je dala za neštete duševne in gmotne žrtve primerna odškodnina, da imamo dovolj potrebnih šol, da se je oziralo pravično na stanje našega kmeta, ne "bilo bi nam treba danes tožiti, da smo zlasti v gospodarskem oziru še precej daleč za bolje negovanimi narodi.
Toda pustimo svoje pravične tožbe v stran. Te nas ne do vedejo do boljše bodočnosti. Malo je upanja, da bi nam prišla od zgoraj pomoč. Kakor v srednjem veku, moramo reči, Bog je visoko, cesar pa daleč. Torej pomagaj si sam.
Tega reka moramo se praktično poprijeti, ako hočemo, da popolnimo vse nedostatke, katere prenesemo nehote v drugo polovico konsti-tucijske naše dobe. A vprašanje postane, bomo li mogli sami ob lastnem trudu vse dopolniti in popraviti. Nikakor ne. Ali nekaj moremo v zboljšanje našega položaja vendar le sami storiti, nekje utegne naš trud pri sedanjih razmerah vendar obroditi sadu, in biti v korist zlasti
Ko so pa zgradili železnico Zidanmost-Zagreb, žvižgal je tovorni vlak mimo Zoretove in Šavsove gostilne. Tistih 24 parov volov, ki so tovorno ladijo vlačili ob Savi navzgor, poklal je sčasoma mesar, če niso imeli imenitnejšega poklica, — in savinjski splavci se dandanes le prav redko, le kedar je neobhodno potrebno, vstavijo v prejšnjih gostilnah ter zavžijejo poleg seboj prinešenega živila le malo pijače.
Dandanes prinese včasih g. Š. iz Solčave inozemske cekine v Celje zamenjat, katere so mu prinesli sedaj bolj varčni splavci iz Srbske in sosednjih dežel, dočim so jih poprej potrosili na raznih postajah na potu domov.
Lete pa so deloma usahnile, odkar so železnice odvzele splavcem tovorni promet, in le stari ljudje, ali pa stare pesmi nam pripovedujejo kako življenje so imeli poprej splavci, pri katerih so si obiskovane gostilne kovale svoje cekine.
V ritmu »humplate, humplate", s katerimi besedami se onomatopoetično označi veslanje splavcev, pripoveduje nam splavčevo življenje naslednja pesem.
»HitM hit'!
Hit' le hit' trte vit'! Sneg se že zlo cedi, Voda s planine kar curkoma dol leti, Bomo zvezali, urno peljali, Bratec le hit'!"
onemu stanu, na katerega se često kaj rado pozablja. To je naš kthečki stan.
Ne more nam biti neznano, da kmet vedno in vedno toži, da je slabši nego je bil pred leti. Hočeš nočeš moraš mu pritegniti, ako ne poznaš iz lastnih skušenj njegovih težav, in vprašati se moraš, odkod to in kako tu odpomoči.
Med vzroki slabega kmečkega položaja našel boš tudi dejstvo, da je slov. kmet pri vsej svoji omiki vendar le premalo praktičen. To pa izvira od tod, ker je nezaupljiv proti vsem novotarijam, ki so pri današnjih razmerah neobhodno potrebne, in ker se mu ne nudi prilika podučiti se, uvide-vati ničnost svojih pomislekov nasproti potrebnemu napredovanju ter se poprijeti umnega gospodarstva.
Kmet je, pravimo, nezaupljiv. Da je to resnica, svedoči nam med drugim zgodovina škropljenja vinskih trt po naših goricah. Koliko časa se je potrebovalo, predno so uvideli kmetje korist škropljenja, kako polagoma se je isto vpe-ljavalo med prostim ljudstvom, ne da bi vsakdanji predsodki povsem izginili. Kako se po nekod posmehujejo streljanju zoper točo, ki utegne vendar le vplivati na kakovost padavine. O drugih novejših in koristnih napravah in iznajdbah na gospodarskem polju niti ne govorimo. Saj je znano, da jih naš kmet ponajveč ne pozna, niti teoretično niti praktično.
In tega nedostatka pri našem kmetu ne smemo pripisovati samo njegovi nezaupljivosti. Saj vemo, odkod prihaja ta, saj je v sto slučajih devet in devetdesetkrat krivo nepoznanje sredstev za zboljšanje duševnega in gmotnega stanja.
Sredstva pa so zopet različna. Prvo mesto med njimi zavzema pač poduk. V tem pogledu ' pa smo Slovenci kaj na slabem. Koliko primer-
»Glej! glej!
Sneg se že zlo tali, voda se perblišči, Flosarski stol se na trg že koSati, Deske so suhe, ko zimske muhe, Le trte vež'!"
»Jur! Jur!
Zdaj le odrini kot veter bo smučalo. Da mi le prednik upiknil v kleč ne bo! Zadnik opiraj! dobro zaviraj! Le humplaj po žnur!"
»As! as!
Lej ga no, lej ga no, o ti prekleti teč, Gre mi ga vrže že koj na to prvo kleč, Al si krmulil, al si fajfco pulil, Da striš ta špas?"
»»Kaj? Kaj?
Kaj pa le čenčaš zdaj ? alj Ti na očeh fali, Da kar ne vidiš kak voda se razgubi, Po celej kleči? Le kaj še reci, Grem kar nazaj!""
»Stoj! stoj! Kolje na ramo le, saj bo ko veter stal, Flosarji močni smo, kakor planinski vol, Na cente pili, štruklje drobili Bomo nocoj!"
„Jožk! Jožk!
Sava dolj laška se vidi že, le poglej! Nam brez kosila prepozno bo plut naprej, H kraju ga rukni, vrv mu smukni, Do zaaklja!"
»Jožk! Jožk!
Reci dolj Šavsovki, naj nam ta boljš'ga da, Naj nam pripravi za dvajset „peršon" mesa, Štruklje v dve skledi pa ne prebledi! Potlej bo tuš!"
nih in dobrih šol imamo v svoji domovini, v katerih bi se moglo kmečko ljudstvo izobraže vati v gospodarski stroki in popolnjevati svoje stare in potrebam ne odgovarjajoče vede v kmetijstvu. Bore malo se mu jih je odmerilo in še te so mu več ali manj nepristopne. Od našega kmeta ne moremo zahtevati, da pošilja vse svoje sinove recimo na kmetijsko šolo na Grm. Ta mu je često preveč od rok, stane denar in vrh tega še težko pogreša delavskih močij. Istotako mu je nepristopna šola v Mariboru, kjer mu greni veselje do učenja vsiljevanje nemščine. In tako bi se dalo še marsikaj navesti, zakaj smo v gospodarstvu dandanes na nižji stopinji nego so drugi narodi.
In naj li vzpričo tega ostanemo mirni, naj li čakamo, da se nam prikaže kak „deus ex machina" in nam pomaga.
To bi bilo ne le nespametno, marveč samo-ubijstvo. Ni nam treba čakati tuje pomoči, temveč poprimimo se sami dela. Le pomislimo, da nas okrožajo skoro sami napredni in imoviti narodi, da so ti vedna nevarnost za naš obstoj. Odbijajmo njih sile z jednakim orožjem in ne bo se nam bati njihovega vpliva.
Podučujmo pred vsem našega kmeta v vseh strokah potrebnih njegovemu stanu, vzbujajmo v njem veselje do napredovanja v gospodarstvu in skrbimo v prvi vrsti zato, da ne ostanejo lepe besede samo besede, temveč, da postane beseda meso, z drugimi besedami, da porablja kmet vse to, čemur se je priučil, praktično.
Slovenci in ravnopravnost.
Bivši minister dr. Pražak, ki je bil 1. 1882. pod ministerskim predsednikom grofom Taaffe-jem izdal nadsodiščem naredbo, da se imajo pri podrejenih sodnijah spisavati s slovenskimi strankami v civilnih kot kazenskih stvareh slovenski zapisniki in izdajati v tem jeziku tudi razsodbe, odloki, vabila itd., podaril je v praksi avstrijskim Slovencem košček tiste postavno davno že zajamčene ravnopravnosti, katera je stala nas več kot 20 let — političnega boja. Od tedaj so jeli prikazovati se tudi v uradnih listih slovenski eksekutivni odloki in podobna oznanila za slovenskega kmeta — žalostno osodo! Poprej plačeval je ta naš kmet nemške časnikarske in^e-rate sodišč s svojimi krvavo pridobljenimi žulji, odslej pa je postal deležen milosti, da sme te slovenske inserate, ki so mu in mu bodo še peli v njegovem jeziku — če jih prav bral ni — gospodarsko „libero" — plačevati tudi s svojimi groši.
Od tedaj se je pri našem pravosodji mnogo spremenilo. Po padcu Taaffejeve vlade postala je ravnopravnost za Slovence odvisna skoro od vsacega sodnika, še bolj pa od vsacega predsednika slehernega sodnega dvora. Kako bi se bili radi nekateri izmed teh prikupili Waserju, Schmidtu in Gleispachu z zatiranjem slovenščine. O primorskih sodiščih niti ne govorimo! Ko bi
ne imeli na strani odločnih narodnjakov in zavednih narodnih advokatov in notarjev, bili bi kmalu spet tam, kjer smo bili pred — Pražakom! Statistika o ljudskem štetji je sicer res nekoliko imponirala Nemcem in Italijanom — morda tudi vladi — toda v notranjih uradnih prostorih se rešpekt pred slovenščino ni kazal, pač pa — sovraštvo proti nji pri uradovanju. Niti na Kranjskem se ta ravnopravnost ne čuti varna, kamo-li na Štajarskem in Koroškem.
R.3Če se lahko, da je šlo ž njo od Praž&-kovih naredeb sem rakovo pot in pri vseh ura dih jela je pojemati, kakor hitro se je čutila kakšna nemška sapica— z Dunaja!
Slovenci smo grozni optimisti in najivneži. Ves politični boj celih pet desetletij nas še ni izučil in vse skušnje ne strezovale, da bi znali zajamčene pravice zahtevati in pridobljeno varovati. Ravnopravnosti je šlo že od leta 1882. do danes mnogo „rakom žvižgat", pa vendar ne pride nikomur na misel, da bi nastopil proti nje uničevalcem. Zdaj niti ne vemo pri čem da smo ž njo po nekod! Da se je nekateri drž. uradniki v mešanih krajih z nemško ali laško večino prav malo ali pa prav nič več ne drže, je že stara pesem, da pa se je hote znebiti tudi že v slovenskih krajih, tega nam prerokovati niti treba ni! Kakšno ravnopravnost uživa danes večina Slovencev na Spodnjem Štajarskem, tre tjina v Primorji s Trstom in polovica na Go riškem ter tretjina na Koroškem? S slovenskimi strankami se pri sodiščih, davkarijah, poštah, dež. odborih, finančnih direkcijah in podrejenih uradih pometa liki z metlo, in ne pismeno ne ustmeno ni deležen Slovenec ravnopravnosti. In kakor hitro zalaja kak Woif ali zarujove kak Schonerer v dunajskem parlamentu, že poskoči sleherni nemškonacijonalen uradniček korajže pijan nad Slovenca, žugajoč mu z drzno sa mooblastnostjo, da ga vrže iz urada ako ne molči, itd.
Vlada misli priskočiti ravnopravnosti baje baš sedaj s preuredbo na pomoč, a sama niti ne ve kako dolgo bo živela. Ce desnica ne pritisne zdaj nanjo, da izvrši zahteve slovenskih in hrvatskih poslancev, potem smo tudi z rav-nopravnostjo izročeni zopet sovražni usodi, ki nam bo še le odjedla kar smo v petdesetih letih priberačili. Slovenski narod pa ne bo sit obljub in vladnih mamljenj, makari če napravijo nekateri poslanciuradniki še tako karijero. Kruh za slovenski narod je v političnem oziru: izvršitev zahtev slov. in hrvatskih poslancev, ki grofa Thuna v desnici podpirajo. Ce jih zdaj ne iz polni, jih tudi pozneje ne bo, za to bodo že nemški — obstrukcijonisti skrbeli!
Slovenščina pri graškem nadsodišču.
Graško nadsodišče je bilo zadnje mesece na površju političnih razmotrivanj v vseh slojih prizadetih narodnostij.
Prizadeti, kruto prizadeti smo bili seveda le mi Slovenci, katerim se nam je osmelilo pri lastnem nadsodišču v Gradcu zanikati veljavnost slovenskega jezika.
Ko se je to zgodilo prvikrat, ko je prepovedal takozvani slovenski senat slovenskim strankam slovensko govoriti, češ, uradni jezik pri graškem nadsodišču je nemški, ker je tudi mesto Gradec — nemško, tačas je vse ostrmelo, nikdo pa ni hotel verjeti, da so takšni nazori graških sodnikov resno mišljeni. Pa bi tudi bilo nekaj nezaslišanega, bilo bi pojmovanje nerazsodnih divjakov, zanikati Slovencem ono prirodno pravo, kakšnega niti v sultanovih zemljah ne hodi nobenemu turškemu „kadivu" na misel odrekati: da bi oni, ki se zatekajo k svojim sod nikom morali se pred njimi zagovarjati v tujem jeziku. Kar pa ni mogoče na Turškem, čemur bi se smejal afrikanski divjak, ako bi ga kdo silil govoriti in poslušati tuj, njemu neznan jezik, to so hoteli graški nadsodniki uvesti, ter so deloma že tudi uvedli za štajarske, kranjske in koroške Slovence.
Naši Nemci so res že smešne prikazni! Bodisi sodni sluga ali minister, ako čuti — ali si vsaj domišljuje — v žilah nekaj germanske krvi, potem mu je povsod prvo načelo povdar-jati edino veljavnost in zveličalnost nemškega jezika, nemških šeg in — karakterov ter vse potiskati v blato, kar ne spominja na nemštvo. Pri tem ne pozna obzira ne do svojega zviša-nega poklica ne do zakonov.
Ako pa bi smeli kje iskati izjeme, moralo bi to biti vsaj pri naših sodnikih. Po skromnih nazorih zadnjega gorskega kmeciča ne smel bi poznati sodnik nikdar razlike med sojenimi, kateri veri ali narodnosti pripadajo ter kateri jezik govorijo. Sodništvo moralo bi vendar biti zvi-šeno nad vsakim političnem stremljenjem in vrvenjem, kakršno provzročajo baš jezikovne razlike.
Da temu ni tako, da ni niti jednega stanu, v katerem bi pripadniki nemške narodnosti še ne bili oblizani od političnih valov, to je pokazal svojedobno senat pri graškem nadsodišču.
Mislil bo morda kdo, da si senat tačas ni bil niti na jasnem, kaj mu je storiti ter je le za „poskušnjou, kaj poreko k temu gospoda na Dunaju, zavrgel slovenščino v svojem okrožju.
Temu pa ni tako, nego so ti sodniki sklenili, nečuven sklep ter ga iz lastne moči proglasili, dasi so jim bile Pražakove naredbe in drž. temelj zakonisa v tem smislu dobro znane ter so morali tudi biti pripravljeni na vsakoja.ko ministersko zavrnitev. Vendar so tvegali mnogo ter z drznim čelom razklicali nekaj, česar sami verjeli niso. Mislili so si najbrž: morda se še najde tudi pri najvišjem sodišču kakšen nasilnik in slep protektor nemščine, ki jim bo sklep odobraval, sicer pa — vse k večji časti Germa-nije — nemški narod nas bo v vsakem slučaju blagroval.
„Mat'! mat'! Ti pa račun zapiš', saj me že tak' poznaš, Drevi jih pride deset, da jim glih tak' daš, Vse bom poglihal, ko bi popihal, Ko pridem naz j."
„Zdaj! zdaj!
Žegen Šent Janževca: Zdravica naj vsem velja, Sveti Miklavž nam na vodi pomoč naj da, Ukali, peli, bomo veseli, Le kar naprej1"
„Zdaj! zdaj!
Jedli in pili smo, zdaj pa le kar na flos, Jur, kar na prvega, ti si mu še narbolj kos, Jožk naj bo vzadi, se še le vadi, Mlada je kost!"
Pesem se nahaja tudi v Lipoldovi zbirki, poje se z raznimi varijantami, mesto Šavsove gostilne se imenuje Zoretova, in zabavljive kitice čez eno ali drugo teh gostiln pojejo pristaši ene gostilne o konkurenčni drugi.
Šavsovka (sestra rajnke Zoretovke) še ve pripovedovati o splavcih, ki so to pesem v njeni gostilni (sedaj hotel Horjak) peli in „na cente pili, štruklje drobili." Pa to bilo je — nekdaj. Danes ga ni več gornjesavinjskega splavca, ki bi se tukaj oglasil; na svojih ličnih splavcih vozi se mimo, boreč se huje ko prej za vsakdanji hruh, — in treba je se še enkrat spomniti blagostanja in veselega življenja nekdanjih savinjskih splav-cev, predno izgine v brezdnu pozabljenosti. Dr. K.
Doma in na tujem.
Poučna povest za narod.
Poljski spisal Felicijan Pintowski.
Poslovenil Podravski.
„Vse ima biti vaše ... a kam pa greva midva z ženo?" vpraša.
„Že znovič!" nasmeji se prezirljivo Anton. „Kam naj bi hodila? Vidva ostaneta v koči, saj si jo vendar odkupita z zemljiščem vred. Ali ste že pozabili na to?"
»A .
začudi se Jožek, ter se
zamisli. „Ko bi pa ne imel s čem?"
„Ali me imate za norca, ali kaj? Kako ne bi prišle te številke, ker pa ste imeli take sanje in taka znamenja ter terna že ni izšla toliko let!"
Ta tolažba, to potrdilo Jožefovih dozdevkov je poslednjemu znovič zmešalo možgane. Ko bi bil kdo, želeč mu dobro, začel mu v tem hipu to stvar kakor je treba pojasnovati, bil bi ga bržkone prepričal ter ga od neumnosti in škode odvrnil. Toda Anton tega ni hotel. Videč, da Jožek omahuje, dotaknil se je rajše njegove slabe strani ter mu prognal z glave pametne misli. — Jožku so se zabliščale oči, po licu se mu je razlilo detinsko veselje in rekel je Antonu:
„Prav svetujete, samo nekoliko premalo dajete, premalo ..."
„Toda to je samo oblika", pomirjal ga je Anton; „saj bo veljalo samo za deset dnij."
„Kajpada za deset", ponovi Jožek, „toda vsekako je to premalo. Ko bi dali vsaj tristo, pa bi človek že lože ..."
„Dam tristo", omeni urno Anton, „kajti toliko ste me že utrudili, da dam celo v zgubo, samo da stvar enkrat končava."
* *
*
Jedno uro poznej bil je Jožek v sedmih nebesih, ko je šel s polnimi žepi loterijskih listkov k beležniku podpisat pogodbo.
Pred beležnikovem stanovanjem čakal ga je že Anton. Ko se mu Jožek približa, obide ga nakrat neka želja, pokazati mu za skazano dobroto in posojilo hvaležnost. Ker pa ni imel ničesar, kar bi mu ponudil, hoče se mu uslužiti z dobrim svetom ter, dasiravno ga nihče ni vprašal, reče:
„ Pritoževali ste se enkrat, Anton, da ne veste kaj početi z zemljiščem, toliko ga že imate, a čemu pa ne omožite vaše Marice z Matijčevem Jankotom? Saj bi bila iz nju izvrstna amlba. Njiju nastavite na zemljišču, naj gospodariita
Mi smo pričakovali povsem mirnim srcem konečne razsodbe, saj smo vendar že od nekdaj trdnega upanja, da se krivica nad pravico nikdar ne sme vzdržati. Bolj pa se nam je zdelo čudno, kaj ima v tej zadevi vlada toliko časa premišljevati, da nas je pustila par mesecev v negotovosti, ali veljajo občni državni zakoni in naredbe tudi za nas, ali nas morda misli za Gradcem tudi Dunaj proglasiti — za neopravi čene do življenja in razvoja.
Nemci pa, ki v začetku sami niso verjeli, da bi bilo enako postopanje napram slovenski narodnosti dopuščeno, začeli so čedalje bolj samim sebi prigovarjati, dokler so resno verjeli, da ravnajo prav ter da se jim je zgodila huda krivica, ko se jim je ovrglo, česar zakonito nikdar imeli niso.
Ko se je namreč te dni konečno razglasil sklep najvišjega sodišča na Dunaju, da ima slovenščina pri graškem nadsodišču popdlno pravico, da je bil nasprotni sodni sklep graškega senata nepostaven, le izvor mržnje do Slovencev in njih jezika, zagnali so Nemci nakrat krik in vik: to je očiten atentat na graško nadsodišče, je pa tudi velika nacijonalna nevarščina za nemško mesto Gradec.
Pa razumite, ljudje božji, nemško logiko! Proti ločenju Slovencev od graškega nadsodišča delajo z vsemi silami, niti tega ne privolijo, da bi se delegiral v Ljubljano poseben senat, a če prihajamo v Gradec, pa je velika nacijonalna nevarščina za graško nemštvo.
Graški nacijonalni listi, ki dobivajo vsa obvestila naravnost iz nadsodiščnih dvoran, ščuvajo že sedaj sodnike, naj prezirajo odlok najvišjega sodišča gledč slovenščine, ter pustijo, da se slovenska stranka vsakokrat posebej pritoži.
Nismo navedli tega odloka morda v dokaz naše pridobitve, saj je nemški tat le prignal prisiljen samo ukradeno nam kravo nazaj, a vredno si je ogledati to nemško bujno fantazijo, kaj smatrajo že vse za napade na njih nacijonalnost in kaj za privdegij Slovencem.
Nemška drznost ne pozna sramu! Ko smo dobili sedaj v Maribor jednega slovenskega ad-junkta — kjer bi morali biti vsi sodniki Slovenci — vpijejo po državnem zboru, da se sodišča Slovenijo; tudi graško nadsodišče bo po njihovih brezstidnih nazorih kmalu poslovenjeno, ako bodo slovenske stranke slovensko govorile.
Celjske novice.
(Imenovanje.) Fužinar g. Fran Gostiša v tukajšnji cinkarni je imenovan fužinskim upraviteljem.
(Volitev za okrajno bolniško blagajno celjsko) je razpisana po sledečem redu: I. sodiščni okraj gomjegrajski ima dva volilna kraja in sicer 1. Ljubno, kjer volijo člani bolniške blagajne iz
občin: Ljubno, Novaštifta, Gornjigrad, Bočna, Solčava in Luče 3 odposlance dne 21. t. m. predpoldnem ob 10. uri v občinski pisarni na
ter se s tem iznebite skrbij, sami pa greste | lahko mirno po kupčiji. Torej ona dva na polju, a vi pri kupčiji, pa bo to taka terna, da boljše ne morete najti!"
„0ho, a kako je prišlo do tega, da naj omožim Marico z Jankotom?" vpraša Anton nezadovoljen.
»Kako je prišlo? I nu, vsi to govore, pa tudi jaz govorim o tem. Saj imata ob& v drug druzega obrnjene oči ter si napijata in skupaj plešeta, torej sem si mislil, da je to tudi vam že znano."
„Sedaj prvokrat čujem o tem," reče kislo Anton, »toda porok sem vam, da iz tega ne bo nič. Nimam zanj Marice ter sodim, da on niti ne sme misliti nanjo."
Tako se razgovarjajoč sta stopila k be-ležniku.
Po semnju.
Anton je bil vračajoč se s semnja, nenavadno zamišljen. Proti svoji navadi vzel je na voz pol ducata sosedov in sosedinj. Ni pa učinil tega, da bi se ž njimi razgovarjal, niti iz vljud nosti, ker je bil zelo malobeseden; biti vljuden
Ljubnem. 2. Mozirje, kamor spadajo občine Mozirje, Kokarje in Rečica volijo tudi 3 odposlance istega dne ob 3. uri popoludne v občinski pisarni v Mozirji; 115 delodajalcev tega okraja voli 6 odposlancev ob enem s člani bolniške blagajne. II. sodiščni okraj vranski ima tudi dva volilna kraja in sicer: 1. Vransko, kjer volijo člani iz občin Vransko, St. Jeronim, Št. Jurij ob Taboru in Marija Reka 2 odposlanca dne 21. t. m. pred-poludnem ob 9 uri v občinski pisarni na Vranskem. 2. Polzela, kamor spadajo občine Polzela, Braslovče, Grajska vas in Gomilsko voli 7 odposlancev dne 21. t. m. popoldne ob 3 uri v gostilni pri »Orgelbauru" na Polzeli; 65 delodajal cev tega volilnega okraja z 92 glasovi voli 4 odposlance. III. sodiščni okraj celjski ima štiri volilne kraje in sicer: 1. Petrovče z občinami Petrovče, Žalec, Griže, Gotovlje, Šmartno v Rožni dolini, Velika Pirešica, Št. Pavel in Št. Peter v Savin. dolini, kjer voli 142 članov 10 odposlancev. Volitev se vrši v občinski pisarni v Petrov-čah dne 24. t. m. ob 9. uri predpoludnem. 2. Vojnik z občinami Vojnik, Doberna, Novacerkev, Frankolovo in Višnjaves, voli dva odposlanca istega dne ob 3. uri popoludne v občinski pisarni v Vojniku. 3. Celjska okolica z občinami Celjska okolica, Škofjaves, Št. Jurij ob juž. žel, Svetina, Kalobje, Št Lovrenc nad Prožinom, Dramlje in Teharje, voli 8 odposlancev. 4. mesto Celje s 326 člani voli 25 odposlancev. Volitev za okolico in mesto celjsko se vrši dne 28. t. m. ob 2. uri popoludne v hotelu pri Slonu (Elefant). 278 delodajalcev sodiščnega okraja celjskega s 419 glasovi voli z delavci 20 zastopnikov. Vsaki polnoletni član bolniške blagajne ima pravico voliti in je moral dobiti izkaznico in glasovnico za to volitev. Vže pred volitvijo mora vsak član na glasovnico zapisati ime in bivališče tistega, kte-remu hoče dati svoj glas. — Za volitev pa so veljavne samo tiste glasovnice ali volilni listki, katere je izdal mestni urad celjski. Če bi kateri volilcev izkaznico ali glasovnico zgubil, ali če bi se mu ne bila pravočasno vročila, naj se oglasi pri uradniku, ki bode vodil volitev. Ta mora volilcu izročiti izkaznico in glasovnico proti temu, da se izkaže z društveno knjižico ali plačilno polo. Priporočamo delavcem in delodajalcem, da se volitve polnoštevilno vdeleže, da pride vodstvo bolniške blagajne Slovencem v roke, kojim že davno po naravnih zakonih pripada. Sedajno vodstvo vzdržuje se samo s silo, pa tudi ta sila mora jenjati, ako slovenski delavci in delodajalci storite svojo dolžnost.
(Občinski odbor celjske okolice) je v svoji seji dne 25. septembra t. 1. enoglasno sklenil prositi za slovensko uradovanje in za slovensko izklicavanje po vseh železničnih progah na Slovenskem, za slovenske napise na novem c. kr. poštnem poslopju v Celju, za ustanovljenje nadsodišča in vseučilišča v Ljubljani, in so se peticije odposlale dne^ 12. oktobra t. 1. na dotična ministerstva.
(Martinov večer,) katerega nam je priredilo naše vrlo »Celjsko pevsko društvo" pretečeno
| za prazen nič pa tudi ni imel navade. Antonu . bilo je mar samo jedno, namreč preprečiti, da bi na vozu ne bilo prostora za Janka, kajti po razgovoru z Jožkom se je prepričal, da se Janko bolj bliža Marici nego si je bil mislil. Torej je sklenil, ne jemati ga s seboj na semnje, z Marico pa spregovoriti druzega dnč odločno besedo. Zato je tudi takoj drugi dan vprašal Marico, ali je resnica, da ima Janka rada?
Marica je z vaškim dekletom prirojeno odkritosrčnostjo priznala, da je resnica, da imata drug drugega rada, kar je pa oče gotovo že opazil, ker tega nikdar nista skrivala. To priznanje je razburilo Antona.
»Kako," reče Marici, „ti bi hotela takega, ki ne bo imel ničesar razun te očetove koče in kakega orala zemljišča?"
»Dragi oče," odvrne Marica, »moja pokojna mati so mi zmerom zabičevali, naj ne bi jemala bogatega, marveč poštenega, češ, da mi nikdar ne bo žal tega."
„Ha, na vse, kar ti rečem, odgovarjaš mi zmerom, da je pokojna mati tako rekla, toda I jaz ti pravim, da jaz govorim drugače in da ; mora tako biti, kakor jaz hočem."
nedeljo bil je jako dobro obiskan. Počastilo nas je dokaj uglednih gostov iz Št. Jurja, Žalca, Laškega trga in drugod. Dasi je bilo petje obeh zborov, kakor vselej mično in dovršeno, zavzeli sta glavno zanimanje obe uprizorjeni veseloigri, osobito pa — godba. Obe igri videli smo že uprizorjeni od istih oseb na našem odru, vendar so vzbujali vsestransko priznanje vsi igralci, oziroma igralke. V igri »Gluh mora biti" dopadalo je pač najbolj komično ponašanje strežaja Bonifacija (g. A. Terček) in zasebnika Damoiseau (g. I. Re-bek), a tudi Englantina (gdč. Leitgeb), ki je imela vrh tega še obširno ulogo tudi v drugi igri, ter Placide (g. Sax) rešila sta svoji ulogi povsem izborno. V drugi igri »Berite »Domovino" prijal je pa vsakomur dovršni diletantski nastop, maska in kretanje Kratkega (g. dr. Ravnihar), a igrala sta tudi razven že omenjene gospice Leitgebove, ki je imela v tej igri ulogo Manice, spretno in v vsestransko priznanje Marijana (gospa dr. Karlovšekova) ter dr. Dragič (g. dr. Karlovšek). — Višek zanimanja, zadovoljstva in presenečenja pa je žela nova »Slovenska celjska godba", katero nam je predstavil že precej dobro izvežbano njen neutrudljiv kapelnik g. A. Munda. Jekleno vztrajnost in delavnost tega gospoda zna ceniti le tisti, ki pomisli, da so izmed nastopi vših 17 godcev vsi doma iz oddaljenih pokrajin, katere je bilo mogoče sklicati le k štirim skupnim vajam, a vendar so rešili svojo zadačo prav mojstersko. Pričeli so s koračnica »Zastava", ter igrali pozneje še valček »Dunaj-ska" in francosko polko »Pomlad". Ploskanje po vsaki poedini točki ni hotelo nehati preje, nego da so ponovili, ozir. še pridjali nov komad. Gospodu Mundi čestitalo se je od vseh stranij na prelepem vspehu, a čestitati je sploh celjskim in okoliškim Slovencem, da smo dobili toli željeno narodno godbo. — Dokaj smehu je obudilo tudi srečkanje Martinove gosi, ki pa je bila le — raca.
(Občni zbor narodne čitalnice v Celji) vrši se v torek dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih čitalnice v »Narodnem domu" v Celji.
(Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celji.) Dne 12. t. m. sta pristopila k temu društvu odvetnika gg. dr. Ivan Dečko iz Celja in dr. Valentin Kri-sper iz Ljubljane kot ustanovnika in plačala v društveno blagajno skupaj 100 kron. Sedaj ima društvo 6 ustanovnikov, kateri so plačali skupaj 300 kron. Imena prvih štirih ustanovnikov je »Domovina" svoj čas že objavila. Ako bi ti našli še daljnih posnemavalcev, uresničila bi se kmalu želja in namen društva, namreč, da si tisto osnuje svojo lastno bolniško blagajno.
(Misterijozna smrt.) V nedeljo dne 13. t. m. okolo 2. ure popoludne aretirala sta dva celjska policista (jeden novinec) 35 let starega težaka imenom Alojzij Košec, ker je baje v pijanosti razgrajal. Policista sta mu sledila v Gaberje, ga zvezala, a ker se jima je protivil, vrgla sta ga zvezanega na samokolnico ter ga dala vleči v zapor. Dve uri pozneje pa so našli moža obešenega v zaporu v mestnem magistratu.
»Toda dragi oče, saj še ne gremo k svatbi, a ko bi tudi že šli, gotovo bi naju blagoslovili, kajti Janko je jeden izmed najvrlejših in pošte-nejših fantov."
»Kaj praviš, kaj? Jaz bi vaju blagoslovil? Nikdar, nikdar! Pa mi še trdiš, da Janko je najpoštenejši!"
»Saj ste še pred nedavnim sami to trdili, oče. . ."
»Res, da sem trdil", seže ji Anton v besedo, »ker sem mislil, da se nemara poboljša, toda že davno sem vedel, da je malopridnež. Pa ne samo malopridnež, marveč tudi nečimnik in .. . tat."
»Tat?!" zakriči Marica, zalivajoč se s solzami, »Po krivici ga dolžite, oče!"
»Sčasoma se prepričaš sama, a sedaj pa nehaj ihteti ter pozovi Katrico, ali katero drugo deklico, da pride prebirat grah, ker jutri ga
bomo sejali, a seme še nimamo čedno."
* *
*
(Dalje prihodnjič.)
Političen dvoboj.
Ni čuda, da naš parlament ne more izpolnjevati svojih dolžnosti. Saj se v njem dogajajo stvari, nad katerimi se mora slehern trezno misleč človek zgražati. Komaj se malce pomirijo duhovi in se lotijo resnega dela, oglasi se znovič tista izdajalska duša v podobi obsojenega viteza Schonererja in kruljevega Wolfa, katerih glavna naloga je, preprečiti vsako resno delovanje poslancev in se širokoustiti s svojimi veleizdaj-skimi in podlimi nakanami.
Tako je minoli teden naravnost in brez ovinkov povedal Schonerer, da pričakujejo vsi avstrijski Nemci edino le od zjedinjene Nemčije pomoči, da le po tem hrepenijo, da se čim preje tem bolje združijo avstrijske dežele z nemškim cesarstvom. Nam seveda ni bilo neznano stremljenje teh političnih barab, A tem bolj se je čuditi, da se predrzne človeče svoje želje in nakane tako očitno v državnem zboru izreči.
Toiažiti pa se moramo, da je še velika večina avstrijskega prebivalstva, ki stoji zvesto na strani svoje starodavne domovine, in da je le majhno število tistega človeškega izvržka, ki je zatajilo svoj domovinski Čut in škili v jedno mer v nemško cesarstvo.
To so pričali protesti, ki so sledili veleiz-dajskemu govoru razupitega Schonererja raz mi nisterskih in poslanskih klopij.
A ne zadosti, da se je predrznil Schonerer govoriti o nekem opravičenem stremljenju nemškega naroda k velikemu nemškemu cesarstva, ni zadosti, da je žalil s tem slehernega avstrij skega domoljuba; šepavi in čestilakomni nestvor Wolf spozabil se je tako daleč, da je razžalil na neodgovoren način tisti slovanski narod, Ki je v svoji celoti vedno zatiran m tlačen. Imenoval je Poljake „ein Schmarotzervolk", on, ki nima najmanjšega pojma o pomenu te besede, in ki živi le ob milodarih svojih privržencev. Razume se, da so ogorčeni vsi zastopniki poljskega naroda zoper to nečuveno žaljenje od strani „političnega berača", kakor je zet celjskega Štepišneka.
Posl. Gniewosz zahteval je v imenu poljskih poslancev zadoščenja in ker se je Wolf temu upiral, vzkipela je v Poljaku tako kri, da n.u je i on povedal par mastnih. Tega seveda ni smel Wolf požreti in pozval je posi. Gniewosza na dvoboj, v katerem je bil poslednji precej močno ranjen. Poslanca sta si segla v roke in čast Wolfova in poljskega naroda (?) je bila oprana.
Kdo se ne smeje tej komediji! Je li sploh mogoče misliti, da more tak politični pobalin, kakor je Wolf, razžaliti ves narod, in poleg tega zgodovinski slaven narod. Je li vredno odgovarjati človečetu, s katerim noben količkaj pametni človek več ne računi; je li častne- za narod, da se njegov zastopnik, plemenitaš in častnik, bori s strahopetcem in komedijantom, da se dvobo-juje z Wolfom, katerega se imenuje »političnega berača", „pokveko" in „ušivca" ne da bi se ta potegnil za čast.
Slehern treznomisleči človek mora si reči, da je najpametnejše, ako se ga prezira in mu tako pove, kako misli o njem. In če že posameznika ne more razžaliti, toliko manj ves narod.
Spodnje-štajerske novice.
(Duhovniške premembe.) Premeščeni so čč. gg. kaplani: Končan Fortunat iz Griž v Trbovlje, Ivan Medvešek iz Mozirja v Griže, Jakob Fink iz Pišec v Sevnico, Josip Erker iz Sevnice v Kozje, Franc Muršec iz Kozjega k Sv. Benediktu v Slov. goricah, Jernej Pernat od Št. Ilja pod Turjakom v Pišece, I. Munda od Sv. Benedikta v Slov. goricah v Št. Ilj pod Turjakom, Pankracij Gregorc iz Trbovelj v Mozirje, Ivan Lorbek iz Vuzenice v Cirkovce, Valentin Vogrinc iz Cirkovc k Sv. Martinu pri Slov. Gradcu in Matija Zemljič od Sv. Martina pri Slov. Gradcu v Vuzenico.
(Učiteljske premembe.) G. Friderik Zinauer, bivši podučitelj pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, nameščen je sedaj po prestani službi jednolet-nega prostovoljca za podučitelja v Zgornji Sv. Kungoti. Pomožni učitelj za mariborski okraj, g. Alojzij Schamp, je prideljen šoli pri Sv. Antonu
v Slov. goricah. — Na novo so nameščeni uči teliski abiturijentje, oziroma abiturijentinje, in sicer gospice: Amalija Drnovšek v Črešnovcah, Ana Wutt v Slivnici pri Mariboru, Josipina Štuhec pri Sv. Ani na Krembergu, Amalija Hoj-nik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; potem gg. Avguštin Canjko pri Sv. Martinu blizu Vurberka, Janez Robnik pri Sv. Križu nad Mariborom, Fran Korbar v Lehnu in Avguštin Lah pri Sv. Antonu v Slov. goricah.
(Imenovanje.) Za okrožnega zdravnika v Ribnici na Pohorju je imenovan gosp. dr. Viktor Gregorič.
(Kmetijsko bralno društvo v Grižah) zbo ruje v nedeljo dne 20. t. m. v društvenih prosto rih ter se vrši tudi vpisovanje novih udov. Po zborovanji sledi: velika tombola z zelo krasnimi in vrednostnimi dobitki. Čisti dohodek namenjen je imenovanemu društvu. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Vse prijatelje kmetijstva naj-prijazneje vabi	odbor.
(Vabilo.) Podružnici sv. Cirila in Metoda-ženska in moška — v Št. Juriju ob juž. žel. imate v nedeljo dne 20. t. m. ob 4. uri popoludne pri »Cestnem Jožeku" svoji letni zborovanji z običajnim vzporedom. Po zborovanji prosta zabava s petjem itd, itd. K cbilni udeležbi vabita najuljudneje	odbora.
(V Šoštanju) ima novo poslopje okr. sodišča samo — nemške napise! Pa ni, da bi bil to že duh bodočega pokolenja z Woschnagovo rodbino?
V	našem zagrizenem Celju smo izsilili v tem oziru vsaj toliko pri tukajšnih sodiščih, da imamo povsod zraven nemških tudi slovenske napise.
V	Šoštanju pa bi ne bilo to izvedljivo, ker ne gleda rad slovenščine bodoči Woschnagov zet. Se še vidimo in pogovorimo!
(„Kmetijsko in bralno društvo v Novi Štifti") pri Gornjemgradu zborovalo bode dne
4.	decembra t. 1. popoludne ob 3. uri v šoli Ker bode g. živinozdravnik Jelovšek takrat predaval o živinozdravstvu, vabi k prav obilnej udeležbi najvljudneje	odbor.
(Konjiško učiteljsko društvo) napadel je v celjski „D. W." nek dopisun iz Konjic v dopisu od 22. okt. t. 1. rekoč: „Žal, da so se v zadnjem času naselili v našem okraju taki nemštvu in napredku sovražni učitelji, da so celo zmerne učne moči morale izstopiti iz učiteljskega društva. Skupno delovanje z nemškimi učitelji onemogočili so ti hujskači s svojim izzivajočim, nekolegijalnim vedenjem." — Počasi, gospod dopisnik! Malo ste se zmotili! Ost, ki ste jo namerili na učiteljsko društvo, obrniti bi imeli na one „zmerne učne moči", ki so izstopile iz društva. Zgornje vrste imajo se torej glasiti: „Žal, da je v zadnjem času par učiteljev tega okraja njih prenapeto nemško nacijonalno mišljenje tako prevzelo, da jim ni bilo več obstati v krogu svojih mirno mislečih tovarišev ter so jo raje popihali iz učit. društva. Skupno delovanje s slovenskimi učitelji so ti hujskači onemogočili s svojim izzivajočim, nekolegijalnim vedenjem." — Tako stoji ta stvar! Dotičnim par gospodom še eno besedo! Ako vas jezi, da društvo tudi brez vas živahno, neustrašeno in požrtovalno deluje za stanovski in šolski interes, ako vas neljubo peče, da se skoraj vse učiteljstvo tega okraja druži v lepi kolegijalnosti in v iskrenem pobra-timstvu, in ako se res ne morete pridružiti svojim stanovskim tovarišem, — potem jih vsaj pustite v miru, — a ne obrekujte jih!
(Kmetijsko bralno društvo »Narodna knjižnica" v Št Lenartu nad Laškim trgom) ustanovljeno v spomin 501etnega vladanja Nj. Vel. priredi v nedeljo dne 20. listopada t. 1. svoj ustanovni občni zbor s sledečim vzporedom: 1. Pozdrav. 2. Čitanje društvenih pravil. 3. Vpisovanje udov. 4. Volitev društvenega odbora.
5.	Prednašanje o napravi in oskrbovanju sadnega in vinskega mošta. 6. Prednašanje o gospodarstvu med Slovenci. 7. Predlogi. Med posameznimi točkami petje domačega pevskega zbora. Kakor kažejo okolnosti bode zbor mnogoštevilno obiskovan. Društvo se je ustanovilo »iz naroda za narod". K prav obilnemu obisku vabi
pripravljalni odboi.
(Iz Jurkloštra.) Dne 13. t. m. se je tu pri 10. opravilu blagoslovila nova jubilejna šolska zastava, katera velja s trakom vred 190 gld.
(Iz Loke pri Zidanemmostu) prihajajo od ondotnega občinskega urada izključno le nemška dopisovanja med svet. Sploh se uraduje tam celo za domačine, nemščine nezmožne občane, samo nemško, a občinski sluga mora ljudem še le prevajati in tolmačiti, kaj jim je prinesel, ako to pač vselej razume in pogodi. Baje je župan pri tem povsem — nedolžen, ker ima le tajnik svojo »prirojeno mržnjo" do slovenščine. Za župana je zopet izvoljen bivši, g. Kajtna. od katerega smemo Slovenci in posebno domači občani vendar pričakovati, da prežene tajniku tisto »mržnjo". Ta svojeglavni nemškutar bil je svojedobno tajnik na Teharjih, ko so bili še tam „stari časi". Župani, kažite svoj vpliv in odločnost !
(Podružnica sv. Cirila in Metoda v Konjicah) zboruje, v nedelje dne 27. novembra t. 1. koj po večernicah v posojilniški pisarni. Dnevni red: 1. .Pozdrav. 2. Govor z ozirom na jubilej presvitlega cesarja in dogodek žalosti v cesarski hiši. 3. Pobiranje doneskov. 4. Slučajnosti. Po zborovanju prosta zabava v gostilni g. Suterja. Slovenci s Konjic in okolice — pridite, da pre-živimo skupno par prijetnih uric!
(Občina Št. Vid pri Planini) je tudi v svoji seji te dni sklenila poslati poslancu g. vit. Berksu prošnjo za vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani.
(V Rajhenburgu) bode v nedeljo, dne 20. t. m. slovesna odkrritev cesarjevega spomenika na mostu čez Brestanico. Ob 10. uri sv. maša, po maši odkritev s primernimi govori, potem v šoli govori gg. učiteljev in deklamacije šolske mladine. Opoludne slovesni obed pri g. županu in zvečer petje čitalniških pevcev v gostilni g. župana Unšulda.
(Kozjansko učiteljsko društvo) bode izdalo zgodovinsko ■ zemljepisni opis kozjanskega okraja.
(Slatinski ravnatelj), vpokojeni major Schu-bert, odložil je ta svoj posel ter se odpovedal istočasno tudi poveljstvu ondotnemu vojaškemu zavodu „rudečega križa". Dogodki zadnjih dni vzeli so menda resnemu možu zadnjo upanj\e, da bi še bilo s par ondotnimi nemškutarji „va6 v redu". Ne prija rnu menda tudi prav tisti »nemški duh", kakšnega straži Damolsky v novi »trdnjavici".
(Od Sv. Urbana v Slov. gor.) Ker ima že skoraj vsaka vas razgledne dopisnice, tudi naš kraj ni zaostal v tem oziru, temveč tudi mi imamo razglednice. Sramota pa je, da se dobivajo le razglednice z nemškim besedilom. Ah srno morda kje blizu Berolina in ne v Slovenskih goricah? Zakaj tako zaničevati svojo materinščino m se bahati s tujo nemščino? Nekateri naši magnatje bi radi utisnili našemu kraju nemški značaj — pa upajmo, da se jim ne posreči. Kje ste narodnjaki urbanski? Kje je narodna zavest? Ne bodimo strahopetni, temveč pogumno stopimo na branik!
(Samovoljnost naših pošt.) Iz Maribora je bilo poslano pismo s prav lepo pisanim naslovom A. K. v Loperšicah pri Ormožu. Pismo je šlo naravnost na Mažarsko po par poštnih pečatov ter se je vrnilo v Maribor z opazko »ismeretlen" (neznan). Sedaj še le so v Mariboru pristavili vsaki slovenski besedi veliko prašanje ter zapisali zraven »Loperachitz bei Friedau?" na kar je pismo našlo svoj pot. Ad notam!
(Od Maribora) Od c. k. sodnije v Mariboru dobil sem nemški »dekret", da bom postavljen za sovaruha neki mladoletni deklici. Ko pridem k sodniji, sem zahteval naj se piše slovenski zapisnik; pa glejte, pri tej sodniji nimajo lito-grafovanih slovenskih zapisnikov. G. adjunkt je bil toli pravičen in je na moje zahtevanje sam napisal slovenski zapisnik. Kaj pa, ko bi bil navzoč kateri drugi g. adjunkt, ki ni slovenske pisave vešč. Naše ljudstvo zunaj uradov godrnja, da je vse uradovanje večinoma nemško, pa si ae upa svojih pravic zahtevati, češ, potem imamo sitnobe — pri tem pa izgubi zaupanje v sodnije.
,Naroden kmet".
(Slovenci ob Dravi) in njeni okolici, koder imate samo nemške nap;se na svojih c. kr. poštah in brzojavnih postajah, potegnite se nujno z zahtevami za pravice svojega jezika, da dobiite čim prej tudi slovenske napise na c. kt. pošt&h

Slovenci se nikakor ne moremo zadovoljiti s tem, da bi se na slovenskih tleh samo nemškemu jeziku pravica delila, našemu slovenskemu pa prezirala in kratila. V jezikovnih naredbah gre vsem narodom Avstrije jednaka pravica!
(Znanstveno-leposlovni klub akad. tehn. društva „Triglav" v Gradci) imel je 8. t. m. ob 8. uri zvečer prvo redno sejo v društvenih prostorih; reditelj bil je g. modroslovec Davorin Majcen. G. kand prof. Dragotin Ozvald podal nam je temeljito modroslovno študijo o „inde-terminizmu in determinizmu". Potem je bila pa na vrsti mična humoreska „Kako se je gospod Strohrigl kuge rešil?" iz peresa g. pravnika Ferdo Miillerja. Pri slučajnostih bil je na razgo-Vbru novi spremenjeni opravilnik klubov. S to sejo začel je klub svoje delovanje v letošnjem zimskem tečaju, upamo, da bo temu večeru sledilo še mnogo družili, pri katerih se bodo obdelovali znanstveni predmeti, pa čitali tudi leposlovni sestavki. Na klubovih članih je in na njihovi vztrajnosti, da se to izvrši, kar je naša naj iskrenejša želja.
(Prekoredni občni zbor akad podružnice sv. Cirila in Metoda v Gradcu) vrši se 26. listopada t. 1. zvečer ob 8. uri v prostorih „Annensale". Dnevni red obsega: 1. Poročilo načelništva. 2. Slučajnosti. 3. Prosta zabava.
Načelništvo.
Gospodarska zadruga,
Laški trg, 10. novembra 1898.
Letošnje leto smo si naš trg in njegovo okolico po vsej pravici zapisali v svojo kroniko. Dosihdob, moramo reči, vladala je v tem kraju neka tišina, vladal je med nami, čeprav navidezno, mir. Če pa je bilo dosedanje soglasje med prebivalstvom le temu v narodnogospodarskem in moralnem pogledu koristno in naravno, o tem dvomi z gotovim uverjenjem slehern, ki količkaj pozna razmere v tem trgu in njega na široko se razprostirajoči se okolici. Kako je prebivalstvo laškega okraja v narodnostnem oziru? Po ogromni svoji večini je Slovensko, kajti na sto prebivalcev pride 97 Slovencev in samo trije Nemci (?). Velika večina prebivalstva se peča s poljedelstvom, živino in sadjerejo, katere stroke se nahajajo ne gledč na razne ovire in težkoče še v zelo primitivnem stanju, in ne morejo vsled tega tudi pri dobrih letinah zadostovati ljudskim potrebščinam, kamo li dovesti je do blogostanja. Te okolnosti so poleg mnogih drugih dokaj krive na tem, da kmečki stan od leta do leta peša in prihajajo posestva često v tuje — nemške roke.
Dasi uporablja kmet vse svoje moči v zboljšanje svojega položaja, doseže le v malo slučajih svoj namen. Ponajveč je njegov trud nevspešen, po dvajset ali tridesetletnem gospodarjenju je navadno ravno tam, kjer je bil v začetku in takrat se more še srečnega šteti.
Da vplivajo slabi gospodarski vspehi, bolje rečeno nevspehi, na njega v moralnem oziru, tega mi ni treba še posebej omenjati. Meneč, da mu ni rešitve in zboljšanja neznosnega stanja pričakovati, postal je nezaupljiv in plah in v svoji nevednosti neredko pretirano ponižen nasproti dozdevnim odločevalcem v njegovi osodi. Z neverjetno, da, občudovanja vredno potrpežljivostjo požira „grenke" baš od strani vsih, kateri ne morejo ne duševno ne gmotno na nobeno stran čeznj odločevati, in katerih bi se moral jedino le v svoj prid izogibati, da je v njem količkaj samozavesti in narodnega ponosa, da ve, da je položila narava v prvi vrsti v njegovo naročje sredstvo za boljšo bodočnost. Kjer pa ni samozavesti, ni se čuditi njenih posledic, katere so baš letošnje poletje slavile nečuvene orgije v našem trgu, kjer so nemčurji na naj-ostudnejši način izzivali mirno slovensko ljudstvo in žalili njegov narodnostni čut.
Bilo je to postopanje naših Posilinemcev tako ostudno, sramotno in žaljivo, da je bilo sicer žal mlačno in nezavedno ljudstvo prisiljeno nasprotovati in dati sveti svoji jezi celo na prepovedan način duška. To je žalostno, vendar nič novega pri nas v Avstriji. Ogorčenost ljudstva nad izzivajočimi narodnimi odpadniki in sramotilci izražala se je tudi v časo-
pisju, kolikor je ni drž. pravdništvo s pomočjo paragrafov še v začetku potolažilo.
Menite pa, da se da potom časopisja vselej in povsod odpraviti zlo in doseči namen.? Menite-li, da vzbujajo pikri, narodnim sovražnikom namenjeni članki vsikdar trajno zavest v priprostem, neukem, gmotno in duševno nesamostojnem ljudstvu ? Ne jedno, ne drugo. Marveč pozablja ponajveč slovensko prebivalstvo vse žalitve, ne vede, da mu škodujejo na ugledu, ne vede, da ga v materijalnem pogledu izmed sto slučajev devedesetkrat spravijo baš narodni nasprotniki na rob in da so ravno ti, ki ga pod najrazličnejšimi krinkami izžemajo do mozga. Priprost kmet dostikrat ne sluti, od kod prihaja zlo in ne prevdari, da ga bode brez pametne in dovoljene samoobrambe še nadalje žulilo.
Vemo torej, kakšno je prebivalstvo, poznamo njegov neznosen gmotni položaj in vzroke zato, uverjeni smo, da je treba pomoči, in nujne pomoči. Skušnje nas pa tudi uče, da z lepimi ali ostrimi besedami ne dosežemo svojega namena, in da se nam to sredstvo celo prepoveduje.
Vendar pa nam ni smeti obupati. Ne bodimo kakor tisti vojak, ki je zagledavši sovražnika vrgel puško v koruzo in se udal na milost in nemilost. Marveč iščimo druga sredstva, katerih nam ne more in ne sme nihče zabraniti in katera nas dovedejo do gotovega vspeha, ako se jih le resno in složno oprimemo. In tako sredstvo je gospodarska zadruga.
Laški trg ima samo jednega* slov. trgovca. Vsi drugi trgovci in obrtniki so skoro izključno nemškega mišljenja — ne narodnosti — in po tem takem nam nasprotni. Ako torej odštejemo jedino slovensko trgovino, vidimo, da ljudstvo iz okolica in tržani kupujejo svoje potrebščine le pri svojih nasprotnikih, ki, zlasti gostilničarji, poljubno določajo cene, seveda v svojo korist. Ljudstvo si ne more pomagati. Če je danes kaka stvar dražja, kakor je bila včeraj, mora v naglici in sili dražje plačati. In to bi samo ob sebi še ne bilo zlo, da le rastejo cene onemu blagu, katero prineso na prodaj. Toda temu ni tako. Nasprotno opazujemo, da dan za dnevom dražje kupujemo, pa ceneje prodajamo. Da to znatno nesoglasje med kupno in prodajalno ceno že itak revno ljudstvo občutno tlači in gospodarski uničuje, ni mi treba izrečno dokazovati, saj vemo, da si naš propadajoči kmet pri naših špekulantih in vsled padajočih cen s poljskimi in drugimi pridelki ne more opomoči.
Gospodarska zadruga pa bi mogla blago iz prve roke in torej ceneje nakupovati m ga po tem takem po dokaj n>žjih cenah odjemalcem prodajati in zanesljivim brez zvišanja cene za kratek čas zaupati. Tako bi bila ljudstvu dana prilika preskrbeti se na jedni strani po nižjih cenah z vsemi potrebščinami, kakor so gospodinjske in gospodarske, na drugi strani pa bi mu pri pomanjkanju gotovega denarja in primernem kreditu ne bilo treba svojih pridelkov za vsako ceno oddajati, ker bi društvo skrbelo, da se dosežejo ugodnejše prodajalne cene. Ljudstvo bi se videč možnost sam opomoči, osamosvojilo, postavilo se na lastne noge in kolikor toliko v svoji usodi odločevalo. Spoznalo bi, da je svoje sreče kovač in bi postalo zavedno. Na ta način bi se dosegel gmoten in moralen vspeh. Zavedno ljudstvo je pa ložje uvrstiti in poduče-vati. Ob jednem pa bi se odpravila tudi rak-rana na našem prebivalstvu, to je žganjepitje, katero bi vsled boljšega gmotnega stanja in pri možnosti omisliti si pristne, dobre, zdrave in ceneje pijače popolnoma izginilo.
In ker je ravno v laškem okraju po raznih tovarnah in rudokopih mnogo delavcev, ki živijo le od svojega vsakdanjega zaslužka in ki pri splošno slabem zaslužku še težje živijo sebe in svojo družino, bila bi gospodarska zadruga še večja dobrota.
Rodoljubi v laškem okraju, premislite to stvar! Potreba je jasna in z združenimi močmi na narodno ■ gospodarskem polju dosežete nedvomno tudi v političnem oziru vidnih vspehov. Po vašem načrtu in z vašim sodelovanjem gmotno ojačeni slovenski narod stal bo v mo-
*) Zadnji čas otvoril je v trgu trgovino odločen narodnjak g. Merzel.
ralnem oziru na višji stopinji. Postal bo tak, kakoršnega si vsi želimo in hočemo in s ponosom boste danes ali jutri gledali nanj, češ, postavnim potom oslobodili smo ga narodnih m gospodarskih zatiralcev in mu zagotovili bodočnost. Hvaležnost narodova do vas pa bo zapisana z zlatimi črkami v zgodovini našega okraja.
Z.
Druge slovenske novice.
(„Naša straža".) Ustanovni občni zbor tega važnega društva vršil sa je v torek dne 15. t. m. v Ljubljani. Izvolil se je odbor 50 članov iz raznih slovenskih pokrajin. Društvo prične takoj svoje delovanje. Udov oglasilo se je že precej in to največ obmejnih. Tudi zborovanja udeležilo se je dokaj rodoljubov iz Istre, Koroškega, Primorske in Štajarske. Bolelo pa je vse obmejne Slovence, da ni bilo pri zborovanji niti jednega gospodov narodne napredne stranke in da niti pri tej važni, za Slovenstvo toli pomembni ustanovitvi niso mogli Ljubljančanje preboleti domačega prepira in jedenkrat povzdigniti se nad strankarsko politiko.
(Vsposobnostne izpite) za maščanske oziroma liudske šole je v Ljubljani delalo minuii teden 24 učiteljev oziroma učiteljic. Jedna gospica je delala skušnjo za meščanske šole jedna dopolnilni izpit za nemški jezik. Jedna gospica ia dva gospoda samo za šole z nemškim, in jedna šolska sestra samo za take s slovenskim učnim jezikom. Iz Šlajarskega je bilo šest učiteljev, dve učiteljici in tri šolske sestre, skupaj jednajst oseb. Vsi ti so naredili izpit razun jedne šolske sestre, in sicer za šole z nemškim ali s slovenskim učnim jezikom. Izpit so dostali sledeči: gospica J. Koderman iz Tepine; gospica Tilka Vidmajer iz Čadrama (samo za slovenske šole); sestra Leitgeb in sestra Kunst iz Maribora; g. Grmovšek Miloš iz Pdštanja; g. Recelj Alojz iz Št. Jurija na juž. žel.; g. Pristovšek Anton iz Škal pri Velenju; g. Šijanec Ignac iz Gornjegagrada; g. Šumer Hinko iz Šmarij in g. Zemljič Maks iz Št. Martina pri Vurbergu.
(Posredovalnice za službe) kakršne imajo vsa večja mesta, namerava ustanoviti mestni magistrat ljubljanski. Če se pomish, da so sedanje privatne posredovalnice za službo iskajoče posle in delavce zelo drage, je naprava te brezplačne posredovalnice nujno potrebna.
(V Ljubljani) nameravajo ustanoviti tovarno za šivalne stroje in bode podjetje v narodnih rokah.
(Pri mestni občini ljubljanski) je razpisana služba stražniškega vodje z letno plačo 600 gld., 10% akt. doklado, naturalno obleko in obutvijo, ozir. služba nadstražnika ali stražnika. Prošnje z dokazili o znanji obeh deželnih jezikov in o splošni usposobljenosti so vložiti do 30. novembra t. 1. pri mestnem magistratu ljubljanskem.
(Akademični slikar J. Germ v Pragi)
izdelal bode za ljubljansko mestno dvorano sliko, predstavljajoče cesarjev obisk in poklonitev ob. činskega zastopa dnč 7. maja 1895 v Ljubljani. Za to sliko je podaril slovenski mecen g. Jos. Gorup iz Rake svoto 1000 gld.
(Mandat odložil) Kranjski deželnozborski poslanec in zastopnik kranjskega veleposestva, grof Ervin Auersperg, je odložil svoj mandat.
(Na Igu pri Ljubljani) ustanovilo se je „Gospodarsko društvo".
(Za slovenske trgovske akademike) oskrbel je g Jos. Gorup iz Reke štiri ustanove.
(Utonil.) V Suhadolu padel je v vodnjak mizarski mojster Lovro Hribar od Križa pri Kamniku ter utonil.
(Poročil se je) g. Anton Dokler, c. kr. nam. gimn. učitelj v Kranju, z gospodično Anico Win-diseher.
(Nova posojilnica.) Pri Sv. Križu pri Kostanjevici se je v nedeljo, dne 13. t. m. ustanovila nova Raiffeisenova posojilnica. V načelstvo so izvoljeni gg.: Jan. Kerin, župan, kot predsednik; Karol Kaliger, Martin Colarič, Franc Kerin, kot odborniki.
(V vinogradnih krajih) savske in krške doline letos dobro viao prodajajo, osobito ima vino lepe cene okoli Krškega in Kostanjevice, po 20—26 kr. liter.
(Potres.) V soboto, dne 12. t. m. čutili so okolo Črnomlja dokaj močan potres, ki pa ni provzročil škode.
(Darilo.) Občina vrhniška je za spomenik cesarja Franca Jožefa I. v Ljubljani v zmislu sklepa županskega shoda ljubljanskega dovolila prispevek 200 goldinarjev.
(V Idriji) se snuje gospodarsko društvo, kojemu bo namen povzdigniti ondotno čipkarsko obrt.
(»Narodna šola" v Velikovcu), edina povsem slovenska ljudska šola na Koroškem, katero vzdržuje družba sv. Cirila in Metoda ima letos 150 učencev, dočim jih je štela lansko leto 120. Pač najboljše znamenje o njeni potrebi.
(Družba sv. Mohorja) je z razpošiljanjem družbenih knjig ravnokar počela Knjige razpošljejo se letos posameznim škofijam po tem redu: 1. goriška, 2. krška, 3. tržaška, 4, sekov-ska, 5. somboteljska, 6. senjska, 7. poreška, 8. razni kraji, 9. ljubljanska, 10. lavantinska, 11. zagrebška, 12. Amerika in Afrika.
(Nabrežinski izgredniki) so bili te dni pred sodniki v Trstu. Izmed 15 toženih je obsojenih 11, a to od 14 do 20 mesecev. Kaj bo z njihovimi rodbinami ?
(Primorski učitelji) so imeli pretečeni teden v Trstu sestanek, da se dogovorijo o zboljšanju svojega gmotpega položaja, ki je res že nad vse obupen. Prišlo je slovenskih in hrvaških učiteljev iz vseh primorskih pokrajin. Povabljeni so bili tudi laški učitelji, a ni se prikazal niti jeden, dokaz, da so ah res toli strupeno zagrizeni napram slovanskim tovarišem, ali pa jih njihovo nacijonalno šolsko društvo „Lega" tako pridno zalaga, da jim ni treba zboljšanja.
(Proti tržaškemu škofu), ki je skrajno nepristransk, a ima le podedovani greh. da je rodom — Hrvat, nastopa sedaj lahonom na ljubo tudi rimska stolica. Tržaški župan potoval je namreč sam v Rim ter tožil v vatikanu tržaškega škofa, češ, da protežira slovanske pridige Italijanom na škodo, ter da primanjkuje v Pri-morju italijanskih duhovnov. Kardinal Rampolla mu je obljubil, da pooblaščen od sv. stolice, bode preskrbel vse potrebno, da se Lahom v Trstu vstreže. — Če je vse to res, potem je pomilo-vati blagi vladika tržaški in pa verni Slovenci.
(»Šolski dom" v Gorici.) Tc krasno poslopje dovršeno je že dlje časa ter so se izražali vsi strokovnjaki, ki so si je ogledali, da je vzor šolskega poslopja v vsakem oziru. Društvo , je naprosilo že pred par meseci mestni šolski j svet, naj pošlje pregledno komisijo; a ker te ni bilo, čas za pričetek poduka pa je prišel, začelo se je s podučevanjem. Mestni šol. svet pa je kaznoval za to društvo »Slogo" z globo — 100 kron.
(Hude obsodbe.) Te dni so bili pred go riškim sodiščem oni Slovenci, ki so dne 18. septembra razburjeni vsled umora presv. cesarice ter vsled tega, ker tovarnar Mulič v Batujah ni hotel razobesiti žalostne zastave, se zbrali pred omenjeno tovarno ter brez vsake sile in grožnje le zahtevali, da odpusti laške delavce. Obsojenih je vendar 23 toženih v težko ječo od 5 mesecev do 14 dnij. Prestali pa so dosedaj 2 meseca v zaporu. Mnogo teh ima večje družine. Pač prav je rekel dr. Stanič v svojem epohalnem zago voru: »Preveč domoljublja. To imate za vašo lojalnost, to za vaš patrijotizem!" — Tako se namreč rogajo Italijani slovenskim obsojencem. Kako pa je bilo v Gradcu z izdajalskimi pru sofili in pa kako je z laško iredento??? Zapomnite si Slovenci!
Druge avstrijske novice.
(Premembe pri višjih sodiščih). Za predsednika višjega sodišča v Pragi je imenovan podpredsednik Janša; za višjesodnega predsednika na Dunaju mesto vpokojenega Kralla je imenovan Kalina, dosedaj predsednik kazenskega sodišča v Pragi.
(Državni zbor.) Po večdnevnem odmoru začel je drž. zbor z rednimi sejami v sredo dne 16. t. m. Na dnevnem redu je brezmiselna obtožba bivšega ministerskega predsednika Bade-nija zbok lanskih homatij v zbornici. Kakor zbornično, tako se vleče skrajno leno tudi raz-
pravljenje v nagodbenih pododsekih. Ako dože nejo v celodnevni seji jedno točko, je že veliko. Bistvenega pomena je točka, kojo je rešil nedavno proračunski odsek glede regulacije plač državnim slugam, ki bodo v bodoče dostojno plačani, mnogo dostojneše nego marsikje — učitelji. — Sploh pa nima parlament nikacega zanimanja več ter nikdo niti v napominano njegovo premembo ne verjame, dasi se raznašajo vesti, da pade Thunovo ministerstvo, kakor brž ne bo desnica solidarna pri sklepanju nagodbe ter da mu bo sledilo ministerstvo veleposestva Chlumecky-Auersperg.
(Wolf razkrinkan.) V zbornici dne 16. t. m. prijemal je posl. Daszinsky brez usmiljenja »političnega berača" Wolfa. Dokazoval je, da so po nemških krajih Češke postavljene v vseh javnih prostorih pušice za pobiranje milodarov za Wolfa. Celo delavcem in delavkam odtrguje se na zaslužku za prispevke Wolfu. Občine so mu že izplačale več tisočakov, celo neka tako revna vas, ki mora svojim občinskim revežem dovoliti beračenje od hiše do hiše, podarila je temu modernemu beraču 50 gld. Ko je Wolf slišal, kaj se govori, zapustil je dvorano. Kaj tacega ne prizadene njegove časti ( ?)!
(Obsedno stanje v Galiciji) razveljavila je vlada zopet v 15 okrajih, tako, da je v obsednem stanju le še osem okrajev, dokler ne končajo sodne preiskave zarad svojedobnih izgredov tudi v teh okrajih. Predno se začne tedaj obtožba zoper ministra Thuna, ker je odredil izjemno stanje v Galiciji, bode že vse v starem tiru.
(Hrvaški sabor) snide se kmalu, toda le na kratko zasedanje.
(Obstrukcija v ogrski zbornici) je od dne do dne hujša. Nič ne pomaga nekaternikom, ki se potegujejo za napadanega Banffyja, rešili ga ne bodo niti dvoboji, ki se bijejo za ministersko čast. Na čelu opozicije stoji grof Apponyi, jako vpliven in brezobziren mož, ki ne bo preje odnehal, dokler mu ne napravi baron Banffy prostora.
Ogled po širnem svetu.
(Vrnitev iz Orijenta) Nemški cesar Viljem II. in njegova soproga sta že na potu domov. Potujeta pa »tajno" po morju, dočim je spremstvo odišlo preko Carigrada v Berolin. Seboj prinese cesar kaj prijetne spomine na sultanovo gostovanje, a tudi sultanu se je zelo prikupil posebno s tem, da je naglašal v javnem govoru, da šteje Mohamedova vera 300 milijonov pripadnikov, ki častijo sultana za svojega zaščitnika. Ker je taka »statistika" sultanu najbrž nekaj povsem novega, dal bo cesarjev govor natisniti ter ga razdeliti med narod.
(Nemška naša zaveznica — in avstrijski Slovani) V Breslavi je izišel policijski ukaz vsim tam bivajočim avstrijskim Slovanom, kakor češkim in poljskim uslužbencem, pa tudi dijakom, da imajo v 14 dneh zapustiti nemška tla. Tako perfidno postopanje napram podanikom prijateljske in zavezne Avstrije našlo je celo v pruskih listih najgoršo kritiko. Vladni listi skušajo zanikati tako odredbo, toda dckazi so izgnanci sami, ki so prišli na Češko domov. Češki in poljski klub sta podala vsled tega interpelacijo v drž. zboru, — vlada še ni odgovorila. V Avstriji še ne upamo zadnjemu laškemu ali pruskemu capinu lasu skriviti, a od drugod nam tirajo naše mirne delavce z gorjačo čez mejo domov.
(Revizija Dreyffusove obsodbe) se je pričela Kasacijski dvor je dal po ministerstvu Dreyffussa obvestiti, da se je začela preiskava njegove pravde ter naj tedaj vse pripravi za svoj zagovor. Dosedaj ni imel ujetnik Dreyffuss nikake slutnje o tem ter se je bilo zadnji čas razneslo, da je umrl, kar pa je ovrženo.
(Amerikansko-španska vojna) žuga se zo pet pričeti, ker se mirovni komisiji dosedaj še nista mogli sporazumeti glede miru. Španski člani komisije predložili so spomenico, da Španija ne odneha od vrhovnih pravic nad Filipinami, dočim so Amerikanci vročili ultimatum, do kedaj se morajo Filipinski otoki povsem očistiti Špancev, sicer odrinejo s pripravljenim brodovjem proti Evropi.
Dopisi.
Iz Slatine. Kaj bi Vam še le pravil o i veliki sreči, ki nas je zadela, saj tako poznate i blagoslov, kakšnega rosi vsak šulferajnski zavod na naš slovenski rod.
Pri nas je pač še mnogo upornih glav, ki so na vso moč nasprotovale temu nemškemu blagoslovu; nič niso hoteli kaj verjeti, da bodo njih sinovi po dovršeni šoli zgolj »pecirksrihtarji", ako že ne celo ministri. Ti uporni neverneži so tudi zakrivili, da je stalo šulferajnsko poslopje deset let prazno, no, ravnokar pa se je isto vendarle otvorilo — in o tem srečnem trenotku bi Vam rad poročal.
Dne 5. t. m. je bilo, da je povsem zapuščena hiša tam gori na holmcu oživela. Slatinski Mohamed, dr. Hoisel, pripeljal je nekaj somišlje nikov iz Gradca in drugod.
Prvi je govoril nek dr. Wolffnardt, oče nemškega šulferajna, ki je povedal, kako nujno potrebna je na Slatini nemška šola, ne morda zbok Nemcev, ker takih na Slatini sploh ni, nego — »da slovensko prebivalstvo porabi priliko, da se uči nemščine". Tedaj edino za vas, slovenski kmetje, imajo Nemci tako rahločutno srce, da žrtvujejo iz lastnih žepov tisočake, Kajpak da jim bodete zato hvaležni, ker Slovenci smo hvaležni narod. Vse drugače bi odklanjal Nemec enako »skrb" od druzega rodu. Recimo, da bi kje v Ljubnem ali Brucku na Gor. Štajarskem, kjer je pa vsekakor desetkrat več slovenskih rodbin nego na Slatini nemških, otvorila družba sv. Cirila in Metoda slovensko šolo; kaj bi se pač zgodilo?
V kakšnem duhu bo delovala ta šola, povedal je dovolj jasno govornik v ogovoru učitelja — Damofsky se imenuje ta pristna germanska kost — češ, imel bo dvojno težko nalogo: vcepiti otrokom »primerno" znanje (kar pa je bolj stranski predmet^ šulferajnskih šol) ter j'h »odgojiti v strogo nacijonalnem duhu in jih napraviti za dobre Nemce".
Navaden pedagog bi se ustrašil take naloge — slovensko deco preustrojiti v »dobre Nemce" — toda češka izdajica bo temu kos.
Šolskemu odboru je govornik zabičil, da nima gledati le na poslopje, temveč mu je »čuvati pred vsem nemški duh, ki bo bival pod to streho". Tudi nima baš zavidanja vredne zadače!
Učitelj, (ki pa si že sedaj nadevlje naslov »nadučitelj" v nadi na bodočnost) povdarjal je v svojem odgovoru, da si je svest, da stoji na vročih tleh ter je zaključil z vzklikom : »Seiid wacker, deutsch und treu!" Otroci in njih zapeljani stariši strmeli so ves čas v govornike, ne da bi bili kaj razumeli; veselili so se le na zadnjo točko cele slavnosti: brezplačni golaž pri Leitnerju.
To nemško - nacijonalno slavnost je povečala »narodna" šmarska godba, ki je izurjeno igrala „Wacht am Rhein". To si bodemo Slovenci zapomnili tembolj, ker imamo v Celju novo, res narodno slovensko godbo.
Iz mariborske okolice. Učiteljsko društvo tukajšnje okolice je zborovalo dne 3. listo-pada t. 1. v krasni novi šoli leitersberški. Gospod predsednik, nadučitelj J. Lasbacher, pozdravi prav prisrčno zbrane društvenike, spominjajoč se britko-tužnega dogodka v naši preslavni vladarski rodovini vsled smrti naše preblage cesarice, izreka v imenu društva zahvalo slavnemu kraj. šol, svetu in gosp. nadučitelju M. Neratu za dovoljenje našega zborovanja v novi šoli ter izrazi željo, naj bi naše društvo, katero je letos nastopilo dobo druge 251etnice, nadalje še krep-keje prospevalo in marljivo delovalo v blagor našega šolstva.
Na to so se obravnavale društvene zadeve ter se volila dva poslanca k bodočemu zborovanju »Štajarske učiteljske zveze".
Potem sta podavala gospoda Jožef Hernaus in Jožef Kotnik, učitelja v Selnici.
Gosp. J. Hernaus nam je v zanimivih izgledih iz računstva in zemljemerskega oblikoslovja podal več primerov o pravilni rabi imenovanj pri vporabnem računanji.
Gosp. J. Kotnik pa je v svojem govoiu podal življenjepis pokojnega profesorja Blaža
Kocena in naglašal njegove velike zasluge na kartografičnem in zemljepisnem polju, omenjajoč, da so vrli Ponkovčani temu slavnemu svojemu rojaku letos dne 16. vinotoka pri lepi narodni svečanosti v proslavo in trajni spomin odkrili krasno spominsko ploščo na svojem novem šolskem poslopju.
Ogledali smo si pri tem zborovanji po marljivem gosp. učitelju Ivanu Klenovšeku krasno izgotovljeno udanostno adreso, katera se odpošlje v spomin zlatega jubileja našemu pre-svitlemu vladarju.
V namen prihodnje naše skupščine meseca grudna odločilo se je društvo na predlog vrlega gosp. ravnatelja Schreinerja za hospitacijo na jedni šoli blizu Maribora.
Narodno-gospodarske novice.
Kmetijstvo in zadruge.
(Konec).
Trditi bi morebiti smel: socijalizem je po. gnal kal ob jednem s človeškim rodom; toda znanstveni temelj in uspešna praktična njega uporaba se je začrtala še le v drugi polovici našega stoletja. Da ni socijalizem obrodil pričakovanega sadu, so zagrešili njegovi voditelji, ka terim je nedostajalo znanstvene in gospodarske izobrazbe in večkrat tudi resnosti in energije. Toda če tudi so se ponesrečili presmeli poskusi in tudi dandanes še ne obetajo pričakovanega uspeha, vsled tega se stvar še ni izbrisala iz svetovne povestnice. Vedno in vedno se bodo vračala socijalistična gibanja. Od čuvajev soci-jalističnega ognjišča je zavisno, če se iskre njih nauka združujejo v uničujoči plamen ali v osrečujoč, ogrevajoč ogenj. Socijalizem je do zdaj našel največ vernih učencev med takozvanimi delavci, to je med rokodelci in obrtnijskimi pomočniki; a kdo naj je porok, da si ne najde zdaj poti med delavce na kmetih!
Žal, da vlada zgoraj in spodaj še tema o pojmih narodnega gospodarstva. O tem jasno svedočijo govorniški in pisateljski boji na soci-jalnem polju. Večina njih, ki imajo veliko besedo, ali ne vedo ničesar o delavcu na kmetih ali pa ne polagajo nanj nikake važnosti za državo. Nekateri trdijo, da je dobro preskrbljen in ne potrebuje nikake pomoči; drugi zopet mu odrekajo ono pomoč, ki je namenjena za rokodelca in delavca v tovarni, kajti njegovo posebno stanje ga dela nezmožnega za združevanje. Ako naj je združevanje pomoček revnih stanov proti nevarnostim od strani premožnih, potem pač ne moremo uvideti, zakaj ne bi bil te dobrote deležen v isti meri delavec na kmetih kakor oni v mestu.
Tako občno združevanje prebivalstva na deželi bi bila krepka zagozda komunistično-sccijalističnim nakanam, za katere spreten in vstrajen vodja tako lahko pridobi mestnega in tovarniškega delavca. Zakaj ne bi bil poljedelec zrel za dobrote zadruge? Ali ni bil on kdaj v tem oziru kažipot drugim stanovom? Ali ni vsaka kmetska občina nekaka zadruga? Omenim naj še skupne pašnike, planine in gozde, mlekarne in sirarne, kamenolome in pota, studence in napajališča. Ako gremo dalje na tem polju, srečamo društva za napravo in posojevanje poljskih strojev in orodja. Jasno je, ako si posameznik ne more nabaviti dragocenega stroja, je to vendar mogoče storiti združenim več malim posestnikom. Seveda v začetku marsikdo mrmra, ker pride pri vporabi stroja zadnji na vrsto; toda prihodnjič bode rabil on stroj prvi, in tako se ta navidezna nejednakost popolnoma popravi. Korist ne izostane, kapital raste, se množi in podvoji, število kmetijskih strojev narašča in z njimi vred posest in blagostanje.
Tako združevanje pa ima tudi druge ko ristne posledice; kaj jim brani skupno prodajati poljske pridelke in skupno si nabavljati semena? Večkrat se ustanove tudi zadruge, ki si kupujejo drago, lepo plemensko živino. Tudi občine in okraji se združujejo in se medsebojno zavarujejo proti nezgodam, toči, živinskim kugam. Posebno manjše živinske zavarovalnice imajo prednost pred velikimi zavarovalnimi društvi, pri katerih trpi udeleženec troške obširne režije. Tudi proti požaru bi se zadruge jednega okraja
Razne stvari.
(Luccheni — morilec naše cesarice) bil je 10. t. m. pred porotnim sodiščem v Genevi na Švicarskem obsojen na dosmrtno ječo. Pred in med obravnavo vedel se je napram sodišču in nav zočemu občinstvu tako drzno in se s svojim zločinom tako ponašal, da je vzbudil splošno po milovanje na jedni strani, na drugi pa splošno ogorčenje. Pripomniti je, da se je v genevskem kantonu odpravila smrtna kazen; Luccheni, ki je zaslužil, da izgine iz zemeljskega površja, pokoril se bode za svoj zločin vse svoje življenje v samotni ječi, kjer ne dobi prav nobenega dela, da bi si kratil dolgi čas.
(Število prebivalcev vsega sveta po veri) znaša po računu dr. Jurašeka: rimskih katoli čanov 225 mil, grško iztočnih 106, protestantov 166, ostalih kristijanov je 8 milijonov; Židov je 11 mil, mohamedancev 175, brahraancev 215, budhistov 121, konfutsijancev 301, schintoistov 14 in paganov 173 milijonov.
(Dragocen obisk.) Obisk nemškega cesarja in njegovega spremstva v Car.gradu stal je tur škega sultana borih 18 mil. goldinarjev. Od teh se je potrošilo na sama darila 4 mil.' gld. Cesarica sama je dobila dragocenostij za poldrugi milijon gld. Sedaj pa naj kedo poreče, da Turčija nima denarja. 0, ima ga, pa ne za svoje potrebe.
med seboj lahko zavarovale. Istotako se zadruge uspešno branijo proti pritisku mestnih mesarjev. V večjih krajih si ustanavljajo zadruge skupne klavnice, katere izvrstno napredujejo, kajti zadružnikom ni treba čakati na živinskega pre-kupca ali mesarja in goniti govedo na sejem. Nahajajo se tudi zadružne kovačnice, v katerih nastavlja zadruga samo spretne kovače. Na mnogo drugih panog kmetijstva bi še lahko razprostrla zadruga svoja krila, posebno na tehnična podjetja. Omenim naj skupne tovarne za poljedelske stroje, katere so se na Francoskem tako posebno obnesle.
Ugovarjalo se mi bode, da je snovanje zadrug spojeno z neštevilnimi težkočami; da morajo zadružniki pogosto žrtvovati svojo voljo in imetje, in da našemu kmetu nedostaja potrebne izobrazbe in jeklenega značaja. To se mi zdi veliko preveč pretirano. Saj zadruga ne zahteva od svojih udeležencev ničesar druzega kakor nekoliko jasnega razuma, da spoznajo lastno korist in v svoj prid brzdajo strasti. Lahkomišljeni, nezanesljivi in leni zadružniki se morajo pač izključiti. Zadruga ne podpira lenobe in lahkomiselnosti, temveč zahteva dela, obilo dela, povračuje pa tudi bogato trud.
Zadruga združuje moči in kapital v dosego gospodarskih uspehov. Malim posestnikom in obrtnikom prinaša iste koristi in prednosti, ka terih je bilo doslej deležno le veleposestvo in veleobrt.
Zadnja leta pogosto opažamo, da tujec kupuje naše gozde in jih neusmiljeno pustoši.
Takozvane srednje kmetije ginevajo, na njih mesto stopa razkošno veleposestvo in hirajoče kočarstvo. Kapital se kopiči v rokah posameznikov, kateri ga radi nalože v posestvo. Nekdanji državni magnatje so se posvetili umnemu kmetijstvu, razširjajo svoja posestva na škodo kmetov in se tako skušajo odškodovati za prejšni lesk in blesk. Izselujejo se cele vasi, katere je pokupil kapitalist. Ako bi šlo tako počasi naprej, bi se kopičilo veleposestvo in kmetski stan bi pešal in hiral. Kdo drugi naj tukaj pomaga kakor zadruga?
Razmerje med delom in posestvom se mora zravnati; delu naj se dajo tudi pravce; delo ne zahteva, da bi se posestvo komunistično razdelilo, a zahteva jednakopravnost s posestvom, Na ta način bi se povspeli do občnega blagostanja, od katerega bi država imela največjo korist; kajti ona država, oni narod je imovit, krepak in srečen, v katerem niso samo posamezni, temveč vsi državljani premožni, močni in srečni. Vse drugačen pomen bi imelo kmetijstvo in drugačni bi bili uspehi, ako bi delovali manjši posestniki zadružno.
Dobro osnovana zadruga vzgojuje kmeta v nravnem in socijalnem oziru ter mu je tudi učiteljica v umnem kmetijstvu. Zadruga vspodbuja k varčnosti, v njej se razvija plodonosno tekmovanje v kmetijskem napredku.
Patriarhaiične staroslovanske zadruge naj nas bodrijo, da osnujemo modernih razmeram in času primernih zadrug.	—i—i—
To radodarnost sultanovo bodo občutili najbolj uradniki, ki bodo morali čakati meseee in mesece na svojo plačo. Toda tolažili se bodo, da nemški cesar ne pride vsako leto v Carigrad in ne provzroči v niih želodcih nove krize.
Koledar.
Petek (18.) Posv. baz. Petra in Pav.; Evgen, sp. — Sobota (19.) Elizabeta, kraljica. — Nedelja (20.) 25. pobinkoštna. Feliks Val., spozn. — Pondeljek (21.) Darovanje M. D. — Torek (22.) Cecilija, d. m. — Sreda (23.) Klemen, p. m. Felicita, m. — Četrtek (24.) Janez od Križa. sp. — Prvi krajec dne 20. ob 10. uri 20 minut zvečer.
Sejmi.
Dne 21 v Arnovžu, Podčetrtku, Svetini, Št. Jurju na Ščavnici, Št. Jurju ob Taboru, in Šoštanju. Dne 22. v Arnožu. Dne 24 pri Sv. Marjeti na Pesnici. Dne 25. v Dobjem, Ptuju (samo za blago), pri Sv. Duhu v Ločah in na Vidmu.
Loterijske številke.
Gradec, 12 novembra 1898: 9 3 37, 16, 8. Dunaj, „	„82, 14 46, 77, 31.
Hiša z lepim vrtom
in krčmo
pripravna tudi za malo trgovino v neki vasi blizu Žalca, kjer je posebno velik dohodek s hmeljem, se proda takoj. Cena 1800 gld. Več pove upravništvo tega lista.
( Prodaja vina. ^
Imam v kleti pristno ittrsko črno ^ ^ in belo vino od 18 do 30 kr. litr., kakor ^ A' i žganje, izvrstni tropinovec 60 do 80 litr. ^ ^ Nada'je imam blizu 100 m. centov ru J dečega istrijanskega brinja za kuhati ^ ^ žganje. Dalje fino olje po nizki ceni. ^ Mali vzorčki se zaradi zgube časa ne ^ pošiljajo.	+
A. M. Fnjman ^
I
A (312) 6—2	Dignano-Istra	^
(302) 5-3
Prodaja vina.
Kletarsko društvo v Ormoži, vpisana zadruga z neomejeno zavezo naznanja, da ima letošnjega vina čez 600 hektolitrov iz najimenitnejših ormoških goric na prodaj. Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri g načelniku
Franc Hanželiču na Hardeku,
ali pri gosp blagajniku Alojzij Miklu v Ormoži,
ondi se tudi odgovarja na pismena vprašanja.
Izjava.
Dne 7. novembra mi je došlo na ušesa, da se sumniči, da sem jaz pisal članek: napad občinskega odbora v Merčniseli, v „Domovini" št. 35. Da se odstrani vsak sum, podpisani odločno izjavljam, da nisem v ni-kaki zvezi z dotičnim člankom.
Josip Gorišek
Svoji k: svoji m I Edini spodnještajerski
narodni sladčičar
v ..Narodnem domu" v Celji.
Naznanjam slav. občinstvu ter narodnim rodbinam, da imam največjo zalogo vsakovrstnih Miklavževih daril ter najkrasnejša darila za božič in božična drevesca po najnižjih cenah. — Razen tega točim najboljše likerje po primerni ceni. Imam veliko zalogo čaja in čokolade. Izdeljujem vsake vrste slad-čice in torte za gostije in druge veselice. — Zunanja naročila se točno in hitro izvršijo. Priporoča se pod geslom: _,S voji k: svoji m."
Iv. Vrečko, sladčičar.
Tamburice
vsake vrste
priporoča tvrdka
^ J. Stjepušin,
Sisek (Hrvatsko).
Ilustrovani ceniki se pošiljajo
na zahtevanje
vsakemu
zastonj.
(312) 3—1


Slovenski dimnikar!
Slavnemu p. n. občinstvu in hišnim posestnikom v Celji in okolici ter po narodnih trgih Savinjske doline uljudno naznanjam, da sem z dnem 1. novembra 1.1. pričel izvrševati
dimnikarsko obrt
Priporočam se za vsa dela v mojo stroko spadajoča ter obljubljam, da bodem ista vršil vestno in točno. Prosim posebno cenjene hišne posestnike, da jemljejo ozir name o novem letu, ko se oddaja pometanje dimnikov po hišah. Z velespoštovanjem
Franc Petavs
'(315)8-2 dimnikarski mojster
v G- ab er jih pri Gelji.


Savinjčani!
Flosarji!
Naznanjam svojim rojakom Slovencem, da sem prevzel v Zagrebu „Puntigamsko pivovarno v ulici Ilica št. 54. Točim pristna domača vina in izborno pivo ter imam najboljšo kuhinjo. Rojaki obiskujte me, žal ne bode nikomur.
(3i8) s-2 Anton Uratarič
gostilničar v Zagrebu.
® ® ® ®

jS>
®
Z zelo ugodnimi pogoji odda. talcoj
trgovino z mešanim blagom
in skladišče za blago gospa ANA SPITZER na Bučah pri Kozjem. — Jedno uro razdalje mkake konkurence. Vpraša naj se pismeno ali ustmeno za natančnejša poročila zgoraj imenovano.	(321) 1
Dragi "bralci „Domovtae"!
Svoji k svojimi
Anton P. Kolenc
trgovec v Celji v »Narodnem domu" in „pri kroni".
Priporočam častiti duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega
špecerijskega blaga
po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobuo.
Proti božičnim praznikom kupim vsako množino pitanih kapunov. Gospodinje glejte torej, da bodete začele pravočasno pitati, lepši ko bodo, dražji jih bodem plačal, — Nadalje kupujem vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, konoplje, laneno seme. Ob času vsake vrste sadje tudi divji kostanj vsake množine, sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajca in kuretino. Kupim tudi suhe gobe, orehe, suhe in sveže hruške, želod itd , vse po najvišjih cenah. — Častitim gg. duhovnikom naznanjeni, da imam vsakovrstne pristno čebelno-voščene sveče v zalogi. (293) 52—6 Z velespoštovanjem
Anton P. Kolenc
J,!3!-! dobrem pastirji

Rudolf Tabor
kroj a č
Celje, Gosposka ulica št. 5.


Priporoča se za izdelovanje oblek za gospode in dečke po najnovejših nošah.
Velika zaloga
vsakovrstnega modnega sukna ter iz-gotovljenih oblek za gospode in dečke.
Haveloki po najnižjih cenah. Priporoča se za mnogobrojna naročila
Rudolf Tabor
(263)
krojač v Celji.
10
S	zzzzz. iSSZESTE
Najnovejše stroje za
pridelovanje živinske krme, kakor:
stroje za reza nje zmesi, rez-nice za repo in krompir, mline za drobljenje in mečkanje, za parjenje živinske piče, prene-sljive štedilne kotlene peči z emajliranim ali z neemajliranim vložnim kotlom, za seno in slamo.
stoječe ali vo" zeče, za kuhanje in parjenje živinske krme, krompirja, za mnoge kmetijske in domače potrebe i. t. d, dalje stroje za turšico luščiti (robkalnice), čistilne mline za
žito, stiskalnice . na ročno gonjo, stoječe in vozeče, trijere-stroje izbiralnice, izdeluje in razpošilja z jamstvom izvanrednega dela, pri najizvrstnejšem in najbolj pripo-znanem izdelovanju
Ph. Mayfahrt & Comp.
c. kr. izrecno priv. tovarna za kmetijske stroje, Hvalnica za železo in parna kovačija Dunaj, XX. Taborstraase 76. Odlikovana z nad 400timi zlatimi in srebrnimi svetinjami.
Ilustrovani katalogi z mnogimi priznalnimi pismi I re/.plafino — Iščejo se zastopniki in preprodajalci.
Zobozdravniško naznanilo.
Ker sem zadostil svoji vojaški dolžnosti, nastopil sem zopet svoje prejšno mesto pri dr. vsega zdravilstva A. Praun-seisu v Celji. Ob tej priliki se priporo čam si. občinstvu in javim, da se v zo-bozdravniškem atelierju g. dr. Praunseisa izvršujejo vsa zobozdravniška dela po najnovejšem načinu in najsolidnejših cenah.
V Celji, 1. novembra 1898. (307) 3-3
Herman Fetters.
Učenec ^ ^--
ki ima veselje za trgovino, z dobro šolsko izomiko, zmožen obeh deželnih jezikov vsprejme se takoj pri
Rajmundu Jaklin
trgovec v Mislinju pri Slov. Gradci.
pTiTeS Franc Kartin
Trgovina ustanovljena pred 6QTie?L
v Št. Jurju ob južni žel.
Priporoča prečastiti duhovščini in
slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega manufakturnega,	^ ^
suknenega in že|eznine
in stekla,
špecerijskega blaga, vjna jn žganja
Kartin kupi vse v prvih,
največjih, tovarnah
v velikih množinah, zato ^sako stvar ceneje prodaja, kakor vsak drugi.
Kartin kupi
(300) 10-4
in plača po
najvišji ceni vse
kmetijske in poljske pridelke kakor:
jajce	laneno seme
maslo	orehe
fižol	suhe hruške
pšenico	suhe slive,
oves
Kartin poš lja vse poljske pridelke v tuje dežele, zato je v stanu plačati najvišje cene.
i I
m
m M
Spoštovani gospod!
Zahvaljujem Vas, ker ste mi poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlju in prsoboli. Porabil sem jedno steklenico trpotčevega soka, pa sta mi kašelj in prsobol skoro prenehala. Pošljite mi takoj še 3 steklenice Vašega izvrstnega trpotčevega soka ter zraven tudi 2 zavoja čaja proti kašlju. Z velespoštovanjem Vaš hvaležni
Jakob Suppan.
V Divači, dne 19. vinotoka 1897.
Trpotčev sok (Spitz\vegerich-Saft), kateri deluje tako izvrstno zoper kašelj, prsobol, hripo, težkemu dihanju pa tudi za stare bolečine, dobiva se vedno svež v lekarni k Zrinjskomu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Naj vsakdo pazi na varstveno znamko, ker le oni trpotčev sok je iz mnie lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikole Šubiča Zrinjskega, bana hrvatskega.
Cena steklenici trpotčevega soka z natančnim navodilom o vporabi je 75 krajcarjev.
Zraven trpotčevega soka je tudi dobro rabiti gorski čaj proti kašlju.
Cena jednemu zavoju gorskega čaja proti kašlju z natančnim navodilom je 35 kr.
Prvo kakor drugo se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar v naprej, naj priloži za vozni list in za zabojček 20 kr.
Lekarna k Zrinjskomu
H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Cenjeni gospod lekarnar!
Pred kratkem časom sem si naročil od Vas jedno steklenico krepilnih švedskih kapljic, one so meni in mojim znancem tako dobro pomagale, da se Vam moram za to dobro zdravilo najtopleje zahvaliti. Blagovolite mi za moje znance še poslati tri steklenice po 80 kr. po poštnem povzetju
S spoštovanjem
"Vid Zanič
Modruš, dne 26. maja 1898.
Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčevim boleznim, pospešujejo prebavljenje, čistijo kri, krepčajo želodec. Po teh kapljicah se izgube vse bolezni v želodcu in črevah ter se dobi dober tek. Paziti je treba na varstveno znamko, ker le one krepilne švedske kapljice so iz mojejekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikole Šubiča Zrinskega, bana hrvatskega.
Cena jedni steklenici krepilnih švedskih kapljic z natančnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar v naprej, naj priračuni za vozni list in zabojček 20 kr.
Lekarna k Zrinskomu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Naročila, ki znašajo 5 gld. in več pošiljajo se poštnine prosto.
Vrlo spoštovani gospod!
Moja žena je ležala tri mesece vsled trganja po udih in kostoboli. Ko pa je začela rabiti Vaše „mazilo proti kostoboli" ustala je že po treh dneh, a danes pa, hvala Bogu, hodi. Zahvaljujoč se Vam na tem izvanrednem mazilu ostajam pokoren sluga
Bartol Xjisički.
V Strmcu pri Stubici, dne 22. travna 1898.
Mazilo proti kostoboli (Fluid) je vrlo dobro zdravilo proti trganju v kosteh, revmatizmu, bolečinam v križu, proti prehlaienju, pri prepihu itd. Mazilo krepi izmučene žile, ter pomaga starim, ki trpijo na slabosti v nogah.
Vsaka steklenica mora biti previd.ena z varstveno znamko, t. j. s sliko Nikole Subida Zrinjskega, bana hrvatskega, ker samo ono mazilo je iz moje lekarne, koje nosi to varstveno znamko na steklenici. Cena jedni steklenici mazila proti kostoboli z natančnim navodilom je 75 kr. Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetju.
Kdor pošlje denar v naprej, naj priračuni za vozni list in zabojček 20 kr.
Lekarna k Zrinjskomu
H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
E*
»
E* E*
S* E*
E*>
8*
E*-E*-t*
E*
E*
E*" E*
S* e*
E* E* E* E*
E*~ E*~
E*-