18 / letnik 60 / Ljubljana, 10. maj 2001
Glasilo
Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije
Solidarnost s
Prizadetimi ob
Sindikat Glosa zaskrbljen zaradi
nesreči v Rudniku zaostajanja plač v
Trbovlje Hrastnik
kulturi
letel aStn^ki ru^n^ Je P° 30 °d zadnje večje nesreče v njem do-pa,ua aprila nova tragedija. Vdor vode in židko blato sta poko-dn nadarjev. Zadnjega od njih so reševalci našli šele po enajstih fliki t ^0t nam Je povedal Iztok Cilenšek, predsednik SDE v Rud-•ila rbovIie Hrastnik» so sindikalisti iz podjetja zaradi nesreče 24. ap-pomZapUstili konferenco SDE v Novi Gorici in odšli domov, da bi bili a^ab Ponesrečenim kolegom in njihovim družinam. Z njimi so (j. shku vse dni iskanja zasu-Vsefarjev in jih obveščali o ^ ’ kar se je dogajalo. ga a ko so reševalci našli ko-listi ^ Ponesrečenih, so sindika-jj^ ,. Iskali njegovo družino in ^ 1 Prvo solidarnostno pomoč, dj PonesreČene so organizirali tu-sP0grebne svečanosti, u 'adikatu Rudnika Trbovlje Dj S-S jjjk so sožalje izrazili števil-r°Z, ^ti in drugi. Prvo podpo-hujv Panjem, da se ni zgodilo naj-je izrekla konferenca ci ^ VkiJe zasedala v Novi Gori-dig02^no brzojavko so poslali tu-bo^1 ekonomsko-socialnega od-li(je2a energetiko. Dušan Semo-lrei v brzojavki zapisal, daje pre-
,^n zaradi
‘žr,
i nesreče v jami Ojstro,
1 Priznanje reševalnim eki-\y d P°^rtvovalnost in prosil, naj jo n;lnarn Ponesrečenih prenese-
bt i°Vo so^usIvovanje. v Poh' 9^en^ek se v imenu SDE r^e JetJu zah valj uje vsem za iz-nj ^ sožalje. Posebej so hvalež-^vadStVu ter podjetjema l|W e e,ektrarne in Termoelek-diraia Trbovlje, ki bosta štipen-\[ ^Saka P° enega od devetih ^inHahvaljujej° se tud* Gore-rugim podjetjem, ki so po-
sUl Pomoč.
Hr^^.ikat Rudnika Trbovlje ^ko na P°d^aS^ posebnega
namensk* sklad v tej nesreči prizadetim jitH Po zaprtju rudnika. S tem je ' Ugotoviti možnost šola-nato tudi zaposlitve.
Tudi mladih je bilo veliko med letos izjemno veliko udeleženci na proslavah prvega maja, mednarodnega delavskega praznika. O njih poročamo na 4. in 5. strani, na straneh 2 in 3 pa objavljamo pogovor z Emiliom Ga-bagliom, generalnim sekretarjem Evropske konfederacije sindikatov, kije ob tem prazniku obiskal Slovenijo. Povedal je, da si moramo raj v Evropi sami izboriti. Prvi maj bomo praznovali, tudi ko bomo v Evropski uniji, in rdeči nagelj bo še naprej eden od njegovih simbolov.
Dušan Semolič in Doro Hvalica predlagata ekonomsko-socialne-mu svetu razpravo o kritičnem zaostajanju plač v kulturi v primerjavi z drugimi dejavnostmi javnega sektorja. Zaostajanje plač je konec lanskega leta znašalo štiri odstotke, januarja letos pa se je povečalo še za 3,5 odstotka.
Sindikat Glosa je že decembra pripravil spremembe kolektivne pogodbe dejavnosti in jih začel usklajevati z ministrstvom za kulturo.
Po štirih pogajanjih je 23. februarja prišlo do dogovora o spremembah in dinamiki njihovega uresničevanja. Ministrstvo za kulturo je zagotavljalo, da ima za vse spremembe zagotovljena sredstva.
Sindikat Glosa je usklajen predlog poslal tudi Vladu Dimovske-mu, vodji vladne medresorske skupine.
Čeprav je sindikat dobil več obljub in zagotovil, do podpisa sprememb kolektivne pogodbe ni prišlo, še več, sindikat do 9. maja sploh ni dobil nobenega odgovora. Neformalno pa je vodstvo Glose izvedelo, da ministrstvo za delo nasprotuje spremembam kolektivne pogodbe, finančno ministrstvo pa bi z vsemi spremembami počakalo do sprejetja zakona o javnih uslužbencih.
To zaposlene v kulturi postavlja v neenakopraven položaj, saj so prikrajšani za 7,5 odstotka plače in bodo po sprejetju zakona o razmerjih plač v javnem sektorju imeli tudi slabše izhodišče.
Zaradi tega med zaposlenimi v kulturi narašča nezadovoljstvo.
Zahtevajo sklepna pogajanja in podpis sprememb kolektivne pogodbe. Da bi ta cilj dosegli, so pripravljeni zahteve tudi radikalizirati.
Ekonomsko-socialni svet naj o tem razpravlja in pomaga prizadetim uresničiti njihove pravice, sta zapisala Semolič in Hvalica.
Pogovor z Emiliom Gabagliom, generalnim sekretarjem Evropske konfederacije sindikatov
Večje pravice slovenskih delavcev lahko omogočijo napredek vseh zaposlenih v Evropski uniji
Ob prvomajskih praznikih je Slovenijo obiskal generalni sekretar Evropske konfederacije sindikatov (EKS) Emilio Gabaglio. Govoril je na tiskovni konferenci ZSSS in dveh prvomajskih proslavah. Srečal se je tudi s predsednikom države Milanom Kučanom, predsednikom državnega zbora Borutom Pahorjem in zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom. Pred zaključkom obiska je odgovoril na nekaj naših vprašanj.
Slovenijo ste prvič obiskali pred osmimi leti, ste sedaj opazili kakšne razlike?
Kot vidim, ste zelo napredovali, ste tudi na vrhu spiska čakajočih na vstop v EU. Tudi položaj ZSSS seje okrepil, je dovolj močna, da vpliva na vsebino zakonov, da se uspešno pogaja. Mogoče je problem le velika razdrobljenost sindikatov. Ker je ZSSS naj večja, je na njej, da združi tudi druge. Pred osmimi leti ste bili do ZSSS veliko bolj zadržani, kot da ste bolj podpirali razvoj sindikalne konkurence. Kaj se je spremenilo?
Takrat ste bili v tranziciji, nekaj prej ste se osamosvojili. Razvoj sindikatov v Sloveniji smo ves čas spremljali. Z drugimi sindikati smo res imeli stike. Kaj hitro pa smo ugotovili, daje ZSSS najboljša in najmočnejša. Bila je za gospodarski razvoj in ob tem branila pravice delavcev. Zaradi vsega tega smo ZSSS zelo kmalu sprejeli za polnopravno članico.
Veseli me, da ima vaša organizacija tako uspešno vlogo pri oblikovanju zakonov in da vpliva tudi na politiko. ZSSS se želim zahvaliti tudi za viden prispevek na decembrskih demonstracijah v Nici.
Na tiskovni konferenci ZSSS sta poleg Gabaglia sodelovala tudi Peter Scherrer iz Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov, odgovoren za srednjo in vzhodno Evropo, in Grigor Gradov, ki v EKS odgovarja za pakt stabilnosti na Balkanu.
Borut Pahor se je strinjal s popolno spremembo z?£og\i0 o reprezentativnosti sindikatov, vendar le na njin pobudo.
Izhajate iz Italije, kjer je več sindikalnih zvez, tu pri nas pa ste opozarjali na preveliko razdrobljenost sindikatov. Kakšen je vaš odnos do sindikalnega pluralizma?
V	Evropi ni enotnega vzorca or-ganiziranosti sindikatov. V Italiji je res pluralizem, v Nemčiji, Avstriji in še kje pa enotni sindikati. Veliko tega ima zgodovinsko ozadje. Za presojo sindikatov je bistveno, ali se delavci lahko vanje vključujejo svobodno. To načelo EKS najbolj podpira. V Sloveniji dominira pluralizem, na srečo pa sindikalno gibanje še ni razdrobljeno v fragmente. Če je sindikalno gibanje preveč razdrobljeno, je njegova moč praviloma manjša in sindikati niso dovolj vplivni. Razdrobljeni sindikati ne morajo učinkovito zastopati svojih članov, ne morejo braniti njihovih pravic. Zaradi tega z vsem srcem podpiram enotnost sindikalnega delovanja, enotne akcije.
V	ZSSS prihaja do trenj med horizontalno
(območja) in vertikali0 (sindikati dejavnosti) organiziranostjo. Kako I te probleme mogoče odstraniti?	,|,
Obe dimenziji sta nujno pot p3, ni, eno ne gre brez drugeg3’ hj nožni sindikati so potrebni-
ibli^
delavcem zagotavljali PrlC ^ enako raven pravic. Vendar ■ , dikati brez regionalnih organ' dolgoročno ne bi mogli jf Tudi obratno ne bi šlo, in vedno in povsod treba balans med obema vidikoma organ
EKS naj bi si poleg vse^ drugega prizadevala za čim bolj enotne PraVlce.^ delavcev v vseh člani00 Imate v zvezi s tem že kakšne uspehe?
Z delodajalskimi organ'2^ )j mi se pogovarjamo o list'li;l'g; jih bo mogoče izvajati in ne %■ le lepe želje. V evropsko za.^f dajo (acquis) so že vključen' ^ takšni dogovori. Nazadnje j’ dogovorili o pravicah star^ odsotnosti z dela po rojstvu


,0$
Žiro račun 50101-678-47511
Kšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 250 tolarjev d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda
Tisk: Deloj gg ISSN 1408-5

^vomajska praznovanja
Za raj v Evropski uniji se bomo morali boriti
etošnja praznovanja prvega maja so bila vsa PrisrSt' °^‘s*cana k°t že dolgo ne. K temu je veliko orp ■ao 'zjemno lepo in sončno vreme, pa tudi ^ganizatorji so se izjemno potrudili. Ne misli-na ehna /a^avne ansamble, recitatorje, godbe duhala in govornike, ampak tudi na skrb za
^-mk, so večinoma govorili o naraščajo-SDr P0011:1111 praznika za delavce. Oblastnike so Uidt eva*'’ kaj bodo naredili, da bo dela več in sn fa tiste, ki ga nimajo. Opozarjali so tudi na (jajai0Vanje delavskih pravic. Obsojali so delo-ler h-6’ klavcem dajejo delo, plačujejo pa Veča ' ali sploh ne, sebi pa jemljejo veliko pre-St) '. iodajdcem so očitali tudi nesposobnost pJemanja dobrih poslovnih odločitev. slCeraznovanje je bilo deležno precejšnje medij-pre POZorn°sti, za kar imajo verjetno zasluge seclnik države Milan Kučan, predsednik dr-li0 pe8a zbora Borut Pahor in poseben gost Emi-fed ..Si'0’ generalni sekretar Evropske kon-PihTaC^e sintlikatov (ta združuje 68 sindikal-60 onfederacij iz 34 evropskih držav z okoli 'njoni članov). V Slovenijo je prišel na svojo
željo in s tem izrazil priznanje ZSSS, edini članici EKS iz Slovenije.
(Velika večina drugih sindikatov tudi letos prvemu maju ni posvetila nobene pozornosti. Izjema so bili le Obalni in Kranjski sindikati ter Solidarnost pod Gorjanci. Veliko praznovanj pa so priredila razna društva, borci, stranke, druge organizacije in tudi posamezniki.)
Naj večje praznovanje je bilo verjetno spet na ljubljanskem Rožniku. Organizatorji so iz območne ZSSS na čelu z Majo Kavec so ugotavljali, da je že na predvečer prišlo 40.000 obiskovalcev. Spregovorila sta jim Dušan Semolič in Emilio Gabaglio. Udeležence je ogrel zlasti Vlado Kreslin s svojimi fanti. Užgali so tudi nekaj starih revolucionarnih pesmi. Drugi dan je na Rožniku govorila ljubljanska županja Vika Potočnik. Poudarila je, da Slovenija stopa v korak z razvitimi evropskimi državami zlasti po zaslugi pridnih delavskih rok.
Na Viru je območna organizacija ZSSS Domžale pripravila kresovanje in družabno srečanje. Zbranim je spregovorila sekretarka Justi Arnuš.
Nadaljevanje na naslednji strani
Dušan Semolič na Rožniku: “Glavno vprašanje je, kaj narediti, da bodo brezposelni dobili delo in da ga bodo zaposleni ohranili.”
'ti mora tudi do globalizacije delavskih pravic
Evropa se spreminja, spreminja se Slovenija. Seveda Unija ni raj, zanj Za^6 trc^a boriti. Skupaj, tudi s slovenskimi sindikati se moramo boriti °cialno Evropo in Evropo polne zaposlenosti.
Vropa ne sme biti le Evropa kapitala, ampak tudi socialna Evropa, j rv' maj je praznik miru, veselja, prijateljstva in solidarnosti, hkrati pa nit sPorn'n na boj za delavske pravice. Zato je prav, da se ob tem praz-Pluč SPornn'rno na Pot' k' J0 moramo skupaj prehoditi: to je boj za delo, no m socialne pravice. Vsakdo mora imeti spodobno delo in spodob-
tU(^stoP v Evropsko unijo ne pomeni le prilagoditev zakonodaje, ampak Si ,enotno zaščito delavskih pravic in učinkovito delovanje sindikatov. 5^ 'kalno gibanje mora biti enakopraven partner v celotnem gospodar-lavni.in socialnem življenju. Evropa pa ne pomeni tudi zmanjševanja de-ci-fS in socialnih pravic, kot to razumejo nekateri slovenski delodajal-J k-e že mora biti globalizacija trga, potem mora priti tudi do globaliza-e delavskih in socialnih pravic.
(Poudarki iz govora Emilia Gabaglia na Rožniku in Križni gori)
kat e<^aj se pogovarjamo o tem, lan° Pn uvajanju novih oblik de-/Wti izkoriščanje delavcev.
rt fco pričakujemo tudi jPSovor o enotnih plačah? n°'?'narji so že sprejeli p6*3/ podobnega.
(l^PlaČah še nismo prišli tako ti ? c- Prihaja pa čas, ko bo zlas-'reb ^ enotne evropske valute eu0.a Urediti tudi to. Smernice za jajQ n° tarifno politiko že nasta-
Ijffršno je stališče EKS v z omejitvami °stega pretoka delovne
sile, kot so jih najprej zahtevale Nemčija in Avstrija?
Zelo pomembneje, daje prost pretok delovne sile uvrščen med priznane svoboščine. Na izvršnem odboru EKS smo menili, daje prehodno obdobje potrebno, vendar mora biti čim krajše in fleksibilno. To seveda ne pomeni, da posamezni sindikalisti ne smejo misliti in govoriti drugače.
EKS je naklonjena širitvi Evropske unije. Na kaj bo pri vključevanju novih držav zlasti pozorna?
Zlasti na to, da bo upoštevana tudi socialna dimenzija. Že v predpristopnih pogajanjih morajo socialni partnerji imeti možnost sodelovanja. Kolikor vem, socialni dialog v Sloveniji že poteka, čeprav se je o njegovi kakovosti mogoče spraševati. Obveščen sem tudi, da nekatere delodajalske organizacije razumejo vstopanje v EU kot priložnost za zmanjšanje pravic delavcev.
Evropska zakonodaja določa le minimum pravic, posamezna država ima lahko višjo raven. Slo-
venija ima nekaj pravic urejenih na višji ravni in to bi lahko bil njen prispevek k napredku vse EU.
Čeprav se nekateri sklicujejo na ZDA, ki so ob manjših pravicah delavcev ekonomsko najuspešnejše, moram poudariti, da seje EU odločila za socialni model. Prevladalo je mnenje, da je konkurenčnost združljiva s socialnimi pravicami in primernimi plačami. V Evropi ni mogoč kapitalizem Divjega zahoda, razvijamo namreč socialno družbo po evropskem modelu.
Franček Kavčič
Milan Kučan je generalnemu sekretarju EKS razložil, zakaj ceni držo in politiko ZSSS.

Kres na Rožniku je privabil največ ljudi.
, S*"« BS-j.
1 »i »I \ J *
at
it
Na Debencu pri Mirni je Borut Pahor opozoril, da je treba socialni boj razumeti zlasti kot pravico do znanja.
Na Smuku nad Semičem je pred kresovanjem govoril Erih Šerbec.
Križna gora pri Škofji Loki je tudi letos privabila več tisoč obiskovalcev. Pozdravila jih je organizatorica Milena Sitar, govorila sta Dušan Semolič in Emilio Gabaglio. Na Poljanah nad Jesenicami je minister Rado Bohinc opozoril, da nova delovna zakonodaja še ni sprejeta. Na shodu SKEI pri Šobčevem bajerju je Drago Gaj-zer kritiziral samovoljo delodajalcev, ki vedno bolj teptajo pravice delavcev. Ker sindikati branimo pravice delavcev, nas označujejo za rdeč sindikat. Le rdeči smo lahko, saj je ta barva simbol boja delavskega razreda, je poudaril.
Na Gozdu nad Golnikom seje Doro Hvalica zavzel za rešitev tržiškega Peka. Delavci, ki nosijo največje breme, po njegovem mnenju niso nič krivi za sedanji položaj.
Praznovanje L maja v Zasavju je bilo manj veselo kot prejšnja leta, saj so bili vsi ljudje pod vtisom tragične nesreče v hrastniškem rudniku, v kateri je umrlo pet mladih rudarjev. Zaradi nesreče so organizatorji spremenili scenarije pro-
slav in tako pokazali solidarnost s prizadetimi. Tako so ravnali tudi na Graški gori, kjer se je spet zbralo zelo veliko Velenjčanov.
Proslavi na predvečer 1. maja na Prapretnem v Hrastniku in Dobrni v Trbovljah sta se začeli z minuto molka. V Hrastniku je zbrane nagovorila Tjaša Logar, sekretarka v območni organizaciji ZSSS, v Trbovljah pa župan Žiga Žgajnar. Oba
govornika sta kritično ocenila poskuse držav da bi skrčila pravice delavcev. Čeprav na slavah ni bilo glasbe in plesa, se je veliko lju tam ostalo do jutra.
Zagorjani so se 1. maja zbrali na Plešah, KI jim je spregovoril župan Matjaž Švagan. Ve*1 ljudi je odšlo tudi na Mrzlico in druge zasavS vrhove, kjer so tradicionalna delavska zbirali5
Na Boču je več kot 5.000 zbranim iz Sionske Bistrice, Slovenskih Konjic, Rogaške Sl^ ne, Majšperka in drugih okoliških krajev spra v vorila sekretarka območne organizacije ZS5^ Podravju in državna svetnica Vekoslava KfK vec. “Že desetletje je minilo od osamosvojitve ^ ■ venije. Vsi smo pričakovali, da življenje v n . državi ne bo samo bolj mimo, temveč tudi v°) še. Čeprav smo se odločili za nov družbeni5 tem, za sistem ločitve med delom in kapin1'*' verjetno nihče ni računal, da bo šla naša ob11 kapitalizma po tako kruti poti. Pričakovali da bo naša oblika kapitalizma prinesla boljši ■ za vse - za delavce, ki bodo v svoji lepi doiH0 J ni več ustvarjali, in za tiste, ki bodo prevzeli I denje kapitala ter ga z zadovoljnimi delavci A gatili v korist celotne družbe. Zal so se naša P l čakovanja izrodila. Novi sistem je terjal ogljjl no žrtev, vendar samo od delavcev,” je dejala N ■ | šovčeva. Opozorila je, da čedalje več delavcevjjj na robu preživetja. “Okoli 70 odstotkov zar’j lenih v Podravju prejema le zakonsko dolo^e. minimalno plačo, ki znaša neto nekaj vec

®0-000 tolaijev. Plačan prevoz na de-0 in plačano prehrano med delom ^■ndikati delavcem le še s težavo izborimo. O regresu za letni dopust ali Enajsti plači pa lahko veliko delav-cev le še sanja. Kršenje delovnoprav-ne zakonodaje in pravic iz kolektivnih pogodb je postala stalna praksa Glodajalcev, ki vedo, da so inšpek-!0lji za delo preobremenjeni, da ima-J° sodišča velike zaostanke, in še ?lasti, da ljudje v času velike brezposelnosti nujno potrebujejo zapos-'tev, četudi jim delodajalci zagotav-Jlajo manj pravic, kot določajo za-^°ni in kolektivne pogodbe.”
. Kljub temu, da časi delavcem in ,'adikatom niso naklonjeni, pa se odo Svobodni sindikati po zago-°vilih Krašovčeve še naprej dosled-no borili za spoštovanje delavskih Pravic, še zlasti pa za takšno novo elovnopravno zakonodajo, da bodo

HI
..
t
:*avci imeli več in ne manj pravic
1	' mit
kot doslej.
^eč tisoč obiskovalcem na prvo-najskem delavskem srečanju na božnem stadionu v Mariboru je Pregovorila sekretarka v območni
?rganizaciji ZSSS v Podravju Bran-a Jurak. Številne prebivalce iz Or-
jPuža, Ptuja, Lenarta in drugih kra-
jev
v Slovenskih goricah in Prlekiji JjJ6 lepo vreme privabilo na prvo-^ ajsko srečanje na Jeruzalemu. Pregovoril jim je predsednik sin-I'hata Kmetijstva in živilskoprede-Valne industrije Slovenije Srečko
I
1


Šli
•varčkem jezeru je *r>ovalo več tisoč ra-
nskih železarjev. '
tiQ.^r med drugim opozoril na probleme, ki pestijo delavce te dejav 1 ua poti v Evropo. Sindikat bo po njegovih besedah zahteval, naj
va ? j P°11 v tvropo. Sindikat bo po njegovih besedan zantevai, naj no Hi j , °uodaja upošteva ustavno določbo o Sloveniji kot pravni in social deiarzavh Govornik je bil kritičen tudi do tranzicije, v kateri slovensk’1 nee Vcev niso okradli tujci, ampak njim enaki. Čater je opozoril tudi ti, . opravnost pri plačah in dejal, da bo kaplarju nekdo moral poveu„ Dog56 na<^ PJau0 220.000 tolarjev ne pritožuje, če tekstilci garajo za
qrJa Košenjaku pri Dravogradu je predsednik države Milan Kučan med ti jw1Iri jJujal, da smo Slovenci v svojo državo, ki bo letos praznovala dese
UrQ'	ua smo Slovenci v svojo državo, ki do letos praznovala ucsc-
ričnS ni ^U’ položili vsa upanja za boljše življenje in veljavo socialne prati 'Osti. vpnn.,..	________x______Vnt ctr. ticnp
v^Crir» •	’ F^iuz-m Via upanja z,a uuij^c življenje 111 vcijavu
tistj. SP’ vendar se doslej vsa upanja še niso uresničila. “Več kot sto tisoč Živjj ’ *u nimajo plačanega dela, slavi prvi maj z grenkobo. Tudi pri nas še jirn b ^ružine na robo preživetja, celo pod njim. Dobrodelne organizacije u° ostale edino upanje, če upravljavci države ne bodo zmogli razu-
' V.

meti svoje odgovornosti. Dolžni so storiti vse za to, da bo vsakdo prišel do svoje življenjske priložnosti ter s svojim delom sebi in svojim omogočil dostojno življenje,” je dejal Kučan. Na Ivarčkem jezeru pa je Mitja Šipek opozoril na kritične razmere v družbi, v kateri prihaja do vedno večjega razlikovanja. Prvi maj je po njegovih besedah prilika, da ljudje stopijo skupaj in se poveselimo življenja. Tudi rodimo se enaki, in ko se naša pot konča, smo spet enaki, življenja zato drug drugemu ne bi smeli greniti. Na Kremžarjevem vrhu nad Slovenj Gradcem je več kot 2000 udeležencem spregovoril Bojan Hribar, sekretar sindikata Vir.
Na Trgu zmage v središču Mur-
ske Sobote je na družabnem srečanju s kresovanjem govoril sekretar območne organizacije ZSSS Danilo Šipoš. Opozoril je zlasti na težavne razmere v Pomurskem gospodarstvu. V Gornji Radgoni pa seje na kresovanju na grajskem hribu pozno v noč zabavalo okoli 4000 ljudi.
Na Ptuju so kresovanje pripravili pred gasilskim domom, zbralo seje več tisoč ljudi. Spregovorila stajim ptujski župan Miroslav Luci in predsednik SKEI iz Agisa Ivan Burina. Sedaj je opozoril zlasti na kršitve kolektivnih pogodb in delovnopravne zakonodaje.
Veliko ljudi se je zbralo tudi na prvomajskih srečanjih, ki jih je organizirala območna organizacija ZSSS v Celju. Na Resevni je govoril sekretar v območni organizaciji ZSSS Franci Klepej, na Celjski koči sekretar območne organizacije SKEI Anton Motoh, na Šmohorju sekretar območne organizacije ZSSS Ladislav Kaluža, pri Šmig-lovi sekretar v območni organizaciji Porto Turk. Prvomajsko srečanje so pripravili tudi na starem gradu pri Slovenskih Konjicah. Govorniki so opozaijali zlasti na neugoden položaj delavcev, na kršenje delovnopravne zakonodaje in kolektivnih pogodb in na nujnost solidarnosti med delavci v borbi za delavske pravice, ki bo prišla še zlasti do izraza v razpravah o predlogu novega zakona o delovnih razmerjih.
T. K.
““ŠK
mn
Letna konferenca Sindikata delavcev energetike Slovenije
SDE je dorasel zahtevnim nalogam, ki ga čakajo
V Novi Gorici so pred prazniki člani konference Sindikata delavcev energetike Slovenije (SDE) na letni seji obravnavali poročilo o delu v preteklem letu in program dela za letošnje leto. Sprejeli so tudi spremembe in dopolnila statuta SDE Slovenije, obravnavali študijo o konkurenčnosti slovenskih proizvajalcev električne energije in sanacijski načrt Nafte Lendava.
Direktor Elektra Primorske David Valentin-
ki jih bo za položaj delavcev imelo uveljavljanje novega zakona o energetiki. Konferenca, v kateri se združuje 17 sindikatov družb, je veliko pozornosti posvetila tudi dodatnemu pokojninskemu zavarovanju delavcev.
čič je v pozdravnem govoru opozoril, da ima liberalizacija trga električne energije dobre in slabe plati. Ker je v Evropi preveč električne energije, bi veljalo liberalizacijo usmerjati tako, da bi vsa podjetja v slovenski lasti poslovala pozitivno. Zavzel seje za moder pristop k liberalizaciji tako na področju plač kot na področju zaposlovanja in opozoril, da se bodo morala podjetja prestrukturirati in najti nove dejavnosti. “Smo pred tranzicijo, ki sojo mnoge panoge v Sloveniji že preživele, zdaj pa je na vrsti energetika,” je dejal Valentinčič in poudaril, da v času prestrukturiranja podjetja še bolj kot kdaj koli potrebujejo preudaren in pameten sindikat.
Predsednik SDE Franc Dolar je ob poročilu o delu SDE med obema konferencama dejal, da je bil sindikat zelo aktiven, vendar pa zaradi objektivnih zunanjih okoliščin doseženi rezultati niso sorazmerni vloženemu trudu. Predsedstvo SDE je med drugim spremljalo razmere v lendavski Nafti. Na pobudo sindikata te družbe je organiziralo protestni shod na mejnem prehodu Dolga vas, svoje predloge in zahteve pa je večkrat posredovalo tudi vladi. Predsedstvo je razpravljalo tudi o novem energetskem zakonu in analiziralo, kako bodo predvidene reorganizacije vplivale na položaj delavcev.
Konferenca elektrogospodarstva seje posvečala zlasti zaostajanju plač v tem sistemu glede na gibanja v Sloveniji. Žal je kljub velikim naporom (tudi zaradi zamenjave vlade) konferenci korekcijo plač uspelo uveljaviti šele januarja letos. Pogajanja o dokončni korekciji plač pa bodo potekala v okviru tripartitnega dogovaijanja. Konferenca je veliko energije posvetila posledicam,
Člani konference so pozitivno ocenili dosedanje delo SDE
misija je želela pridobiti splošne informacije o številu žensk v energetiki, o njihovi izobrazbeni strukturi in delovnih mestih, vendar ji teh podatkov uprave podjetij niso želele posredovati, češ da gre za podatke, ki
Franc Dolar
Zdenka Perg^
so poslovna skrivnost. Sicer pa so komisij01 pomoč glede neugodnega delovnega časa zap1^ sile delavke iz Elektra Primorske. Po postf0
Kako omiliti posledice zapiranja premoge vniko v
Konferenca premogovništva je največ pozornosti namenila omilitvi posledic ukrepov na državni ravni, ki bodo vplivali na delo premogovnikov in obstoj rudarjenja v zasavski regiji. Z odločitvijo o zapiranju RTH seje poleg že znanih težav, ki spremljajo izvajanje zakona o zapiranju rudnikov Senovo, Kanižarica in Zagorje, odprl nov sklop problemov v zvezi z zagotavljanjem socialne varnosti zaposlenih. Konferenca je bila večkrat prisiljena od države odločno zahtevati, naj spoštuje obveznosti, ki si jih je sama naložila.
Konferenca drugih dejavnosti je redno spremljala razmere v Nafti in družbi Interino. Največ problemov so imeli v Nafti, kjer je vodstvo družbe celo odpovedalo podjetniško kolektivno pogodbo. Konferenca je od ministrstva za gospodarske dejavnosti in obeh lastnikov zahtevala, naj vodstvo podjetja umakne odpoved, vendar pri tem ni uspela. Tudi protestni shod, ki gaje SDE organiziral v Dolgi vasi, ni prisilil lastnikov k bolj odgovornemu ravnanju. Razmere v Nafti so zato čedalje težje. Kljub temu pa se bodo sindikalisti še borili, saj ocenjujejo, da so za Nafto še možnosti. V Interini pa si je konferenca prizadevala za vzpostavitev partnerskih odnosov med upravo in sindikatom družbe. Dogovor o sodelovanju med upravo in sindikatom je tik pred podpisom. Konferenca drugih dejavnosti si je prizadevala tudi za začetek pogajanj za sklenitev panožne kolektivne pogodbe naftno-plinskega gospodarstva Slovenije. Do prvih kontaktov s predstavniki delodajalcev je že prišlo in zainteresirani že proučujejo osnutek pogodbe. Sindikat SDE je po besedah Dolarja sodeloval tudi v aktivnostih mednarodnih konfederacij sindikatov EMCF (sindikat kemije, energetike, rudarstva) in PSI (sindikat javnih služb in energetike), v katere je tudi včlanjen.
Zdenka Pergar je poročala o delu komisije za žensko politiko, ki je začela delovati oktobra leta 1999. Ko-
reši'
vanju komisije so problem kompromisno - . li, vendar pa je po besedah Pergarjeve ostal F
nič'
članicah komisije grenak priokus, saj upravam.
nega opozorila ni sprejela ravno dobrohotno-
delo komisije vpliva tudi to, da so ženske Pr več obremenjene z delom, zato jim za delo v K misiji ostane bore malo časa.
Več kot 1.700.000 tolarjev za solidarnost	(||,
O delu solidarnostnega sklada je poročala rij Žvan. Za solidarnostne pomoči je lani sk
namenil 1.752.349 tolarjev. V skladje vsak prispeval 300 tolarjev, sindikati družb pa s°
dl°r
sredstva redno nakazovali skladu. Na pi'et- jj Žvana so člani konference sprejeli sklep, najtu letos v sklad vsak član prispeva 300 tolarjev- s dikati družb pa bodo sredstva nakazali na P
seben račun pri Delavski hranilnici.	■.
O materialno-fmančnem poslovanju SDk-J poročal predsednik nadzornega odbora Alek^ der Marič. Po njegovih besedah so bila stva porabljena v skladu s sprejetim financ0
Ervin Kos
poslovanju in usmeritvami predsedstva. P°ra,,;
Ijena sredstva v letu 2000 niso v nobeni postaL presegla planiranih sredstev, zato je mogoče ^ daje bilo materialno-fmančno poslovanje vzorno.
Ervin Kos iz Dravskih elektrarn je izrazil P
pričanje, daje SDE veliko naredil. Vse pr£V.j ce, za katere se je SDE izboril, pa uživaj0 j zaposleni, tudi tisti, ki niso člani sindikata. P1^
' nepremostljivih likvidnostnih težavah, dela'
Jurij Žvan
načrtom, pravilnikom o materialno-finanč0^
j
;Vi'
lagal je, da bi v bodoče določene pravice veli?;
le samo za člane SDE. Predlagal je tudi, & čim prej poskrbeli za dodatno pokojninsko varovanje članov.	^
j;
Aleksander Marič iz Nafte je opozoril- - « rafinerija od lanskega oktobra ne obratuje.
torej troši, česar ne ustvarja, saj za plače prLP? ., Geoplin. Če lastnika ne bosta hitro in odl0^ ukrepala, bo po Maričevih besedah Nafta avg^j
pa ne bodo dobili plač. To je prava resnica.
Prvi panožni ekonomsko-socialni svet v Sloveniji
get|.e 'etno konferenco Sindikata delavcev ener-cia, e ^'ovenije so se v hotelu Perla sestali so-sali 1 Partnerji s področja energetike in podpi-odb( raVl'a 0 ^lovanju ekonomsko-socialnega )r‘> na področju energetike. S tem so za to
no^e konstituirali tripartitni socialno-eko-ravnav' <|>C*^°r' ^ n.iem bodo socialni partnerji ob
5Skiodbor'
ek«^ali,vPrašaPia 'n ukrepe, ki se nanašajo na
šanj,|0lask° in socialno politiko ter druga vpra-svp, ' ^,re za prvi panožni ekonomsko-socialni prv naši državi.
n0 z,aVl a s° podpisali: za ministrstvo, pristoj-c]r p P°dročje energetike, državni podsekretar venii°bert za Gospodarsko zbornico Slo-djn e~ združenje za energetiko dr. Franc Žer-Vali>n(,Zdl?JŽenje delodajalcev Slovenije David Preds. za predsednik Franc Dolar, trop 'edn'k konference sindikata dejavnosti elek-konfeS^°dar!tva Valter Vodopivec, predsednik I*tok r"Ce t’nc*'kata dejavnosti premogovništva javnn ^‘lenšek, predsednik sindikata drugih de-sindi,su energctike Jože Kopinja in predsednik Že Pridobivanja energetskih surovin Jo-
njp'^0 n 0111 ^ k o-s oc i ti 1 n i odbor bo spremljal sta-stališča o socialnih pravicah iz obvezne-
ga zavarovanja (pokojnine, invalidnine, socialne pomoči, nadomestila in drugo), o problematiki zaposlovanja in delovnih razmerij, o sistemu kolektivnega dogovarjanja, o ekonomskem sistemu in ekonomski politiki, o pravni varnosti, o sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela in Svetom Evrope, o sindikalnih pravicah in svoboščinah ...
Ekonomsko-socialni odbor bo sodeloval pri pripravi zakonodaje ter dajal mnenja in priporočila v zvezi z njo, dajal bo pobude za sprejem novih ali spremembo veljavnih zakonov, oblikoval stališča in mnenja o gospodarskih načrtih, obravnaval dokumente v zvezi s spremembami lastniških struktur družb in podobno. Ekonomsko-socialni odbor ima 12 članov in njihovih namestnikov, vsak socialni partner vanj imenuje štiri člane in namestnike.
Ob podpisu pravil je dr. Golob dejal, da se je odbor rojeval v času dobrega sodelovanja vseh socialnih partnerjev. Po njegovih besedah je slovenska energetika pred prelomnim trenutkom. Liberalizacija energetskega trga bo namreč poleg ugodnih učinkov za gospodarstvo povečala pritisk. So-
Pravila sta poleg drugih podpisala Franc Dolar in dr. Robert Golob.
cialni partnerji po Golobovih besedah niso čakali na socialne konflikte, pač pa so še ob pravem času oblikovali ekonomsko-socialni odbor, v katerem bodo probleme reševali z dogovarjanjem tako, da ne bo prihajalo do konfliktov.
Tudi Franc Dolar in dr. Franc Žerdin sta poudarila, da delodajalci in delojemalci z ustanovitvijo ekonomsko-socialnega odbora utirajo tudi pot za dogovarjanje z državo. Taje že sprejela zakone o zapiranju rudnikov, ki so zelo humana poteza. Kakor je dejal Žerdin, so v gospodarstvu velikokrat neučakani, vendar pa je naši državi treba dati priznanje za humano ravnanje, ki mora biti v ospredju tranzicije na področju energetike tudi v bodoče.
Z K.
7
esenšek
Aleksander
Marič
3°"-S Ji
tero
ja. jaSe morala soočiti tudi skupščina podjetji j"1 s^aP^ini že v maju naj bi lastnika (Pe-Se nen ^žava) sprejela sanacijski načrt, kar pa jfio\ ° /'80<Jilo, če se o tem ne bosta že naprej '*vuj VOr^a' Marič je predlagal, naj SDE takoj ŽoVq Pr'tisk na oba lastnika, da sprejmeta do-Sar°Sanaciji naite- Resje, da se za Nafto za-10q^° jponci, ki ta čas v Evropi proučujejo lij J^jektov, odločili pa se bodo samo za šest Ponci fjrn- Če bi čakali, da bodo Nafto rešili Ja-iaiju’ to spominjalo na hazard. Kakor je de-Pih ra.r.lč’ 8re v Nafti zdaj zares. Če ne bo ustrez-Pustnsatev> se bodo problemi nakopičili v dota ,d^em času, zato zadnji vlak za Nafto pe-
Sogi°atej razpravi so člani konference poročila S;,Sno sPrejeli. Sprejeli so tudi spremembe in lPiSji'nila statuta, ki jih je pripravila posebna ko-0‘l na Čelu z Borisom Jesenškom. ^r°gramu dela SDE v letošnjem letu je go-
voril Franc Dolar. Med prednostne naloge je uvrstil vzpostavljanje medsebojnih odnosov z novim ministrstvom za okolje in prostor, ki bo odslej pristojno za energetiko. SDE pripravlja tudi ustrezne akcije v zvezi z odpiranjem notranjega trga električne energije in liberalizacijo celotnega energetskega trga. V zvezi s tem se bo sindikat boril za delovna mesta. Spremljal bo tudi preoblikovanje energetskih družb, skrbel za socialno varnost zaposlenih v energetiki. Zelo po-
r s
r
Plaketo SDE za leto 2000 so prejeli Sindikat Dravskih elektrarn Maribor, Alojz Istinič, Slavko Ručman, Roman Perklič in Boris Jesenšek. Priznanja SDE pa so prejeli Bojan Majhenič, Franc Stojko, Marica Lozič, Marta Mravljak, Franci Peško in Jure Tretjak.
zorno bo spremljal tudi izvajanje kolektivnih pogodb, izobraževanje članov pogajalskih skupin in sindikalnih strokovnih delavcev.
“V letu 2000 smo prešli kritično fazo v premogovništvu, pred nami pa je boj za socialno varnost delavcev v naftno-plinski dejavnosti in v elektrogospodarstvu kot posledici privatizacije, reorganizacij in odpiranja trga v elektrogospodarstvu,” je dejal Dolar. “Doslej smo se znali postaviti po robu problemom in jih premagati, zdaj pa prihajajo še težji časi, zato bomo morali vsi skupaj delati še boljše. V tem bomo uspeli, če bo solidarnost med nami takšna kot doslej ali še večja.” Drugi dan so člani konference pretresli še študijo o konkurenčnosti slovenskih proizvajalcev električne energije, ki jo je predstavil državni podsekretar v ministrstvu za gospodarstvo dr. Robert Golob, in sanacijski načrt Nafte, ki gaje predstavil predsednik uprave podjetja Cveto Žalik. O tem bomo poročali v eni od na-slednjih številk Nove Delavske enotnosti.
f I
% - V->'
* ^ .
8
čt. 18 / 10. maj 2001
Kako v Jutranjki odpuščajo presežne delavce
Za odpravnino le
minimalna plača
malo dela. Moje delo je razpeto med pričakovanji delavcev in zahtevami uprave. Za delavce, ki potegnejo kratko, nikoli ne narediš dovolj.
Kot primer lahko navedem še to, da smo se z upravo pogovarjali o prodaji počitniških zmogljivosti. Sedaj je vse prodano, kam je šel denar, pa ni mogoče niti vprašati.”
Tik pred prvomajskimi prazniki je uprava Jutranjke 50 presežnim delavcem izdala sklepe o prenehanju delovnega razmerja in jim hkrati ponudila možnost prezaposlitve v hčerinsko podjetje v Dolu pri Hrastniku. Odpuščenim delavcem so v podpis ponudili tudi dogovor, da se strinjajo z 58.459 tolarji odpravnine in da do delodajalca ne bodo uveljavljali drugih zahtev. Vse to se je dogajalo v okviru programa prisilne poravnave, sodišče ga je odobrilo 28. marca. O dogajanjih v Jutranjki smo se pogovarjali s Slavico Mirt, predsednico sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije v podjetju, Marjanom Urbančem, sekretarjem območne organizacije ZSSS Posavje, in direktorico Zdenko Marčič.
Kot nam je povedal Marjan Urbanč, so 25. in 26. aprila presežne delavce klicali v kadrovsko službo, kjer je bila takrat tudi Jolanda Lešnik, ki jo delavci štejejo k vodstvu podjetja. Delavcem so izdajali sklepe o prenehanju delovnega razmerja in ponujali možnost prezaposlitve v hčerinsko podjetje v Dolu pri Hrastniku. Po Urbančevih besedah so jim vsiljevali v podpis tudi dogovor, da se strinjajo z odpravnino v višini ene minimalne plače - natančno 58.459 tolarjev. V tem dogovoru je najbolj sporen 3. člen, v katerem piše: “Na ta način je delodajalec v celoti poravnal plačilo odpravnine delavcu in nima do njega nikakršnih obveznosti več, delavec prav tako izjavlja, daje v celoti seznanjen z vsebino dogovora in proti delodajalcu po izplačilu odpravnine nima več nobenega zahtevka.”
Slavica Mirt meni, da so bili presežni delavci, ko so jim vroče-vali sklepe, zmedeni in niso znali prav razmišljati. Večina odpuščenih je zato dogovor podpisala. Mir-tova vsebine dogovora ni poznala. Zanj je zvedela šele od območne organizacije, ko je prizadete za 30. april vabila na zbor v Ajdovec. Takrat je odšla na upravo in želela videti dogovor, pa se ji je direktorica čudila, češ da bi ga morala poznati. “Z upravo smo se pogovarjali o različnih možnostih, vendar se o ničemer nismo dogovorili. Razumeli smo, da odpravnin ni mogoče izplačati naenkrat in da naj bi jih izplačali v več obrokih,” pojasnjuje predsednica sindikata. Kasneje je tudi zvedela, da so jo delavci 25. aprila iskali, vendar jim je bilo rečeno, da ni dosegljiva. Pravi, daje bila tega dne v podjetju do 12,10 ure. Delavci v Jutranjki so po besedah predsednice sindikata tudi slabo obveščeni. Počutje delavcev je opisala takole: “Stečaj obrata Orlica v Brežicah je nanje vplival negativno in vnema za delo se zmanjšuje. Že sredi marca je nekaj delavcev dobilo odločbe o čakanju na delo. Čeprav to ni bilo v načrtu, je sedaj že jasno, da bo za dokončanje naročil treba ob sobotah delati tudi v maju in juniju. Vzdušje je moreče, vendar to ni nastalo prek noči. Delavci smo postali bolj skromni, pripravljeni smo
tudi več razumeti, vendar to ne more trajati v nedogled. Skoraj vsi smo prestrašeni, saj v prisilni poravnavi ni nihče zaščiten, tudi invalidi in sindikalni zaupniki ne.” Na vprašanje, kakšne so plače, je predsednica sindikata odgovorila: “Kar 254 zaposlenih prejema razliko do minimalne plače. Med njimi so vsi iz prvih treh tarifnih razredov in tudi nekateri iz četrtega. Povprečna neto plača je že nekaj časa okroglih 68.000 tolarjev. S tem ni mogoče preživeti. Treba je biti umetnik, da prideš skozi. S tem je mogoče pojasniti tudi to, da so delavci v šoku večinoma podpisali ponujeni dogovor - dobili so vsaj nekaj denarja, zaradi katerega so se kasneje razjokali. Vendar tudi nam, ki še ostajamo, ne bo lepo, treba bo le delati in delati, da bi lahko preživeli.”
Na vprašanje, kako lahko kot predsednica sindikata opravlja svojo funkcijo, poleg tega dela kot organizatorica priprave dela - planer terminator, je odgovorila: “Veliko se posvetujem z območno organizacijo, vodstvom sindikata v republiki, tudi s strokovnjaki iz ZSSS. Dobro sodelujem tudi s svetom delavcev in njegovo predsednico Marijo Cizelj. Vendar ko se je treba odločiti, se moram sama. Vsem delavcem smo večkrat povedali, naj takšnih dogovorov ne podpisujejo in naj bodo razsodni. Delavci žal mislijo, da so še vedno zaščiteni, kot so bili pred leti. Pravice delavcev se žal zmanjšujejo in hočejo jih še zmanjšati.
Delavci so me na zbom v Ajdovcu obsojali. Govorili so, daje Jut-ranjkin sindikat zatajil in da pre-
Uvedbo prisilne poravnave v Jutranjki direktorica Zdenka Marčič pojasnjuje takole: “Glavni vzrok je velika izguba, leta 1999 je je bilo za 340 milijonov, lani pa za 97. V podjetju so tudi kriminalisti, ki raziskujejo za 70 milijonov odpisov terjatev do Rusije, Madžarske ...
Lani smo se v Jutranjki odločili za petletni program prestrukturiranja na kadrovskem, finančnem, proizvodnem in tržnem področju. Ker smo računali, da bomo prodali tovarno v Brežicah, smo menili, da prisilna poravnava ne bo potrebna. Ker seje vmešala občina, seje to izjalovilo.
Tudi presežnih delavcev lani nismo načrtovali, delo je imelo vseh 700 ljudi. Vendar med glavno sezono julija in avgusta lani delavci niso zdržali hudih naporov. Takrat smo izgubili del poslovnih partnerjev.
Za prisilno poravnavo smo se odločili oktobra, šele konec marca pa jo je sodišče potrdilo. Po načrtu finančne reorganizacije bomo v enem letu odplačali 20 odstotkov neprednostnih terjatev, kar pomeni prihranek skoraj 150.000.000 tolarjev. Prednostne terjatve v višini 222 milijonov ostajajo nespremenjene.”
Na vprašanje, zakaj so delavci prejeli takšne sklepe in dogovor, pa je Marčičeva odgovorila: “Program prisilne poravnave predvideva 114 presežnih delavcev, vendar jih bomo odpustili največ 80 do 90. Nekaj delavcev rešujemo tudi prek invalidskega podjetja.
Kar zadeva odpravnine, je po mojem mnenju v zakonodaji luk-
Slavica
Mirt
nja. Nanjo v prošnji vladi za iz jj mnenja o odpravninah delavc®v’. izgubijo delo v stečajih ali ob P^ silnih poravnavah, opozarja t odvetnica Mojca Breznik, z njel' mnenjem se strinjam. (Odve'n med drugim piše: Zakonodaja je s sprejemom novele o jams
nem skladu uredil vrsto in ob pravic, ki se pokrivajo iz sred sklada. Zakon je opredelil pra ^ co delavca do odpravnine v °^,g. do sklada, ne pa obveznost d dajalca do delavcev, te so _ureJ s sistemskim zakonom, to je 2 nom o prisilni poravnavi, ste in likvidaciji.)	jtj
Ker je naša dolžnost ohfd zdravo jedro podjetja, odpraVI , zelo težko izplačamo. V	za
nančne reorganizacije smo za
Marjan
Urbanč
odpravnine predvideli le se ^ milijonov tolaijev. Tako srno S ločili tudi zaradi delavcev iz to' ne v Brežicah, ki pri jamstven
skladu niso dobili nič več.
Od 50 delavcev jih je dog0^ o odpravnini podpisalo 40, toj •_ so se odločili za Dol pri H ras ku. Pritožbe delavcev bo drug0 v penjska komisija obravnava mesecu dni.”	. a)i
Direktorico smo še vprašal1-.^ lahko zaposlenim vlije kaj up^. da bi se nerazpoloženje v po^Gj ju popravilo. Povedala je:	^
ljudje so zelo nekritični in se-e ^ zavedajo, kako je hudo. 6° L uvedli delo v dveh izmenah,0 polovica ostala raje doma. y° ^ daj smo na podlagi kriterije () zakona odpustili zlasti tiste, k' dosegali norm.	A
Do konca leta imamo dela d° ^ največ Ion poslov za dobre pn^v-iz Nemčije in Italije. Svojo no znamko bomo poskušali pr ^ jati tudi na nove trge, naši so ze jj v Srbiji. Ključni kader v proizv0^ in prodaji smo izpopolnili-
Zdenka
Marčič
Sem sem pred letom dni prišla na cntuziazma, optimist sem tu-1 za naprej.”
naprej.
en k Srno ^rt|anča vprašali, kak-... 0 razplet dogodkov, nam je govoril; "Danes sem tukaj za-1 dveh delavk, ki sta podpisali eP o prenehanju delovnega raz-trja. Ker pa dogovora nista pod-
pisali, jima sklepov niso vročili. Sklepov jima niso hoteli izročiti niti na našo intervencijo. Zaradi tega se bomo najverjetneje obrnili na inšpekcijo in jo opozorili, naj prepreči nezakonito stanje. Domnevam, da se bo zadeva končala na sodišču. V območni organizaciji smo napisali 38 ugovorov delavcev na dogovor in sklepe. Na pritožbenem organu bomo skušali dokazati, da imajo delavci prav. Če tam ne bomo uspeli, bomo na sodišču pomagali vsem, ki se bodo odločili za to pot. Dogovor bomo izpodbijali s tožbo, ki bo temeljila na dokazani uporabi sile nad nemočnimi delavkami in delavci. Naših namer nič ne skrivamo, vse to smo povedali tudi direktorici.” Franček Kavčič
azbest ubija zahrbtno
Vama odstranitev brizganega azbesta
Najbolj nevarno je odstranjevanje brizgane azbestne izolacije, saj je tem največja nevarnost sproščanja azbestnih vlaken v zrak, ki ga di-J0 'jttdje. V Novi Delavski enotnosti smo objavili seznam več deset k v Sloveniji, kjer je bil na nekatere površine za izolacijo nabrizgan _,v est- Na seznamu so poleg industrijskih objektov tudi hoteli, bol-in šole. Dokler je azbest varno spravljen za ometom, nevarnosti
—uuiuiovano sproščanje azoestnin viaicen, je poirenno te graanene n|,Se£c načrtovati enako previdno kot premeščanje visoko radioaktivni sriov'- Na sejmu MEGRAD v Gornji Radgoni smo si lahko ogledali _ ^ ltalijanskega podjetja FABRIS Edilecologia, kako varno odstraniti r‘zgano azbestno izolacijo.
vat 1 Pot?'a§' mednarodnih konvencij smejo brizgani azbest odstranje-j i' z8°lj gradbena podjetja, ki jim je država podelila licenco, ker so
jDtiora biti podtlak, da ob odpiranju vrat zrak vanjo prodira in torej aJa. Ob komori mora biti postavljena dodatna dekontaminacijska k dj ^ odstranjeni azbest. Dekontaminacijska komora pa mora biti t z za čiščenje delavcev, ki azbest odstranjujejo. Delo smejo opravlj; 8° J šolani delavci (izučeni o varnem delu z azbestom) z opravljen vPe.cialnim zdravstvenim pregledom. Pred začetkom del je potrebno p ..lao, s katere se odstranjuje azbestna izolacija, prebrizgati s peneti zrak ° srno*0, ki prepreči, da bi odstranjena azbestna vlakna lebdeli o?. UčVes odstranjeni material se takoj spravi v najlonske vreče, ki Sle Jil"ene’ da vsebujejo azbest. S posebnimi testi je treba ves čas pi Oovati, ali azbest lebdi v zraku. Po vsakem delovnem dnevu se 1 na rra niokro opere in posesa, daje prostor 100-odstotno čist. Že očišc la .Omora se enkrat prebrizga, da se fiksirajo vsa morebitna preos re .kna. Po končanih delih se objekt še enkrat preveri, ali azbestž n ,n!ci m več. Na koncu se odstrani komora, v kateri seje odstranjc p ^gani azbest. Pristojna inšpekcija po opravljenih testih lastniku objel str a certdikat, da je iz objekta res odstranjen nabrizgani azbest. C dih i en* az^est> obleke, v katerih so delali delavci (uporabljati mon ro a ne maske najvišje varnostne stopnje), stene komore, vodo, s ka Sp vsak dan izpirali komoro itd. je potrebno varno zaviti in pred cialnim podjetjem z licenco, da znajo vse te ostanke varno spra\ ^°ma varno predelati.
Za C SC s'ovenska država res ne bo zmogla usposobiti za izdajo lice nu ,.arno odstranjevMje nabrizganega azbesta, bo najvarneje ta dela [ vah p Ui'm Podjetjem, ki so licence pridobila v zahodnih razvitih dri i?oi' rav gotovo pa ne sme dovoliti, da bi slovenski lastniki objekt in žaClJ° '7 nabrizganega azbesta poceni odstranjevali na račun zdra’ 'vljenja nepoučenih slovenskih gradbenih delavcev.
Lučka Bol
Q0 r‘ N. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov MEGF -^^JaRadgona, posvet o azbestu, 11. april 2001
Sindikalna lista
Maj 2001	Gospodarske dejavnosti	Javni sektor* (temelj je SKP	(nekdanje ža gospodarstvo) negospodarstvo) SIT	SIT Prvi del		
1. Dnevnice		
- cela dnevnica		
(nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)	3.500,00	4.156,00
- polovična dnevnica		
(nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00	2.077,00
- znižana dnevnica (od 6 do 8 ur)	1.218,00	1.447,00
2. Kilometrina (od 2. 11. 2000 dalje)	52,80	52,80
(od 14. 11. 2000 dalje)	49,86	49,86
(od 23. 1. 2001 dalje)	51,24	51,24
(od 6. 2. 2001 dalje)	51,90	51,90
(od 20. 2. 2001 dalje)	52,83	52,83
(od 5. 3. 2001 dalje)	52,26	52,26
(od 20. 3. 2001 dalje)	51,72	51,72
(od 3. 4. 2001 dalje)	52,83	52,83
(od 18. 4. 2001 dalje)	55,23	55,23
(od 3. 5. 2001 dalje)	56,97	56,97
3. Ločeno življenje'	83.313,00	60.671,00
4.	Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
5.	Regres za prehrano (od 1. 1. 2001)
- po SKPGD (na delovni dan)	602,00	602,00
Drugi del_____________________________________________________
1. Jubilejne nagrade
- po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu)
-za 10 let	60.518,00	51.005,00
- za 20 let	90.777,00	76.507,00
-za 30 let	121.036,00	102.009,00
2. Odpravnina ob upokojitvi	416.564,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje		613.500,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje
3. Solidarnostne pomoči* - po SKPD - ob smrti delavca - ob smrti v ožji družini		124.969,00 62.485,00	102.009,00
4. Minimalna plača (od 1. 1.	2001)	84.418,00	84.418,00
5. Zajamčena plača (od L 1.	2001)	44.367,00	44.367,00
6. Regres za letni dopust -najmanj	117.298,00 -ali največ	143.150,00 (70 % povprečne slovenske plače)			117.298,00
* 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna slulba ZSSS			
Konferenca vrtcev Sindikata VIR
Odločno proti izločitvi vrtcev iz kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja
Konferenca vrtcev Sindikata VIR je na sestanku v Domu sindikatov 25. aprila ostro obsodila pobude nekaterih občin, naj se vrtci izvzamejo iz kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Konferenca je sprejela stališče, daje treba zaradi zaščite in poenotenja pogojev za delovanje vrtcev uveljaviti metodologijo za izračun cene programov v vrtcih, ki jo je na podlagi zakona o vrtcih pripravilo resorsko ministrstvo. Probleme, kijih nekatere občine imajo pri financiranju dejavnosti predšolske vzgoje, pa je treba sistem-
sko urediti v okviru financiranja lokalnih skupnosti.
Konferenca je obravnavala tudi problematiko v zvezi z izvajanjem zakona o vrtcih in uvajanjem novega kurikuluma in pri tem ministrstvo za šolstvo in šport opozorila na neustrezen položaj pomočnic vzgojiteljic, za katere bo predlagala pripravo novega modela napredovanja
Konferenca je ponovno izpostavila tudi problem neustreznega vrednotenja nepedagoških delavcev. Sprejela je zahtevo, naj se za njihova delovna mesta izdela enotni opis del in nalog, iz katerega bo razvidna zahtevnost njihovega dela.
V razpravi je bilo slišati, da so naj večji problem občine, ki nočejo upoštevati sprejetih predpisov o financiranju vrtcev. Ker občine vrtce financirajo na podlagi indeksacije, je večina vrtcev zelo revnih in imajo denar le za plače, materialnih stroškov pa ne morejo pokrivati. Velika večina vrtcev tudi ni-
Konferenca je ugotovila, da presežnih delavcev ni toliko, kot so napovedovali ravnatelji.
ma možnosti posodabljanja. Usoda vrte
:evje
marsikje odvisna od dobre volje župan
iov in
občinskih svetnikov. Vrtci so namreč )carV liki porabniki občinskih proračunov in ^ marsikje mislijo, da lahko največ prihrani prav pri njih. Starši za bivanje in oskrbo rok v vrtcih pokrijejo le 81 odstotkov stro kov, vse drugo pokrije občinski proračun-Kot je dejala Antiča Debeljak, predseo ca Sindikata Vir, bo moralo šolsko ministrs^ stopiti na prste lokalnim mogočnežeminU . Ijaviti enotno metodologijo financiranja cev. Marko Milič iz Ljutomera je opozoril-nekateri občinski uradniki preverjajo celo • ali so delavci v vrtcih utemeljeno dobih ziv mentorja. Udeleženci konference so menili, da bi za vrtce morali veljati enaki čini financiranja, kot veljajo za šole.
Konferenca je razpravljala tudi o PreseZ delavcih v vrtcih. Čeprav so napovedi rav teljev kazale na kar 240 presežkov do leta 2	'
je problem manjši, ker vrtci na obnavljaj0 u lovnih razmerij za določen čas. Več proble11 bo verjetno le pri tehničnih delavcih. ^ Število oddelkov v vrtcih se zmanjšuje le v Mariboru, drugje manj- £ dikat bo po besedah Bojana Hribarja, se tarja, vztrajal, da se število presežnih oe . cev zmanjša na minimum. Postopki njih0 .v, reševanja pa morajo biti skladni s k°lel< no pogodbo dejavnosti.
F. ^
Vseživljenjsko učenje in socialni dialog
Evropski sklad za usposabljanje iz Torina (ustanovitelji so udeleženci socialnega dialoga na ravni Evropske unije) in Švedska, predsedujoča država članica EU, sta od 23. do 25. aprila v Malmoju organizirala konferenco o vseživljenjskem učenju in socialnem dialogu. Na konferenci so predstavniki socialnih partnerjev in državnih organov vseh 13 držav kandidatk za članstvo v EU razpravljali o memorandumu o vseživljenjskem učenju, ki gaje pripravila Evropska komisija.
Memorandum pomeni uveljavljanje zaključkov Evropskega sveta v Lizboni, kije vseživljenjsko učenje umestil za spremljevalca preoblikovanja gospodarstva in družbe na podlagi znanja. Vseživljenjsko učenje je po evropski strategiji zaposlovanja namenska in stalna aktivnost za izboljšanje znanja in usposobljenosti. Namen memoranduma je tudi začeti vseevropsko razpravo o strategiji uveljavljanja vseživljenjskega učenja na vseh ravneh
(posameznika in institucij) ter v vseh delih javnega in zasebnega življenja.
Iz ust odraslih udeležencev izobraževanja in usposabljanja ter od dijakov, udeležencev nadaljevalnega poklicnega izobraževanja, smo slišali njihove praktične izkušnje. Spoznali smo tudi dijake begunce iz Bosne, ki so se učili švedščino in videli možnost vstopa na univerzo. Spoznavali smo tudi odrasle dijake iz Finske, Španije, Poljske, Kamemna, ki so bili stari od 35 do 45 let.
Name je izreden vtis naredila obvezna sestavina njihovega izobraževanja in usposabljanja-socialne veščine. Pri tem se učijo svojih državljanskih pravic in kako jih uresničevati, učijo se o sindikatih, združenjih delodajalcev, kolektivnih pogodbah, sistemu socialnega partnerstva, kako komunicirati z delodajalcem in s svojimi sodelavci. Učijo se tudi, kako biti pri delu uspešnejši, kako izražati svoje interese in želje, ne da bi pri tem prišli v spore.
ni'
Takšne veščine so v prid vsem, posameZ ku, delodajalcu, družini in družbi. . u. Sodelovala sem v delovni skupini, k'Je ^ ravnavala spodbujanje vlaganj v vseživljoU-učenje. Ideja o zavarovanju za izobraževn J ki jo skleneta delodajalec in delavec z na , nom, da krije stroške usposabljanja, je v ju na zanimanja. Na ta način sta motiviran3
stimulirana oba, delavec in delodajalec. Ta*0!11!
aln'^
zavarovanja sklepa švedska zavaroval Skandia.	0%.
V razpravi je bil izpostavljen problem n1
neti nenneuhlinnin HpI^vppv hrP7 IZOD™
nosti usposabljanja delavcev brez iz°b>-oz. ustrezne usposobljenosti, ki imajo pra ,j
loma nizke plače. Nekateri so se zavzen1^
da bi država in delodajalci v celoti nosili bre •(, usposabljanja.. Ideja o individualnih ra0:, za učenje se je zdela vsem izredno zanl^r va, ki bi jo kazalo poglobljeno proučiti v ličnih okoljih.
Konferenca je razkrila razlike med m s vami, dala pa je kar nekaj idej o tem. %e. naprej. Predvsem pa je vseživljenjsko ^ nje približala tudi delodajalcem in siti
tom, ki marsikdaj ne uvidijo velikanskeg3^.
mena izobraževanja in usposabljanja za P sameznike, podjetja in družbo.
Metka Roks^

Kom,
erenca območne organizacije ZSSS v Pomurju
Sindikati ne smejo popustiti Pritiskom delodajalcev
Prvomajskimi prazniki je konferenca ob-pfijb?6 0rganizacije ZSSS za Pomurje pretresla s katerimi se ta čas spopadajo Svobodni Port^f' Obravnavala in sprejela je tudi poslovno hodn'' ° °*3rno^ne organizacije za leto 2000. Pri-^sec bo območna organizacija sklicala % l n einsk° konferenco o gospodarskih razme-,, Plačm politiki v Pomurju, na katero bodo ce i ,11 tUck predstavnike gospodarske zborni-j^ne skupnosti, delodajalskih organizacij,
Duv?ei'ie V ve<-j‘h Pocljetj'h • • ■
log ? j311 Semolič je uvodoma opozoril na pred-jot|b>nao delovnih razmerjih, kije pred dru-liko ranjem v državnem zboru. “Za nami je ve-času azPrav, ki niso bile lahke, saj so se v tem z^ljH^Pjali trije ministri za delo, vendar pa do Prišlo”^ P°8ajanj ° odprtih vprašanjih še ni
‘.'ovnih
je dejal.
^Io- oerno"^ev"' besedah mora novi zakon o
loje^“‘n razmerjih ščititi šibkejše, to pa so de-' zak**C1' ^at0 je treba čim več pravic zapisati a°st <jn- kar bo delavcem zagotovilo večjo var-'ektiv °l '"O bi bile iste pravice zapisane v ko-kat; o rt,1 ^ Pogodbah, ki jih delodajalci in sindi-^Klepajo prostovoljno, ko dpi e'avceje izjemno pomembno, kdaj jih lah-HiSo dajalec odpusti. Za sindikate sloVnSP°rni krivdni razlogi in po-co kj1 raz'°gi (zakon mora delav-I)()S]() je delodajalec odpustil iz boj^aih razlogov, zagotoviti, da sloVa . 'eto dni prednost pri zapo-bo tan'U.Pr' >stem delodajalcu, če V^el ponovno zaposlovati), siodjinorna nesprejemljivi pa so za Sie Te osebni razlogi za odpuš-^ delavcev, saj ob nerazvitosti Pravne države omogočajo pre-Petrj. 0rab- Zavzel seje za najmanj Mrap Se^n' odpovedni rok in ne za lod^^ega, kakor predlagajo de-bivj]3 ci- Ce si številni poslanci in dtinistri kljub vsem svojim kp I(1‘l,ri ne morejo leto dni po izte-Ppj sj .ndata najti zaposlitve, kako Vi i0 v treh mesecih najde dela-
preteklosti večkrat zahtevali. Zakon je pomemben za sindikate, ker naj bi nekatere pravice dajal samo članom sindikatov, ki so z delodajalci sklenili kolektivne pogodbe. Zdaj uživajo vse pravice, ki so si jih s pomočjo svojih članov in njihovo članarino izborili sindikati, tudi nečlani. Prav tako zdaj uživajo vse pravice iz kolektivnih pogodb in socialnih sporazumov tudi člani tistih sindikatov, ki niso bili pripravljeni podpisati določenega dokumenta, češ da ni dober. Tako so lahko v preteklosti nekateri sindikati samo kritizirali, hkrati pa so uživali rezultate, ki so jih izborili drugi sindikati. Poslej naj bi določene pravice uživali samo člani tistega sindikata, ki bo sporazum ali kolektivno pogodbo izboril in podpisal. Pri zakonu o kolektivnih pogodbah pa bo treba po Semoličevih besedah paziti, da se vanj ne bi prikradla določila, ki bi škodovala sindikatom. Se posebej pa bi moral zakon urediti vprašanje reprezentativnosti delodajalskih organizacij in še nekatera konkretna vprašanja.
Semolič je govoril tudi o predlogu zakona o javnih uslužbencih, o aneksu k dogovoru o politiki plač za obdobje 1999 do 2001, o evropski formuli rasti plač (rasle naj bi v skladu z rastjo inflacije in rastjo bruto družbenega proizvoda ali
W0>* je posebej poudaril, da 'oj, ne bodo pristali na pred-co i^0 katerem 30-minutnega odmora za mali-'t|(kal e bi več šteli v delovni čas. Čeprav de-^lov C' °bljubljajo, da ob skrajšanju tedenskega ^asa na ure ne bi prišlo do zni-^ P'ač, bi po Semoličevih besedah to slej kot ■ |Vet"° d° povečanja norm, zmanjšanja raz-!e,(]a ^datkov in posledično znižanja plač. Res S nV Ve^'n' držav v Evropski uniji časa za ma-Ifatte6 i'tcjuj° v delovni čas, nekateri, denimo ,Zl> pa ga štejejo. Res pa je tudi, da imajo V C| v večini razvitih držav v Evropi neka-^ ravice, ki jih delavci pri nas nimajo.
K&čene pravice samo za ^ 6 sindikatov
■C01* je spregovoril tudi o predlogu zako-°lektivnih pogodbah, ki so ga sindikati v
Dušan Semolič in Danilo Šipoš
rastjo produktivnosti dela - pri nas bi veljalo upoštevati produktivnost na ravni države) in še o nekaterih aktualnih vprašanjih.
Semolič je pojasnil tudi idejo o združevanju sindikatov dejavnosti v štiri močne sindikate v ZSSS, v katerih bi prišlo do koncentracije znanja in kapitala. Pred tem pa bi veljalo spremeniti tudi zakonodajo, ki združevanju in krepitvi sindikatov ni naklonjena.
V razpravi je sekretar območne organizacije ZSSS v Pomurju Danilo Šipoš dejal, daje sedanja vlada v razpravi o predlogu novega zakona o delovnih razmerjih ponovno odprla nekatera poglavja, v zvezi s katerimi sta vlada in sindikat v preteklosti že uskladila stališča. Zdi se, da se z vsako novo vlado in vsakim novim ministrom pogajanja o predlogu zakona začnejo znova, kar je
nesprejemljivo. Po Šipoševem mnenju bi vlada morala spoštovati tisto, kar je med vlado in sindikatom že bilo dogovorjeno, ne glede na to, kdo je takrat sedel v vladi in kdo v sindikatih.
Tudi predsednik Sinlesa Danilo Vedlin je opozoril, da so sindikalna stališča v zvezi z zakonom o delovnih razmerjih enaka od leta 1999, vladna stran pa jih kar naprej spreminja, saj daje amandmaje na svoja stališča in predloge. V takšnih razmerah se je zelo težko pogajati.
Jože Jug iz Cestnega podjetja Murska Sobota je menil, da bi morale tako kot v državah Evropske unije tudi pri nas plače rasti 100-odstot-no v skladu z inflacijo. Po njegovih besedah imajo pri nas menedžerji že evropske plače, zato bi bilo prav, da tudi rast delavskih plač uskladimo s prakso v Evropski uniji. “Če imajo menedžerji evropske plašče, si tudi delavci zaslužimo evropske!” je dejal Jug.
Po mnenju Tomislava Kneza iz Avtobusnega prometa Murska Sobota pa bi bilo prav, če bi tudi nečlani sindikata plačevali 50-odstotno članarino sindikatu, saj uživajo vse plodove njegovega dela. Danes marsikdaj sindikalne podružnice v podjetjih najbolj kritizirajo nečlani, čeprav sami nič ne storijo za delavce.
Bodo potrebne bolj radikalne oblike sindikalnega boja?
Sekretar v območni organizaciji ZSSS v Pomurju Marko Milič je prepričan, da sindikati v pogajanjih o predlogu novega zakona o delovnih razmerjih ne bi smeli preveč popuščati. Po njegovih besedah morajo sindikati dosledno braniti minimalne zahteve, ki so bile sprejete na sindikalnih organih. Če njihove zahteve ne bodo naletele na plodna tla, pa je po Miličevih besedah treba zaostriti metode sindikalnega boja.
Razpravo o aktualnih nalogah ZSSS so udeleženci konference sklenili z ugotovitvijo, da bo treba boj in pogajanja za delavske pravice nadaljevati. Pogajanja morajo biti, kakor je dejal Semolič, preudarna, sindikati pa od svojih minimalnih zahtev ne smejo odstopati. Če bo potrebno, bodo morali sindikati poseči po bolj radikalnih oblikah sindikalnega boja - pri tem pa morajo Svobodni sindikati slediti svoji dosedanji praksi in uresničiti, kar bodo napovedali.
Udeleženci seje so spregovorili tudi o neurejenem financiranju znotraj ZSSS. Rešitev bodo poskušali najti na konferenci ZSSS, ki bo obravnavala to problematiko. Če do rešitve ne bo prišlo, pa se bo konferenca območne organizacije ZSSS v Pomurju še pred počitnicami sestala na izredni seji ter sprejela ustrezne sklepe.
Na konferenci so spregovorili tudi o težavah, ki pestijo delavce v Pomurju zaradi izredno slabih gospodarskih razmer. Območna organizacija bo že naslednji mesec sklicala problemsko konferenco o gospodarskih razmerah in plačni politiki v Pomurju. Člani konference območne organizacije so obravnavali in sprejeli tudi poslovno poročilo za leto 2000 ter poročilo nadzornega odbora območne organizacije. Na pripravljeno gradivo ni bilo pripomb, člani konference pa so ugotovili, da so pristojni v območni organizaciji poslovali skrbno in varčno.
PRAVNI NA§VETI
Piše: Lidija Jerkič, univ, dipl, iur._____
0^ I
f-3.	Pravica	do
1 ^ ^F	odpravnine ob
i-dL*-	prisilni
'	poravnavi ali
stečaju
|	Zakon	o	po
ravnavi, stečaju in likvidaciji, sprejet leta 1993, je v 51. členu določil, da imajo delavci, ki jim preneha delovno razmerje v postopku prisilne poravnave, enake pravice kot delavci, ki jim preneha delovno razmerje zaradi stečajnega postopka. Pravice obojih naj bi uredil poseben zakon. Ustavno sodišče je leto dni kasneje odločilo^ da ta člen ni v skladu z ustavo, ker zakonodajalec ni uredil pravic teh delavcev s posebnim zakonom, in državnemu zboru naložilo, naj tak zakon sprejme, in sicer z veljavnostjo za nazaj. Ker državni zbor takega zakona v šestih mesecih ni sprejel, je ustavno sodišče odločilo, da se 51. člen
ne uporablja do sprejema zakona, ki bo urejal pravice delavcev, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja ali prisilne poravnave. Posebni zakon - Zakon o Jamstvenem skladu Republike Slovenije - je bil sprejet leta 1997. Istega leta sta bila spremenjena tudi 51. in 160. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Namesto da bi spremembe zakonodaje rešile spore v zvezi s pravico do odpravnine, so stečajni upravitelji prenehali priznavati delavcem pravico do odpravnine. Kljub mnenjem ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in ministrstva za pravosodje, iz katerih je bilo razvidno, da delavcem odpravnine pripadajo, se je sodna praksa opredelila, da delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja ali prisilne poravnave, odpravnina ne pripada. Niti v stečajnem zakonu niti v zakonu o jamstvenem skladu ta pravica namreč ni bila zapisana. Prvi je določal le, katere terjatve se poravnavajo kot stroški stečajnega postopka (med drugim tudi odpravnine), drugi pa vrsto in obseg sredstev, ki se pokrivajo iz sklada.
Šele z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Jamstvenem skladu RS (Ur. 1. RS št. 53/99 z dne 2. 7. 1999) so bile odpravljene dileme o odpravnini. Ta zakon določa, da
Vodovnik piše ministrici Tei Petrin
Albert Vodovnik je ministrici za gospodarstvo Tei Petrin poslal odprto pismo v zvezi s privatizacijo Slovenskih železarn. V njem oporeka mnenju, daje privatizacija mogoča le prek sedanjega holdinga. EU od nas ne zahteva, da se sedanje družbe v lasti države prodajo zasebnim lastnikom, in ne predpisuje lastniške strukture. EU zahteva le to, da država s subvencijami po letu 2001 ne spodbuja več kon-
kurenčnosti naših jeklarn. Vodovnik meni, da bi bilo treba sklicati izredno skupščino Slovenskih železarn in na njej zamenjati sedanjo upravo. Ta bi morala delovati usklajeno z ministrstvom za gospodarstvo, ne pa mu nasprotovati. Nova uprava naj bi izpeljala privatizacijo posameznih družb in likvidirala holding, ki po opravljeni privatizaciji ne bo več potreben.
Reinhard Kuhlmann, generalni sekretar Evropske zveze kovinarjev (EMF), in njegov sodelavec Hardy Koch, odgovoren za sodelovanje s sindikati nečlanic EU, sta pred prvomajskimi prazniki obiskala SKEI. Z Albertom Vodovnikom in Lidijo Jerkič, sodeloval pa je tudi Dušan Semolič, sta se pogovarjala o gospodarskih in političnih razmerah v Sloveniji. Posebej sta se zanimala za organiziranost SKEI in vlogo sindikatov v naši družbi. Govorili so tudi o sindikatih v jugovzhodni Evropi, za katere bo SKEI skupaj z EMF prihodnje leto organiziral posebno konferenco.
imajo delavci do sprejetja novega zakona o lovnih razmerjih pravico do odpravnine v VI ni in pod pogoji, kot jo imajo delavci, ki JifJJ prenehalo delovno razmerje zaradi nujnih op rativnih razlogov po zakonu o delovnih razmer) Sprememba velja od 3. 7. 1999. Potemdatu tudi sodna praksa priznava odpravnino. D£ ■ cem torej pripada odpravnina v višini naj m polovice delavčeve povprečne plače v zah J . treh mesecih za vsako leto dela v organiza oziroma pri delodajalcu. Odpravnina je v c ti obveznost delodajalca. Jamstveni sklad lZP čuje odpravnine v višini ene minimalne P*a ^ vi) mesto delodajalca, od katerega potem zah ^ povračilo). Razliko morebitno neizplačane pravnine delavec uveljavlja v postopku ste ali prisilne poravnave.	^
V zvezi z odpravninami pa se postavlja se ^ datno vprašanje. Ustavno sodišče je leta naložilo državnemu zboru, naj sprejme P°seni). zakon, s katerim bo uredil pravice delavcev z zaj (torej od sprejema zakona o prisilni pora ,e, vi, stečaju in likvidaciji). Državni zbor je s SP^ membo zakona leta 1999 uredil pravico do pravnine le za naprej in s tem kršil odločitev u neea sodišča. SKEI ie v zvezi s tem že spre.
Besedilo listine z naslovom Pomeih
,bneJ'
iTh žele'
ši razlogi za privatizacijo Slovenskin
zarn v okviru sedanjega holdinga pravi Vodovnik v pismu, na hotenje, holding čim dlje živel na račun državo^
prav povzroča propadanje jeklarskih 0 v Vodovnik zaključuje, da bo po scenah (
sporni listini propadlo 10.000 delovnih Kljub prodaji premoženja in izgubi jeK ^ stva bo ustvarjen velik javni dolg, hi e morala pokriti država.	d
povzel:
NAJ SEVE...
Delodajalec mora zagotoviti zdravst^ . preglede sluha delavcev, ki so pri ueI1i
o .
postavljeni škodljivemu hrupu. Ždravst^
pregledi se delijo na predhodne, ol
in usmerjene obdobne preglede. Zdrav^V ne preglede sme opravljati zgolj P00,
čeni zdravnik. Na zdravstvenem preg
je treba najprej ugotoviti, ali delavec ^ kakšno bolezen, zaradi katere v hrupu sp^ ne sme delati. Zdravstveni pregled pa nplV obsegati še pregled ušes, nosa in žrela-trebno je akumetrično določiti sluh 111 ^ diometrično določiti slušni prag za Čiste , ne po zračni in kostni poti. Na zdrav'5^.
nem pregledu je potrebno delavcu sv
vati o namenu in načinu uporabe protim .,.
ven-
ne osebne varovalne opreme ter o Pre ,u|i, livnih ukrepih, s katerimi se zavaruje s
■ed ‘i!i
Vir: Pravilnik o varovanju delavcev ganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (V p' list RS, št. 7/2001), ki velja od 16. 2. 2001 terega zahteve morajo delodajalci izpolni'1 r kasneje do 16. oktobra 2001. Delodajalci Pa j)|i
rajo najkasneje do 31. 12. 2005 od drugih razn j
delovna mesta, na katerih dnevna izpostavljen hrupu presega 90 dB(A) oziroma konična 140 dB(C).
Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije
Razpis
S?	gradbincev in 125-letnici cementarne
ovije razpisujeta komisija za šport in sindikat Cementarne Trbovlje
letne športne igre gradbincev Slovenije, in sicer 9. junija 2001 v Trbovljah.
® e bodo sestavljale te panoge:
nuj' mo^e ek'Pe (4 tekmovalci in 2 rezervi), čas igranja 10 mi-
atTtizni tenis, moške ekipe (3 igralci) po sistemu Swaithling cub 3. keZ|enS^e ek'Pe igralki) po sistemu Carbillen cub;
so i nje’ m°ški borbene igre 6 x 3 (6 mož), ekipno ženske 4 x 4 lučajev;
5,	^Janjc, ekipno moški (3 strelci), ekipno ženske (2 strelki);
6,	0fii*nan-ie’ m°ški ekipno (4 tekmovalci z dvema kroglama); i' a’ m°ške in ženske ekipe (6 igralcev in 2 rezervi);
1 nogomet. 6 ioralrpv -i- n Hvp rp.7p.rvi 4- vratar’
I' ^	in ^cii5»kc CKipe vo igiaiecv 111 z, iczcivi;,
8,	tea' nogomet, 6 igralcev (5 + 1), dve rezervi + vratar;
ls’ moški in ženske posamezno, po kategorijah: A - do 35 le
9,	k ' od 35 do 45 let, C - od 45 do 55 let, D - nad 55 let;
Sarka, moške in ženske ekipe po pravilih KZS (5 igralcev in rezerv), 2x10 minut igre.
Tek
rn°Vanja v posameznih panogah bodo, če se bodo zanje prijr StrfJanJ štiri ekipe ali posamezniki. nina. skl 0rganizacije in tehnične izvedbe bremenijo udeležence (štan
oC)h- informacije bodo vodje ekip prejeli pri organizacijsker
bei1j|jave Pošljite do 15. maja 2001 na naslov: Sindikat delavcev grac 0l/2Ti avnost* Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana (tel./fak 1 2460, tel. 01/434 12 20.
'Portni pozdrav!
Anton Prišel, predsednik komisije za šp Miodrag Popovič, predsednik SDGD Slaven Jernej Jeršan, sekretar SDC
SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI
Vse kar mora vedeti Slovenec -jutrišnji državljan EU
Zakaj je 9. maj dan Evrope?
0d
I9Sq OVor: Francoski zunanji minister Robert Schuman je 9. maja tlega SVetovni javnosti predstavil predlog o uskladitvi obnovitveni So'Cesa Prem0S0vne in jeklarske industrije Francije in Nemčije, ka jnJU močno prizadele vojne vihre. Predlagal je, naj se francos-je kji nemška proizvodnja premogovne in jeklarske industrije, ki a v tistem času temelj vojaške moči, povežeta v okviru nad-ttidi uPravljalske organizacije, v katero bi se lahko vključile Dik jeru§e države. Avtor zamisli je bil znani pogajalec in mirov-Na t an Monnet, ki se ga še danes spominjajo kot očeta Evrope. $ka Jranc'osko pobudo so se odzvale Nemčija, Italija, Nizozem-UstT elgija in Luksemburg ter aprila 1951 podpisale pogodbo o Vapr°HitVi Evropske skupnosti za premog in jeklo. Taje bila pr-Vrh0vedhodnica današnje Evropske unije. Zato je bil leta 1985 na kot h nem srečanju v Milanu sprejet sklep o praznovanju 9. maja neva Evrope.
V|>.
Publikacija Urada vlade za informiranje
Razpis 14. slikarske kolonije gradbenih delavcev Slovenije
Letošnja slikarska kolonija bo L in 2. junija na Soriški planini. Vanjo se lahko prijavijo zaposleni v gradbenih podjetjih.
Stroške kolonije bosta krila Vegrad, d. d., in republiški odbor SDGD Slovenije. Likovna dela bodo ob praznovanju dneva gradbincev razstavljena v Domu sindikatov v Ljubljani.
Prijave sprejema Alenka Gregorčič, Vegrad, Prešernova 9a, 3320 Velenje. Za informacije kličite Jožico Pantner, tel. 03/897 41 61.
Pohod ZSSS na Nanos
v soboto, 26. maja
Kot nam je povedal Dušan Semolič, bo ZSSS tudi letos organizirala pohod na Nanos. Planinci se bomo zbrali v soboto, 26. maja, na Razdrtem najkasneje do 9. ure. Tudi letos nas bodo na poti spremljali gorski vodniki. Hoje navzgor je za dobro uro. Hrana in pijača iz nahrbtnika ali v koči Janka Premrla Vojka na Nanosu.
DELAVSKA HRANILNICA d. d.
LJUBLJANA, Dalmatinova 4
VABIMO VAS, DA ODPRETE ŽIRO RAČUN V DELAVSKI HRANILNICI
Naše prednosti:
•	ne zaračunavamo vam stroškov odprtja in vodenja računa,
•	cene storitev plačilnega prometa so nižje od ponudbe bank in jih prilagajamo Vašim plačilnim zmožnostim,
•	oblikovanje plačilnih nalogov in spremljanje plačilnega prometa smo organizirali enako kot bančno okolje, vključno z elektronskim poslovanjem,
•	skrbimo za ohranjanje realne vrednosti in donosnost Vaših sredstev,
v, omogočamo Vam najemanje različnih ugodnih kreditov in negativno stanje računa,
•	poslovanje z gotovino smo prilagodili Vašim potrebam, vključno s poslovanjem s hranilnimi knjižicami,
•	z odprtjem računa v hranilnici bodo vse finančne storitve za Vas opravljene na enem mestu.
PONUJAMO VAM TUDI RAČUNOVODSKI SERVIS
Sindikati so pravne osebe zasebnega prava, zato morajo imeti:
<• svoje finančno poslovanje urejeno, skladno z zahtevami slovenskih računovodskih standardov in zakonom o računovodstvu,
•	ažurno in strokovno pravilno urejene in usklajene računovodske evidence,
•	pravilno izkazovana denarna sredstva v blagajni in na računih,
•	pravilno vodene poslovne knjige in sestavljene letne računovodske izkaze v skladu s standardi.
To strokovno delo Vam po ceni, ki bo prilagojena Vašim finančnim zmožnostim, lahko opravljamo v hčerinski družbi Delavske hranilnice, DH Storitve d. o. o.
Pokličite nas, Delavska hranilnica Vam ponuja varčevanje, kreditiranje, vodenje računa in plačilnega prometa, računovodske storitve in celoten finančni servis na enem mestu. Naš telefon: 01 3000 200, 02 234 30 30.
UPRAVA HRANILNICE
r

“N
"Madonca, ali ste videli Matijo, kako se ga I je na prvomajskem srečanju nalingal, "je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi dejal rezkar Vili. "Toliko si ga je nalil pod kapo, da so ga noge komaj nosile! ”
“Oh, saj ni bil edini," je komentirala kuharica Špela. “Tokrat vas dedcev niti ne smem preveč šimfati, ker smo si ga na prvomajskem srečanju tudi ženske pošteno privoščile. Sindikat je poskrbel za tako primerne cene jedače in pijače, da bi bilo človeku kar žal, če si | ne bi privoščil česa za pod in česa za na zob.”
“Čakajte, čakajte!" je vzkliknil skladiščnik
K	.. A
Iz dnevnika delavca Jožeta
Delavci
J
Rudi. "Koga praviš, da si videl okajenega na prvomajskem srečanju, Vili?"
“Matijo,” je odvrnil Vili. “Saj ga moraš poznati."
“Ali je to tisti, ki je včasih delal v naši orodjarni?" je zanimalo Rudija.
“Seveda, kdo pa drug?" je odvrnil Vili.
“Neverjetno, da je ta Matija začel spet hoditi na prvomajska delavska srečanja," se je zarežal Rudi. “V času socializma, ko je bilo to moderno, se je sicer razkazoval na vsaki prvomajski proslavi. Verjetno je računal, da se bo tako lažje dokopal do kakšne občinske službice. Odkar smo ponovno uvedli kapitalizem, pa se je prvomajskih srečanj izogiba! kot hudič križa, češ da bo on postal veliki menedžer in podjetnik, ki ne spada med delavsko rajo. Očitno njegovim poslom ne kaže najbolje in se je že začel pripravljati, da se bo vrnil v delavski razred! ”
“Ali še nisi slišal, da je Matiji propadla njegova d. o. o., ki resnici na ljubo tudi nikoli ni kaj pametnega proizvajala, pač pa jo je nad vodo držal samo šverc komerc," je dejal Vili. “Matija se zato nične pripravlja na vrnitev med delavsko rajo, kajti on je zdaj že delavec. In to brezposeln!"
“Sicer pa Matija ni edini, ki se je vrnil med delavce in na prvomajska srečanja," se je zahihitala Sonja iz računovodstva. "Na prvomajskem srečanju sem po dolgih letih videla tudi Romana z ženo. To je tisti Roman, ki je pred desetletjem ustanovil d. o. o., ki se je ukvarjala s preprodajo izdelkov podjetja, v katerem je Roman včasih delal. Odkar je omenjeno podjetje olastninjeno, Romanova firma nima več kaj početi. Zato se je moral ponovno zaposliti in zahajati na prvomajska srečanja."
"Tudi moj sosed, ki se je desetletje ustil, da bo postal kapitalist, se je sprijaznil s tem, da bo ostal delavec," je smeje dajal mizar Tone.
“Tako sva po desetih letih ponovno skupaj šla na prvomajsko srečanje, kjer sva vztrajala -reci in piši - do 2. maja. Moj sosed je bil nad razpoloženjem, ki je vladalo na srečanju, več kot navdušen. Ko je imel nekaj kozarcev pod kapo, je nenehno ponavljal, da je končno zopet našel svoje korenine.”
“Ej, fantje! Takšnih, ki so ponovno našli svoje korenine, je iz leta v leto več," je dejala Špela. “Mmnogi so pričakovali, da bodo živeli tako kot največji bogataši v Evropski uniji in Ameriki in da jim ne bo treba nikoli več nič delati. Skoraj vsi, razen redkih izjem, so takrat hoteli postati podjetniki ali menedžerji, zato so zviška gledali na delavsko rajo. Bili so prepričani, da bodo sami kmalu veliki kapitalisti. Zdaj, ko so spoznali, da ni tako lahko postati kapitalist, kot so si mislili, pa se s sklonjeno glavo vračajo v delavske vrste."
“Ufi teh časov se odlično spomnim!” je dejal Rudi. “Na prvomajskih srečanjih na začetku devetdesetih let se je poleg sindikalnih funkcionarjev in zaupnikov zbralo samo nekaj sto delavcev. Takrat so mnogi, ki so sanjarili o tem, kako veliki kapitalisti bodo, podcenjujoče gledali na nas - češ, poglejte jih, kakšni tepčki so, saj ne znajo nič drugega kot delati. Zdaj pa je takšnih, ki so spoznali, da je častno živeti od svojega dela, čedalje več. Letos se nas je na prvomajskem srečanju zbralo že več kot pet tisoč, da o tem, kako se povečuje zanimanje za članstvo v sindikatu, niti ne govorim.”
“Samo to me zanima, kdaj bomo na prvomajskem srečanju po mnogih letih ponovno videli našega direktorja?" se je zahihitala Sonja.
"Če bi bil pameten, bi prišel že letos," je dejal Vili. “Ko bodo naše podjetje kupili tujci, za kar se že zanimajo, tako in tako ne bo več direktor. Vesel bo lahko, če ga bodo novi lastniki zaposlili kje v komerciali, saj za opravljanje bolj odgovornih del nima niti ustrezne izobrazbe."
“Ja, ja, tako je to fantje," je zamišljeno dejal strugar Lojze. “Ko smo v Sloveniji uvedli kapitalizem, je velika večina ljudi mislila, da bomo pri nas imeli takšen kapitalizem, v katerem bomo vsi kapitalisti in vsi živeli brez dela. Očitno pa bomo pri nas imeli takšen kapitalizem, kjer bomo skoraj vsi delavci in kjer se bomo morah vsi preživljati s hudičevo trdim in slabo plačanim delom, kapitalistov pa bo samo za peščico! ”
“To pa ne bo držalo!" se je v pogovor odrezavo vključila praktikantka Suzana. "Kot mlada diplomirana ekonomistka vam lahko povem, da bomo imeli pri nas kapitalizem brez kapitalistov! ”
“Kako to misliš? ” smo začudeno povprašali vsi v en glas.
"Pri nas bo pač tako, da bomo prej kot slej vsi državljani Slovenije delojemalci, kapitalisti pa bodo tujci, ki bodo poceni pokupili naša podjetja!"
Pravno svetovanje
Psiholog pride k sosedu odvetniku in ga vpraša, 0) kaj bi naredil, če bi mu sosedov pes pregriznil
>» novo Z°80-
•>£ "Zahteval bi denar, da bi kupil novo. Če bi JS to zavrnil, bi ga tožil."
“In kaj boste naredili, ker je vaš pes meni to ^ res naredil?"
J “Tu imate denar in pojdite v miru."
O Čez kakšen dan prejme psiholog priporoče-
no pismo. Ko ga odpre, najde v njem račun za znesek, kot ga je prejel za pregriznjeno žogo. Na njem je pisalo - račun za pravno svetovanje.
Poroka
Zdravnik pove pacientki, da ima hudo in neozdravljivo bolezen, zaradi česar bo v živela največ le še tri mesece.
Ta ga vpraša, ali lahko kaj naredi proti temu.
Bližnji sorodniki
“Gospod, zakaj pa ste prišli ravno na p°' povedat, da leži na robu gozda crknjen osel-mislite, da ga bomo mi pokopali?"
“To ne! Jaz sem samo začutil dolžnost, da- [ govo smrtjo seznanim bližnje sorodnike, za J vi naredile, kar hočete! ”
Divji petelin
norci!0
“Gospod natakar, prosim, prinesite mi P° divjega petelina."	,0l
“Divjega petelina, žal, nimamo. Lahko prinesem bedro domačega petelina, ki je povedno, kadar je videl človeka s takšno rdečo co, kot jo imate vi! "
Ravnovesje
je?’
‘V naši družbi vlada pravo naravno rav>
mor*
“Kako to misliš?”
“Če kdo obogati, postanejo drugi revni-
"Mama, kdo čuva hišo?”
“Policija, sinko!"
“Od kod dobivamo hrano?"
“Od kmetov!!"
“Od kod pridejo otroci?"
“Štorklja jih prinese!	gire
"Mamica, zakaj pa potem midva sploh P bujeva atija?”	iMili-
“Zato, da so lahko štorkljo umetno opl
Skrbna žena
“Ali ti žena redno čisti obleko? “Ne, samo žepe! ”
Perutničke
“Ali ste se v življenju radi zabavali z mm vpraša sveti Peter žensko, ki pride v vice-“Ne! Živela sem krepostno!"
“Potem boste pa dobili perutničke." “Ali bom angelček?”
"Ne, gos!"
Vijatelj, ali veš, da te tvoja žena, ki ie •t mlajša od tebe, že lep čas vara z drlt° eveda vem!"
i zakaj je ne zapustiš?"	i.,pjt-
Spolni naaon
“Gospod doktor, prosim, dajte mi n žanje spolnega nagona.
ekaj z°
lili’

“Gospod, saj ste verjetno že sami °P^vgP\
imate pri svojih letih spolni nagon samo
vi."
“Seveda sem opazil. Zato vas prosim, spravite nekoliko nižje!"
“Poročite se z odvetnikom, pa boste iin seboj še tri najdaljše mesece življenja.
eliP^
Pomočniki
vol'1*'
“Kako rečemo tistemu, ki kriminalcu P° ga pri kaznivem dejanju?”
“Sostorilec!"	p/r
“Kako pa rečemo tistemu, ki kriminah11 maga po aretaciji?"
“Odvetnik!"
Pazite na vstopne stroške
Vež i- Pokojninskih načn rens * 01 ^eset'h izvajalcev. Konl likn °St Pokojninskih načrtov (1 mo dntvr° dodatno Pokojnino 1 že Drp J1 za sv°j denar) je mo, i ojati predvsem po vstop
UDraf °Pnih str°ških, proviziji ti c *n zajamčeni donosn ki bo lksna.^° dejanska donosni va^ V reSn.'ci v naJvečji meri vj
več?;11 Vi5ino dodatne pokojr nos ?envPliva zajamčena d kojninl0 Ugotavlja posamez gok ', kl načrt, pa na izbiro stma vP','Va tudi višina vsti
(\a.	0V'^ si jih izvainlpr
cialne zadeve je v zvezi s tem konec aprila pojasnilo, da izvajalec dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja ne sme samostojno in arbitrarno spreminjati višine vstopnih stroškov, da bi s tem pridobil posameznega delodajalca. Višina vstopnih stroškov se sme spreminjati zgolj po postopku, kije določen za odobritev pokojninskega načrta in je torej potrebna odločba ministrstva za delo. Za vse zavarovance posameznega pokojninskega načrta velja torej enaka višina vstopnih stroškov. Izvajalec, ki tega ne bo spoštoval, tvega izbris pokojninskega načrta iz registra pri pristojnem davčnem organu in s tem izgubo davčnih olajšav za svoje zavarovance.
Opozarjamo, da nekateri pokojninski načrti omogočajo popuste na vstopne stroške zlasti za kolektivna zavarovanja pri delodajalcu. Če pokojninski načrt to omogoča, seveda ovir za popuste ni. Sklenitelj zavarovanja naj se torej pred podpisom pogodbe prepriča, kakšne vstopne stroške je odobrilo ministrstvo za delo.
Lučka Bohm
Razpis seminarja
Ugotovimo si varno starost
v R'nar bo 29. in 30. maja 2001 v Sindikalnem izobraževalnem centru dovljici, Gradnikova 1.
sindik1?1” priPoročamo Predsednikom sindikatov podjetij in zavodov, a|nim zaupnikom, predsednikom svetov delavcev.
Razpis seminarja
Učinkovito soupravljanje
..
Seminar bo od 5. do 7. junija v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici, Gradnikova 1.
Pogoj za udeležbo na seminarju je članstvo v enem od sindikatov, združenih v ZSSS.
.... .................................................—
PROGRAM:
Način in strategija delovanja sveta delavcev
Predavatelj: Milan Utroša, izvršni sekretar v ZSSS
Vloga in naloge sveta delavcev na področju statusnih in kadrovskih zadev ter reševanja sporov z delodajalci
Predavatelj: Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS
Soupravljanje delavcev ter varnost in zdravje pri delu
Predavateljica: Lučka Bohm, svetovalka v ZSSS
Vloga sveta delavcev na področju plač ter pri obravnavi gospodarskih rezultatov družbe
Predavateljica: Vekoslava Krašovec, sekretarka Območne organizacije ZSSS Podravje
Kolektivne pogodbe in soupravljanje
Predavateljica: Metka Roksandič, izvršna sekretarka v ZSSS
Prijave za seminar pošljite na izpolnjeni prijavnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 29. maja 2001. Seminar bomo izvedli, če bo najmanj 20 prijav.
Udeležba na seminarju, ki vključuje tudi obsežno strokovno gradivo, je 25.000 tolarjev za posameznega udeleženca. Prijavnici je treba priložiti tudi potrdilo o plačani kotizaciji.
Kotizacijo nakažite na žiro račun Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila pripišite “Seminar II”, sklic na številko 07.
Stroške seminarja za člane svetov delavcev krije skladno z zakonom delodajalec.
Za udeležence, ki želijo biti nastanjeni v SIC Radovljica, je treba to navesti pod ustrezno rubriko v prijavnici.
Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvoposteljni sobi je 8.400 tolarjev).
Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS
Opomba: Prosimo, da podatke izpolnite natančno in čitljivo, ker smo vam po zakonu o DDV dolžni izstaviti račun o plačilu kotizacije. Hvala za razumevanje.
__________________________________________________________________
PRIJAVNICA
za seminar UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE
Ime in priimek: Datum rojstva:
PROGRAM:
r?šitve novega sistema obveznega pokojninske
t}Jneline rešitve novega sistema invalidskega zavarovat - 0s*Ov°ljno dodatno pokojninsko zavarovanje
^toa°9e sindikata
Str0^e bredavanja. razprave
S''eto°aIJ^,zv'aj,|^'a;®re9or Miklič, izvršni sekretar v ZSSS, in Lučka Boh
D0cinih<!inJ-?polnieni Prijavnici (NDE št. 17) pošljite na naslov: Zveza s' t Ol. sen.at°v Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 21. m:
I !® PrijaJI1lnar bomo izvedli, če bo 20 prijav. Če bo prijav več, bomo prei T,ne uvrst'lina naslednji seminar. Kotizacija za posameznega ut i-Savniri ■ jueuie tucli str°kovno gradivo, je 16.000 tolarjev.
^ Zve? Je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite > Pod n svob°dnih sindikatov Slovenije št. 50101-678-47511. Na virrr 5® PdeiBirnen nakazila pripišite “Seminar, sklic na številko 32." p.°cl rubrM.6nce’ ki želijo biti nastanjeni v SIC v Radovljici, je treba to nave ^0V|,i ko v prijavnici. Stroški bivanja in prehrane so poravnajo v SIC Cl (polni penzion v dvoposteljni sobi je 8.400 tolarjev).
Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZS.
Izobrazba, stopnja izobrazbe:..............................................
Naslov doma:...............................................................
Zaposlitev: naziv in naslov družbe:........................................
- delovno mesto:...........................................................
Točen naziv in naslov plačnika:............................................
Davčna številka plačnika:..................................................
Član sindikata dejavnosti Slovenije:.......................................
Član sveta delavcev:	DA	NE
Funkcije v sindikatu družbe oz. zavoda:
Predsednik sindikata družbe	DA	NE
Drugo (navedite):..........................................................
Telefonska številka: doma:...................- v službi:...................
OPOMBA: Med seminarjem bo udeleženec nastanjen v SIC Radovljica:	DA	NE
Žig in podpis odgovorne osebe:
GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 18 (10. 5. 2001) 1
Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja. * tC)v in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sin Slovenije. Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je n 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno s Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka. -
2001.
Pravilna rešitev gesel iz 16. letošnje številke Nove Delavske ^1*,tTr<idc' ti: 1. PAPIGI, 2. PAV, 3. FLAMINGO, 4. KOLIBRI, 5. MAKAO- ^ 5000 tolarjev prejme Ljubica Štrukelj, Runkova 8, 1000 Ljubljana-