[DVIGA LIJ LETO III GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA AVGUST 1974 Samoupravni sporazum Ugotovitve o delovanju samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov in nov način obračunavanja prispev. kov Izplačilo osebnega dohodka za mesec junij pomeni dvakratno prelomnico. Prvič smo obračunali osebne dohodke po novih merilih, katere so sprejeli delavci na zborih delovnih ljudi. Novi sporazum o deV.tvi osebnih dohodkov je začel veljati z mesecem junijem. Druga prelomnica pa je drugačen način obračuna osebnega dohodka, ki ga predpisuje nov zakon o financiranju družbeno-politič. nih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti. čeprav se že vrsto let pogovarjamo, da delavec prispeva iz svojega osebnega dohodka določene prispevke, to dejansko uvajamo šele z novim zakonom. Pa najprej nekaj več o novih merilih delitve OD: — Osnova je določena z razporeditvijo delavca rna do. ločeno delovno mesto, z določeno 'hvaliliakcijo in dodatnimi zahtevami, ,ki so razvid, ne iz opisa dela na tem delovnem mestu. — Če delavec izpolnjuje po. goje razporeditve na določeno delovno mesto, je upravičen do dodatka. Ta dodatek je novost. — Drugi, že do sedaj uveljavljen dodatek pa je dodatek na delovno dobo, le da je sedanji prilagojen »sindikalni listi« in da pomenijo leta zaposlenosti v Jelovici nekaj več zaradi dodatka na stalnost. — Obstaja še vrsta dodatkov, ki pa niso tako široko v veljavi kot oba opisana. — O nadomestilih ni bistvenih novosti, prilagodili smo jih samo merilom našega samoupravnega sporazuma o delitvi OD v lesni industriji Slovenije. — Najvažnejša novost je stimulativni del osebnega dohodka. No, pa o tem nekaj več besed. Kot smo se v sporazumu sporazumeli, je stimulativni del OD pri normalnih rezultatih podjetja nekako 25 % ce lot nega oseb. dohodka. To pomeni, da bi moral biti plan v vseh pogledih 100 % dosežen, in da bi se v proizvodnji gibalo poprečno preseganje norm na 115%. Pri tem naj bi imeli tudi različne osnove oz. plane za merilo, odvisno pač od tega, na kaj kdo lahko bolj neposredno vpliva. Proizvodni delavci lahko svoj stimulativni del OD Ivo. rij o na dva načina: — Če delajo v normi, lahko normo presegajo in si s tem ustvarjajo en del stimulativnega OD. — Drugi del, kateremu podlaga je doseganje plana proizvodnje pa delavec dobi v primem, če je plan obrata oz. TOZD dosežen nad 90 %. Vsi ostali delavci v proizvodnji in na upravi posamezne TOZD pa niso vezani izključno na doseganje fizične, ga obsega proizvodnje, ampak tudi na zniževanje stroškov, 'kar povečuje kritje. Kritje je za TOZD kot celoto pač pomembnejši rezultat kot sama proizvodnja. Na kritje lahko vplivajo delavci v proizvodnji, ki proizvodnjo vodijo in strokovni kader, kt skrbi za rentabilnost in ekonomičnost poslovanja. Ustvarjeno kritje je tudi garancija za doseganje boljših rezultatov v bodoče, ker omogoča večjo akumulacijo. Akumulacija pa nam je prav danes zelo potrebna, ker načrtujemo nove investicije. V obeh TOZD, kjer se ukvarjajo tudi s prodajo, kot sita to TOZD Trgovina in TOZD Montažni objekti, pa so delavci vezani tudi na uspehe pri prodaji. Večja realizacija ob nižjih stroških daje tudi neposredno večje rezultate pri akumulaciji. Toliko o merilih, sedaj pa več o poslovnih rezultatih, ki so bili osnova za stimulativni del OD v mesecu juniju. I. Proizvodnja JANUAR - - MAJ Doseženo v NU Plan v NU % doseg. TOZD stavbno pohištvo TOZD montažni objekti 468.534 109.050 457.442 101.717 97,63 93,27 Skupaj proizvodnja 577.584 559.159 96,81 II. Realizacija prodaje — eksterna JANUAR — MAJ plan v din doseženi v din % doseg TOZD stavbno pohištvo TOZD montažni objekti TOZD trgovina 466.665,00 21.180.000,00 71.893J00.00 952.056,10 13.559.601,90 72J05.515.15 204,00 64,02 100,43 Skupaj realizacija 93.539.865,00 86.717.173,15 92,71 III. Kritje JANUAR — MAREC TOZD TOZD TOZD stavbno .pohištvo montažni objekti trgovina 17.965.662.00 3.722.720.00 2.482.347.00 16.992.636,05 2.408.385,59 3.202.567,78 94,58 64,69 129,01 Skupaj kritje 24.170.729,00 22.603.589,42 93,52 V TOZD stavbno pohištvo so se odločili, da vežejo svoje ošabne dohodke na skupen uspeh TOZO-a, v TOZD trgovina pa po doseganju plana realizacije posameznih trgovin, ki so ustvarile naslednje rezultate: Poslovalnica Povjpreč. plan realiz. JAN.—MAJ Doseženo % doseg. Škofja Etika 14.614.680 15.658.627 107 Zagreb 12.954.090 12.454.303 96 Pula 4.342.000 5.601.574 129 Crikvenica 2.989.025 2.325.386 78 Zadar 2.253.365 2.256.521 100 Šibenik 1.242.580 930.819 75 Niš 5.955.400 4.186.504 70 Skopje 3.305.190 2.951,153 89 Stara Pazova 594.917 623.957 104 Skupaj 48.251 J47 46.988.844 97 Iz teh rezultatov je izračun stimulativnega dela OD naslednji: TOZD Stavbno pohištvo Vse normirane ure dela so dodatno stimulativno plačane še s 7,63 %, ker je tu faktor 1,00. Vse režijske ure dela oz. ure po času imajo 15,25 % dodatka, Iker je pri teh faktor 2,5. Delavec, kii dela v norimi je torej plačan od preseganja normativov in dodatno stimuliran na fizični obseg proizvodnje. Vse režijske ure dela pa so stimulativno plačane samo v primeru, da je poleg fizičnega obsega pro. izvodnje tudi ta proizvodnja rentabilna in ekonomična, kar pomeni, da daje določeno kritje. To kritje je potrebno za pokrivanje indirektnih stroškov in za ustvarjanje akumulacije. Direktor TOZD, ki je prvi odgovoren za izpolnjevanje planiških nalog pa ima na iste kriterije faktor 3,5 in je torej v tem mesecu stimuliran z 21,35%. TOZD Trgovina Ker v tej TOZD vsi zaposleni delajo samo v režiji in je njihov plan realizacije 100. odstotno izpolnjen, imajo pravico s faktorjem 2,5 do 25% stimulativnega OD. To velja za Skupno upravo TOZD. Po poslovalnicah pa so ti rezultati zelo različni. Ker vemo, da je prodaja v prvih mesecih presegla vsa pričakovanja in da dinamika prodaje v planu nikakor ne ustreza dejanskemu sitanju, smo za osnovo jemali enakomerno porazdelitev planskih nalog za vse leto. V tem primeru 4 poslovalnice do stimulativnega dodatka niso upravičene, peta (Stara Pa-zova) pa še nima ustreznega plana, ker je z delom šele začela. Od 9 trgovin imajo pravico do stimulativnega OD le štiri, in to Škofja Loka z 42,50%, Zagreb s 15,00%, Pulj s 97,50 % in Zadar s 25,00 %. TOZD Montažni objekti Zaradi slabega rezultata v prvih mesecih so kumulativni petmesečni rezultati še zelo pod planom. TOZD je pristopila k rebalansu plana za drugo polletje 1974, ker ni nobenih izgledov, da bi mu uspelo v celoti pridobiti potrebno delovno silo, ki je glavni vzrok nedoseganja plana. Najslabši je rezultat pri doseganju plana realizacije, ki pa se v zadnjih mesecih bistveno izboljšuje. Po doseženih rezultatih imajo torej pravico do delitve stimulativ. (Nadaljevanje na 2. strani) Investicije v letu 1974 Junija je bil sprejet plan investicij za letošnje leto Plan je bil pripravljen po TOZD-ih in po posameznih obratih. Večina strojne opreme in naprav je namenjenih za izpopolnitev obstoječe tehnologije, manjši del pa za razširitev proizvodnje oziroma za nadomestitev iztrošene opreme. Za realizacijo celotnega pro. grama investicij v letu 1974 potrebujemo 13,950.114 din. Od tega nam inozemski dobavitelji nudijo kredit v višini 5,000.000 din, razpoložljivih svojih sredstev pa imamo ca 6.000.000 din. Razliko pa bodo kreditirale domače banke in izvajalci oz. dobavitelji. Najvažnejše investicije v letošnjem letu so naslednje: 1. Dodaten kotel v kotlarni na obratu Stari dvor moči 6 Gcalplh. Stari kotel je že za sedaj postavljeno tehnologijo prešibak in bi v primeru okvare obstal celoten obrat Stari dvor. Predvideni stroški za nov kotel s preureditvami znašajo cca 2,500.000 dinarjev. 2. Dve novi sušilnici Hilde, brand vlagalne kapacitete 2x30 kub. m, ker obstoječe kapacitete predstavljajo ozko grlo. Nabavna vrednost je 1.586.000 din. 3. Izgradnja podaljška v So. vodnj-u je že pri sedanjem obsegu proizvodnje nujna, saj je prehod skozi strojni del obrata nemogoč. Stroški podaljška bodo znašali ca. 1,000.000 din. 4. Obrat družbene prehrane z ambulanto. Predviden je montažni objekt. Zemeljska dela ter objekt bosta stala 86.000 din, dodatna oprema kuhinje, menze im ambulante pa še ca. 500.000 din. To so 4 največje investicije v letošnjem letu. Poleg te. ga pa je še precej strojev in ostale opreme kot je razvidno iz plana investicij. Dol opreme, ki je predvidena v planu, je že dobavljene, ostalo pa bo do konca leta in v pričetku prihodnjega leta, saj so za nekatere stroje izredno dolgi dobavni roki. Tudi za gradbena in instalacijska dela imamo že ponudbe in se bo začelo delati talko j, ko bo pripravljena vsa tehnična dokumentacija. Z gradbenimi deli pri men. zi pa smo že začeli v lastni režiji s prostovoljnim delom. Janez Malovrh, dipl. ing. Izobraževanje Nagli napredek znanosti in tehnike pa tudi vse večja splošna potreba prebivalstva, dviganje standarda in kulturne ravni povečuje potrebo po strokovnih kadrih, skratka po izobraževanju. Pomanjkanje strokovnih kadrov se ne čuti samo v nerazvitih deželah, temveč tudi v deželah z razvito industrijo in z visokim standardom. Zato se v gospodarstvu zavedajo, da je vlaganje v kadre zelo koristna investicija in eden od pogojev za ekonomski razvoj. Današnji čas ne dopušča mesta neorganiziranemu načinu izobraževanja za potrebe gospodarstva, temveč sodoben, praktičen in gospodarskemu sistemu najustreznejši sistem izobraževanja strokovnih kadrov, ki bi najbolje zadovoljil trenutne in perspektivne potrebe gospodarstva. Vzporedno s šolskim izobraževanjem pa mora zaradi današnje delitve dela nujno obstajati še drugi sistem izobraževanja, ki si prizdeva vzgajati kadre, ki jih gospodarstvo potrebuje za določena delovna mesta, vendar jih šole in druge institucije ne (Nadaljevanje s 1. strani) nega dela OD samo delavci v proizvodnji in ma montaži, ki skupno dosegajo plan 93,27 odstotka. Vsi delavci, .ki delajo po času (režijske ure) rimajo takrat nobene stimulacije in talko niti tisti v pro. izvodnji, niti tisti na upravi, vse do diirdkitorja TOZD. SDS Skupne službe Zaposleni v skupnih službah pa so vezani na rezultate podjetja kot celote, ker morajo skrbeti za uspeh in nor. malen razvoj celotnega pod. jetja. Poprečen pokazatelj doseganja plana proizvodnje, realizacije in kritja je 94,35 odstotka, ikar pomeni, da s faktorjem 2,5 te službe dobijo stimulativni del OD v višini 10,87 %, direktorji sektorjev s faiktorjem 3,5 15,22 % in glavni direktor s faktorjem 4,0 17,40%. Istočasno, ko smo morali po .novem izplačati nove OD doma, nas je prizadel tudi nov zakon, ki določene prispevke spreminja -od načina financiranja in odvajanja do prehoda na bruto sistem obračuna. Primerjalni pregled doseda. njih in novih prispevkov iz osebnih dohodkov: 1973 1. Občinski davek iz OD iz delovnega razmerja izobražujejo zaradi specifičnosti ali ozkosti znanj, ki jih ta delovna mesta zahtevajo. Danes so vsa prizadevanja pri preobrazbi sistema za izobraževanje strok, kadrov usmerjena v to, da je potrebno izobraziti take kadre, ki jih gospodarstvo in družbene službe potrebujejo. Kakor hitro pa hočemo delovne kadre sistematično izobraževati in z izobrazbo reševati nujne in dolgoročne probleme delovnih organizacij, se zastavi tudi vprašanje planiranja izobrazbe. Med drugim je potrebno: — ugotoviti, kakšno izobrazbo zahtevajo delovna mesta, — s kakšnim znanjem razpolagajo prihajajoči kadri, — ugotoviti razliko med zahtevanim in resničnim znanjem. Na podlagi teh podatkov je treba osnovati izobraževalni načrt. Ker le-tega ni mogoče v celoti na mah uresničiti, je treba predvideti, katere institucije nam pri realizaciji izobraževalnega načrta lahko pomagajo. To so institucije, ki izobražujejo kadre za oz-ike, široke prof iile poklicev, dalje tehniške srednje, višje in visoke strokovne kadre. Vse 2. Davek iz OD po posebni republišlki stopnji 3. Republišlki prispevek za izobraževanje 4. Občinski prispevek za tzo-braževainje 5. Prispevek za neposredno otroško varstvo 6. Prispevek za otroški dodatek 7. Prispevek za zdravstveno zavarovanje 8. Osnovni prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje 9. Prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje za nesreče pri delu 10. Prispevek za zaposlovanje 1974 1. Občinski davek iz OD iz delovnega razmerja 2. Davek iz OD po posebni republišlki stopnji 3. Prispevek za financiranje temeljne izobraževalne skupnosti 4. Prispevek za financiranje temeljne skupnosti otroškega varstva 5. Prispevek za financiranje republiške skupnosti otroškega varstva 6. Prispevek za zdravstveno zavarovanje 7. Osnovni prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje ostalo pa se mora izobraževati ob delu. Za slednje je treba določiti prioritetno vrsto ali časovno razporeditev posameznih izobraževalnih ukrepov. Kot vsaka druga dejavnost zahteva tudi funkcionalno izobraževanje ustrezno organizacijo. Ta vrsta izobraževanja mora talko kot strokovno šolsko izobraževanje uresničevati splošne družbene cilje, se dopolnjevati in sposojati izkušnje in nekatere metode. Vendar zaradi tega funkcionalno izobraževanje ne izgubi svojih posebnih ciljev, ne svojih metodoloških in svojstvenih organizacijskih značilnosti. Ravno zaradi te specifičnosti funkcionalnega izobraževanja govorimo o enotnem sistemu funkcionalnega izobraževanja in organizacije dela. Ko tehnološko definiramo delovni proces, ko ga študijsko oblikujemo in racionaliziramo, smo istočasno določili osnovo za izobrazbene zahteve na delovnih mestih. Vsaka tehnološka in organizacijska sprememba, spremeni ponavadi tudi zahteve glede izobrazbe in števila ljudi na določenih delovnih mestih. Obseg dela ali po- 8. Prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje za nesreče pri delu 9. Prispevek za financiranje temeljne kulturne skupnosti 10. Prispevek za financiranje republiške kulturne skupno, sti 11. Prispevek za financiranje tdesnokulturne skupnosti Primerjalni pregled dosedanjih in novih prispevkov iz dohodka (zakonske obveznosti): 1973 1. Prispevek za obnovo Bosanske Krajine 2. Prispevek za stanovanjsko izgradnjo 3. Dodatni prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje a) inesreča pri delu b) beneficiran staž 4. Prispevek za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu 5. Posebni prispevek za zdravstveno zavarovanje za kritje primanjkljaja 1974 1. Prispevek za Obnovo Bosanske Krajine 2. Prispevek za stanovanjsko izgradnjo 3. Dodatni prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje a) .nesreča pri delu b) beneficiran staž 4. P.riisepvek za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu slovanja, ki ga planiramo, in je organizacijska shema, ki jo v delovni organizaciji sprejemamo, neposredno določata tudi število in izobrazbeno strukturo potrebnih kadrov. Zato je razumljivo, da morajo biti različne metode, ki jih v delovnih organizacijah uporabljamo pri planiranju, pri določanju organizacijskih postopkov, pri reševanju kadrovskih problemov im pri programiranju jn planiranju izobrazbe, med seboj funkcionalno povezane in da morajo sestavljati organizacijsko kadrovsko celoto, ki naj pomaga zvečati učinkovitost in izboljšati kakovost dela. Pri uresničevanju vseh teh zahtev nam pomagajo različne metode, različni načini postopkov oziroma dobro premišljene poti za dosego zada. nega cilja. Metode so nam neobhodno potrebne za čim hitrejšo, uspešnejšo in racio. nalno dosego zastavljenih ciljev. Učne metode so ključni problemi vsakega izobraževalnega procesa, brez teh bi bilo izobraževanje zamudno, teže razumljivo, ob koncu pa bi dosegli slabše rezultate. Zato realizacija planiranega izobraževanja nujno zahteva tudi obravnavanje metod, ki jih bomo uporabljali pri raz-ličrih akcijah. Žveči na že sama oblika izobraževalne akci- 5. Posebni prispevek za zdravstveno zavarovanje za kritje primanjkljaja 6. Prispevek za zaposlovanje 7. -Prispevek za financiranje republiške izobraževalne skupnosti 8. Prispevek za raziskovalno skupnost 9. Prispevek za tekočo valorizacijo pokoj min Pri prispevkih iz OD se je spremenilo to, da sta prispev. ka za izobraževanje in za zaposlovanje prešla v obveznosti podjetja, dodatno pa so uvedeni trije prispevki: za financiranje TKS, RKS in TKS, torej celotne kulturne in telesnokulturne -dejavnosti. Pri zakonskih obveznostih sta nova že prej omenjena prispevlka, ki sta razbremenila OD, na novo pa sta uvedena prispevka za financiranje raziskovalne skupnosti in financiranje invalidskega in pokojninskega zavarovanja za tekočo valorizacijo pokojnin. Ker so se stopnje prispevkov istočasno spremenile, se je obremenitev OD nekoliko znižala , povečale pa so se obvez, nosti podjetja iz dohodka. V 56 slovenskih občinah se Obremenitev OD giblje pri preračunu iz bruto v neto med 41,08% in 46,01%, pri obratnem preračunu iz neto Samoupravni sporazum zahteva tudi določeno učno metodo. Poudariti je treba, da gre predvsem za andragoške metode, ker imamo v glavnem opravka z izobraževanjem odraslih. Andrago-gika je pri nas šele v razvoju. Izdelanih je več metod, ki sc uporabljajo v praksi in so že preizkušene. Take metode, ki jih lahko pri izobraževanju uspešno uporabljamo, so: — poučevanje praktičnega dela, — tehnika predavanja, — ocenjevanje praktičnega dela, — programiranje, — metoda za izdelovanje profilov poklicev, — metoda za izdelovanje učnih načrtov, — vodenja diskusije, — kontrola znanja s preizkusom itd. Pri izobraževanju nam zelo pomagajo dobre učne metode. Učne metode so pota in načini sodelovanja učitelja in učencev med izobraževalnim procesom, v katerem učenci lobe ne le znanje, spretnosti in navade, pač pa tudi razvijajo vse svoje fizične in umske sposobnosti. Demetrij črnjač v bruto med 29,12% in 31,51 odstotka. Vsi ti prispevki in davki se obračunavajo anikrat po stopnjah sprejetih v občini, kjer je sedež OZD, drugič po domicilnih občinah, kjer so delavci doma. Tudi vplačuje, jo se enik.rat direktno na občino, kjer je sedež OZD, dru. gič pa dirdktno po posameznih občinah, od koder delavec prihaja. Zaradi prehoda na bruto sistem OD bo za enako delo določen enak bruto OD za vse delavce v OZD. Pni- novem sistemu financiranja Splošne in skupne porabe bo. do prejemali delavci v isti OZD za enako delo različne nuto OD, če prihajajo iz različnih obdln. Tudi različne vrste dela (polni delovni čas, krajši delavni čas in upokojenci, dopolnilno delo pri lastni delovni organizaciji, pripravniki in borci) so različno obremenjene s prispev. ki. Torej, zaradi različnih prispevkov so sicer bruto OD enaki za enako delo, a raz-Včni neto OD. Osebni dohodek ni odvisen samo od ustvarjenega in družbeno priznanega dela, ampak tudi od deleža, ki ga po sprejetih samoupravnih sporazumih prispeva za zadovoljevanje splošne in skupne porabe. Smiljana Oblak Sejem v Ljubljani Od 10. do 15. junija jc bil v Ljubljani jubilejni lesni sejem. Poteklo je 20 let od prvega sejma te branže v Ljubljani, 'ko je nekaj takratnih entuzi. as tov sklenilo in opravilo veliko delo: pripravili so prvi lesni sejem v Ljubljani in tako potrdili hiter vzpon les. ne industrije v Sloveniji kakor tudi v Jugoslaviji. Poudariti je treba, da so sejmi vplivali na razvoj lesne industrije pri nas. Da je bilo vzdušje na otvoritvi čimbolj svečano, je poskrbelo več Statuti v organizacijah združenega dela Leta 1970 je skupščina SRS spreela sklepe im priporočila s področja družbene samozaščite, .kasneje pa je zvezna skupščina sprejela resolucijo o družbeni samozaščiti. Oba akita teh naljivišjih samoupravnih teles naše družbe sta imela namen in cilj, da bi družbena samozaščita kot samoupravna institucija zaživela v praksi in prodrla v zavest slehernega občana. S sprejetjem Ustave SFRJ in SRS je družbena samozaščita dobila tudi formalno zakonsko potrditev, saj sta obe ustavi posvetili družbeni samozaščiti posebno poglavje. Ustrezno mesto dobiva družbena samozačita tudi v občinskih statutih. V teku je razprava, kako naj družbeno samozaščito opredelijo statuti krajevnih skupnosti. Zaradi tega mi dovolite, da vam posredujem .ndkaj svojih stališč, ki maj rabijo delovnim ljudem kot podlaga za razmi. Sijanje, kako bi družbeno samozaščito opredelili v statutih OZD. Družbena samozaščita je najširši obrambni sistem naše socialistične samoupravne družbe, ki organizirano bra- ug! edinih osebnosti. Po kratkem uvodnem nagovoru je besedo povzel Andrej Marinc, predsednik republiškega izvršnega sveta, ki je orisal razvoj in pomen lesne industrije za slovensko kot jugoslovansko gospodarstvo. Skoraj vsako leto je na ljubljanskem lesnem sejmu razstavljala tudi Jelovica Škofja Leka. Tako smo tudi letos razstavili svoje eksponate na 50 kv. m velikem prostoru. Iz nekoliko neugodnega prostora v okroglem paviljo- ni interese in zagotavlja na-dalmji demokratski .razvoj sa. moupravnega s litem a. Izhajajoč 'iz ustavnih dotočil, je družbena samozaščiita pravica in dolžnost vsakega občana. Zaradi tega si moramo vsestransko na vseh nivojih pn zadevati, da bi pri slehernem občanu zbudili zavest in občutek, da bo pri vsakodnevnih opravilih in delu pri. pravlljen varovati z ustavo in z zakoni določeni družbeni red, samoupravni sistem, braniti pravice in svoboščine občanov, skrbeti za varno življenje ljudi, družbenega in zasebnega premoženja, varovati javni red in mir ter skrbeti za prometno varnost. To bomo dosegli le s prizadevanji za višjo stopnjo splošne varnostne kulture, z dvigom socialistične zavesti in morale, z izobraževanjem delavnih ljudi in ne nazadnje z os tvoritvijo takih pogojev dela in vzdušja v kolektivu, da bo delovnemu človeku za. gotovlesjna pravna in dejanska varnost, kakor bo konkretno in v skladu z zakoni uveljavljal svoje pravice in dolžnosti is področja družbene samozaščite. Da so naši 'ljudje dovzetni in pripravljeni veliko storiti zoper razne oblike nasilja, k kažejo zgodovinska dejstva, nu Jurček so naši mojstri iz prototipne delavnice uredili prostor bolje .kot se je sploh dalo. Že od daleč vidni lepo aranžirani izdelki so zbujali veliko pozornost. Tovariša Rant in Ziherl sta komaj sproti pojasnjevala detajle s tehnične in komercialne plati in odgovarjala obiskovalcem. Naš razstavni prostor si je Andrej Marinc temeljito in dolgo časa ogledoval, medtem ko se je podpredsednik republiškega izvršnega sveta Zvone Dragan celo dalj časa zadržal v govorilnici razstav, nega prostora, se zanimal za napredovanje naše organizacije, za izdelke, cene, za naše TOZD itd. Po daljšem po. govoru z našimi predstavniki med katerimi je biil njegov najpogostejši sobesednik naš glavni direktor Time Kokelj, si je Zvone Dragan ogledal naše eksponate dn se o njih Izredno pohvalno izrazil. V naslednjih dneh sejma je bilo poleg zasebnih obiskovalcev veliko število predstavnikov raznih firm, s katerimi že sodelujemo, še več pa je bilo takih, ki bi z nami želeli sodelovati. Ljubljanski lesni sejem nam je potrdil izredno zaupa, nje in veliko povpraševanje kupcev po naših produktih, talko da lahko z optimizmom zremo v prihodnost. Janez Tušek posebno v času NOV. Tudi sedanje množično sodelovanje .prebivalstva v pripravah na vseljudski odpor nam to potrjuje. Dejstvo pa je, da gre v pojmovanjih družbene samozaščite mnogokrat za dileme ali napačna tolmačenja. Ko govorimo o družbeni samozaščiti, največkrat ljudje mislijo na obrambo države in morebiti še na razne oblike sovražnega delovanja. Pozablja pa se na široko področje dela javne varnosti in droga področja, saj družbena samozaščiita do neke mere zajema vsa področja človekovega življenja od raznih epidemij, elementarnih nezgod, do varstva okolja in narave. V praksi se mnogokrat po. jem družbene samozaščite istoveti s pojmom splošnega ljudskega odpora. Čeprav se naloge obeh sistemov pogosto stikajo in prepletajo, jih vendarle ne moremo enačiti. Drubena samozaščita je neposredna vsakodnevna aktivnost občanov, drubenopolitič. nih skupnosti, krajevnih skupnosti, SZDL, društev, po. iitičnih organizacij in vseh činiteljev, da bi zavarovali samoupravni socialistični sistem, človeka, njegovo in družbeno premoženje pred zunanjimi in notranjimi napadi vseh vrst in oblik, ne glede na to, ali prihajajo 'ti napadi od 'tujih sovražnih elementov ali domačih kriminalcev. Splošni ljudski odpor pa je pripravljanje vseh poten-odpora, vseh delovnih Ljudi in nosilcev SLO na Vlogo in njihovo aktivnost v slučaju agresije na SFRJ. Družbene samozaščite tudi ne gre istovetiti s sistemom, v katerem bo vsakdo za vsakim vohunil, nekaj poizvedoval, vsakdo vsakogar nadziral in naznanjal, temveč za sistem, v katerem bodo delovni Ljudje na izviren načiin preganjali škodljivce družbenega in zasebnega premoženja, preventivno delovali in Ukrepali proti vsem oblikam sovražnega ddlovamja itd. Družbene samozaščite tudi ne smemo zreducirati na seštevek ukrepov, ki jih morajo opravljati razne strokovne is'inčih e po svoji službeni potrebi. Na drugi strani moramo zavračati vse poskuse in mišljenja, da z uveljavljanjem družbene samozaščite poskušajo organi javne in dr. žajvne varnosti ter inšpekcijske službe prenesti skrb in odgovornost za varnost na vse ljudi in se 'S tem otresti z zakoni 'in z ustavo naloženih dolžnosti. Druižbena samozaščita naj temelji na zavestnem spoštovanju zakonitosti in na vsakodnevni aktivnosti vseh občanov, da bi Si ustvarili samoupravno družbo, 'ki ne bo slonela samo na prisili in sankcij,ah, temveč na soci-aJjsitični samoupravni zavesti. In v takem sistemu orga. ni varnosti in inšpekcije delujejo kot strokovne službe, ki s svojimi metodami in z zakoni določenimi ukrepi zagotavljajo, da se družbi nevarna dejanja odkrijejo, strokovno razčistijo in storilci predajo organom pregona. Taka stališča o vlogi in opredelitvi družbene samozaščite so bila izoblikovana na posvetovanju predstavni- kov slovenskih občin v Krškem 22. 2. 1974. Bogata razprava na tem posvetovanju je pokazala, da delovni ljudje niso ravnodušni do teh vprašanj. Treba je le dvigniti samoupravno zavest, varnostno kulturo iin Občutek za preprečevanje in odkrivanje raznih oblik škodljivosti. Zaradi tega naj vodstva OZD, samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in druge institucije ukrenejo vse potrebno in zastavijo ves svoj vpliv, da bi družbena samozaščita dobila svoje mesto v temeljnih samoupravnih aktih OZD. Pri tem želimo opozoriti na dejstvo, da ne gre za deklarativno opredelitev ali golo prepisovanje določil i,z ustave. Gre za m a. terializlranje oblik in objektov ‘družbene samozaščite. Gre za konkretno opredelitev nosodicev družbene samo. zaščite v OZD, opredelitev in konkretiziiranije, kaj je predmet varovanja družbene samozaščite v OZD. Točno in konkretno je treba določiti pravice in dolžnosti delovnega človeka na področju druž. bene samozaščite. Nadalje je treba v aktih OZD določati, kdo je odgovoren za aktivnost in koordinacijo vseh dejavnikov družbene samozaščite v OZD. Opredeliti se je treba tudi za sankcije, če kdo krši določila o družbeni samozaščiti. Da bi te stvari lažje stekle in da bi OZD v samoupravnih aktih družbeni samozaščiti dodelili ustrezno mesto, je svet za 'splošne in notranje zadeve SO Šk. Loka na zadnji seji imenoval delovno skupnost, ki naj z nasveti in drugimi oblikami pomoči pomaga OZD pri sestavljanju določili o družbeni samozaščiti v samoupravnih aktih. Svet je sprejel tudi sklep, da prev. zema iniciativo za sklic posveta predstavnikov OZD s področja občine Škofja Loka, na katerem bi obravnavali problematiko družbene samozaščite in sprejeli stali, šča, kaj naj s področja družbene samozaščite vsebujejo samoupravni akti v OZD. Andrej Bolčina Paviljon Jelovice na ljubljanskem sejmu Družbena samozaščita Nova poslovalnica v Slari Pazov! Naša maloprodajna mreža se vise bočj razširja in zavzc. ma vedino širši jugoslovanski gospodarski prostor. Naši iz. delki se pojavljajo na vedno več gradbiščih. Vedno večje je tudi povpraševanje po naših proizvodih. V južn;h republikah se pojavlja miselnost, da smo »bog i batina« v kvaliteti produktov stavbnega pohištva. Dejansko smo v kvaliteti res visoko pred proizvajalci iz ostale Jugoslavije, je pa res, da, priznajmo si, le nekoliko pretiravajo v hvalisanju in laskanju. Seveda pa je tako situaci- jo s komercialnega vidika po. trebno izkoristiti in plasirati našo proizvodnjo, dokler smo v kvaliteti tako visoko. Na področje Beograda in Vojvodine se do nedavna sko. raj ni plasiralo našega blaga, ker v neposredni bližini ni bilo naše poslovalnice. Jelovške proizvode je v mali meri predajal Slovenijales, predstavništvo Beograd in pa del. no tudi Šuma Zagreb, predstavništvo Subotica. Da zamašimo to vrzel, smo se odločili (tržne analize so nam to potrdile), da odpremo poslovalnico v Stani Pazov! za preskrbo severne Srbije z našimi proizvodi. Za poslovalnico v Stari Pazov! smo pod ugodnimi pogoji kupili ustrezne poslovne prostore v starem mlinu, kjer je dovolj skladiščnega prostora. Potrebne so bile le manj e adaptacije. Na tem področju se bomo uveljavljali! talko s stavbnim pohištvom kot tudi z montažnimi objekti. Naš cilj je, da privabimo kupce zlasti iz Beograda in Novega Sada, kjer je veliko gradenj. V ta namen smo namenili tudi propagandna sredstva, tako da se naše ime pojavlja v časopisih, na televiziji kakor tudi na radiu iipd. Prvi uspehi so se že pokazali. Realizacija v Stari Pazovi presega naša pričakovanja. Upamo, da bo tako tudi v bodoče in da bomo uspešno posegli na beograjsko in vojvodinsko tržišče. Čeprav se je prodaja pričela že prej, pa je bila svečana otvoritev na prvi pomladni dan. Pred poslovalnico se je že pred 10. uro, ko je bila napovedana otvoritev, zbralo lipo število predstavnikov družbenopolitičnega, zlasti pa gospodarskega življenja, ne le iz Stare Pazove, pač pa tudi iz celotnega Srema, Beograda in Novega Sada. Prisotni so bili tudi predstavniki tiska. Potem ko je naš g'a vri direktor Tine Kokelj pozdravil ugledne goste in v kratkih besedah opisal razvoj naše organizacije, zlasti pa maloprodajne mreže ter poudaril pomen nove poslovalnice, je predsednik izvršnega sveta Občinske skupščine Stara Pazova Boško Nedo s tem, da je prerezal vrvico, simbo. lično odprl poslovalnico. Gostje so bili nad našimi izdelki resnično navdušeni in zanimanje projektantskih or. garizacij, gradbenih podjetij in investitorjev je bilo izredno veliko. Prvi zametki pogodb so se osnovali že na kraju samem. V upanju, da bodo pogodbe realizirane, smo z majhno zakusko otvoritev zaključili. Janez Tušek Rezultati ankete Izobrazba Podjetje Samoup. organi VS 1,7 % 2,3'% VIS 1,1 % 4,9 % SS 7% 13% NS 3% 4,9 % VKV 5,3 % 17,6 % KV 27,2 % 29,2 % PKV 4,3 % 3,1 % NKV 80,5 % 24% V samoupravnih organilh Jelovice sodeluje 249 ljudi ali dobra četrtina zaposlenih. To nas je privedlo k razmišljanju, da bi seje teh organov prestavili izven delovnega časa. Kakšna bi bila reakcija prizadetih, smo skušali ugotoviti s to arnike to. Rezultati: — 71,5 % anketiranih odgo. varja, da bi se sej redno udeleževali ali pa bi izostali samo z upravičenim razlogom. V primerjavi z udeležbo do sedaj (75 %) ni nobene bistvene razlike. — Vendar pa 82,7 % anketiranih meni, da bi bilo delo samoupravnih organov mo. tano zaradi islabe udeležbe. To si lahko razlagamo talko, da so čilani samoupravnih or. ganov neresnost pripisali sodelavcem, medtem ko imajo o sebi visoko mnenje. Verjetno se ta drugi odstotek bolj približa dejanskemu mnenju kot prvi. — Kadrovsko sestavo ocenjujejo takole: zadovoljiva 67 %, ni zadovoljiva 33 %. Da bi ugotovili, kateri odgovor je sploh pravilen, smo najprej primerjali kadrovsko sestavo podjetja in članov samoupravnih organov. Pomanjkljivo so zastopan; Zlasti NKV delavci, preveč pa kader s srednješolsko izobrazbo. — Podatki ankete kažejo, da 'bi se v primeru sej izven delovnega časa ljudje težje odločali za sodelovanje v sa_ moupravnih organilh (tako mnenje ima 80 % anketiranih). — Na vprašanje, kaj jim pomeni sodelovanje v samo. upravnih organih, 2-3 anketi, ranih odgovarja, da jim je izkazano zaupanje, 1/3 pa neprijetna dolžnost. — Rešitev problema, ki bi nastal is popoldanskimi sejami vidi 77 % anketiranih v delegatskem sistemu. Vendar pa menijo, da bi delu samo. upravnih organov težko Sledili, če ne bi bili prisotni na vseh sejah. Menijo pa, da bi se tako obveščenost kolektiva povečala. Ker je obveščenost v Jelovtici slaba, je to že ena od možnih .rešitev pro. blema. — Na vprašanje, če se s kom posvetujejo, člani samo. upravnih organov ogdovarja- jo takole: 84 % se jih posvetuje, večina (72 %) s sodeiav. ci, 16 % z nadrejenimi, 9 % z drugimi člani samoupravnih organov. — Rezultati kažejo, da bi z uvedbo sej izven delovnega časa morali uvesti sejnino kot nadomestilo zamujenega časa. Tako mnenje ima 84 % anketiranih. — Pripomniti je treba, da bi prestavitev sej ,v popoldan« ik čas ne rešila problema v celoti. Zaradi dvoizmenskega dela bodo seje za nekatere delavce še vedno med delovnim časom. V takem primeru je edina možna rešitev delegatski sistem, da bi imel delegat namestnika v drugi izmeni. To pa bi oteže. vato posvetovanje in dogovarjanje med njima. — Na podlagi zbranih podatkov lahko sklepamo, da prestavitev sej izven delovnega časa ne hi billa smiselna, ker bi v tolikšni meri vplivala na prisotnost in od. ločanje za sodelovanje v teh organih, da bi bilo delo teh organov moteno. Prostovoljna akcija članov kolektiva Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata in predsedstvo mladinske organizacije podjetja 'sta v decembru 1973 sprejela sklep, da je v letu 1974 nujno potrebno začeti graditi novo menzo na centralnem obratu podjetja. Samoupravnim organom sta predlagala, Ida je 'potrebno zagolt oviti sredstva v progra. mu investicij za leto 1974. Kljub vsem težavam, katere smo imeli s finančnim pošlo. vanjem v preteklem času, je bilo doseženo soglasje, da so finančna sredstva zagotovljena. Sindikalna organizacija je b.lla tudi pobudnik, da se istočasno z gradnjo obratne menze zgradi še prepotrebna obratna ambulanta. Razlog za tako pobudo sindikalne organizacije je bil, da so člani kolektiva v zadnjem času da. j ali dosti pripomb na organizacijo zdravstvenih storitev v sedanji ambulanti. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata in predsedstvo mladinske organizacije sta predlagala na svojih sejah, da bi vsa zemeljska ddla im betoniranje plošče zgradili s prostovoljnim delom. O takem sklepu je bil obveščen celotni kolektiv, predvsem pa oba obrata pod. jetija ma Starem dvoru in Trati. V preteklem mesecu je bil napravljen iterminSki plan za Poslovalnica Stara Pazova izvedbo prostovoljnega dela za izgradnjo obratne menze in ambulante. V 'tem planu je točno določano, katera dela naj ibi opravila mladinska organizacija s svojimi člani. Prav tako je bili odgovoren izvršni odbor sindikata, da organizira prostovoljno delo za določena dela in pa tudi gasilsko društvo, 'ki je prav tako prevzelo obvezo, da s prostovoljno akcijo izpolni gotove obveze, ki so dosti obširne. Za začetek prostovoljnega dola je bila odgovorna mladinska organizacija, in sicer od 22. do 29. junija 1974. Člani mladinske organizacije naj bi v tem času odstranili celoten humus in izkopali temelje za Objekt. Vsa ostala ddla so prav tako razporejena in z rolki določena, tako da bi bila vsa dola do plošče gotova do 7. septembra 1974. 15. septembra naj bi se začela montaža celotnega objekta. Omenim naj, da bo objekt napravljen iz naših montažnih elementov. Člani dbra. ta montažnih objektov so tudi pripravljeni izdelati montažne elemente in s sodelovanjem potem celoten objekt montirati. Vse naloge in pa konkretne akcije naj bi bile porok, da bi do postavljenega roka, to je do 30. septembra 1974, končali grobo montažo objekta. Iz nerazumljivih vzrokov pa predsedstvu mladinske or. ganizacije ni uspelo akcije opraviti do predvidenega roka. Na prvo akcijo mladine 22. junija je prišlo le 6 mladincev. Tudi naslednja prizadevanja za uspešno akcijo ni. so .rodilla uspehov. Sindikalna organizacija pa Ije uspešno organizirala še 4 akcije prostovoljnega dela v popoldanskem času, v katere se je vključilo 'tudi precej mladih. Prvi so se akcije udeležili člani skupnih služb, trgovine in priprave dela, im sicer 18 članov. Druga akcija je bila v okviru obrata zasteklit veni1 h letvic, .katere se je udeležilo 14 članov Obrata, mod njimi je bilo polovica delavk, ki so prve pokazale pripravljenost, da prispevajo svoj delež k izgradnji 'tega objekta. Pravo tako je bila uspešna akcija v okviru obrata oken in notranjih vrat, katere se je udeležilo 44 članov, med temi tudi precej delavk. To naj bo tudi dokaz, da so člani 'kolektiva prtpravlje. ni podpreti sindikalno organizacijo ob prizadevanjih za čimprejšnjo izgradnjo tako važnega objekta. Prav tako naj bo tudi spodbuda še za vse ostale člane kolektiva, ki se še niiso odločili za 4 ure prostovoljnega dela za ta prepotrebni objekt v podjetju. Franc Gaber Stanovanjska problematika Reševanje stanovanjskih problemov je tema, ki jo srečujemo na vsakem koraku in tudi v naši OZD nismo izjema. Ker se še predobro zavedamo, da je zadovoljivo rešeno stanovanjsko vprašanje eden izmed glavnih pogojev za dobro počutje delavcev, ki vpliva tako na produktivnost kot na delavčevo navezanost na podjetje, poskušamo iz leta v leto izboljševati načine, s katerimi bi rešili in odpravili čimvečje število stanovanjskih problemov naših delavcev. Te poti so predvsem: dodeljevanje posojila za stanovanjsko izgradnjo in pa dodeljevanje stanovanj delavcem ,na način, po katerem rešimo največjo možno število prosilcev v posameznem letu. Pni tem ne rešujemo stanovanjskih problemov de. lavcev samo z že obstoječimi stanovanji, temveč predvsem v zadnjem času planiramo in nakupujemo tudi nova družinska stanovanja. Medtem 'ko se število družin s perečim stanovanjskim problemov počasi zmanjšuje, pa je še vedno doikaj nerešeno bivanje samskih delavcev podjetja. Lami smo sicer kupili 14 ležišč v novem samskem bloku v Frankovem na. selj.u, vendar je za mnoge delavce stanarina znatno previsoka. Veliko je že bilo in verjetno še bo primerov, ko so delavci odpovedali delavno razmerje prav zaradi tega, ker r.iso mogli zadovoljivo rešiti stanovanjskega vprašanja. V iskanju najugodnejše in najhltrejlše rešitve stanovanjskih vprašanj samskih delavcev smo prišli na naslednjo rešitev: V Frankovem naselju imamo še vedno dva zidana pro. vizorija, ki pa sta v .kratkem času predvidena za rušenje. Zaradi tega smo začeli reševati stanovanjska vprašanja sedanjih stanovalcev provizo. rijev, da ne bo potrebno en. kratno kcimplklkano reševanje, ki je tudii nemogoče, v primeru rušenja. Ker pa smo se želeli Obvarovati nasilnih vselitev, do katerih bi gotovo prišlo, če bi stanovanja ostajala prazna, smo se odločili, da v teh proivizorijih začasno uredimo bivanje samskih delavcev. Vendar naj še enkrat poudarim, da je to le začasna rešitev stanovanjske problematike samskih delavcev, na katero nas je mavedllo v glavnem pomanjkanje delavcev v podjetju. Kot je bilo že rečeno, so ipr.ovizoiriji predvideni za rušenje, zato nameravamo kupiti večje število ležišč v drugem delu samskega dcirna, ki se bo še gradil. Tedaj pa bomo delavce, ki stanujejo v proivizorijih, preselili v samski dom, provizorije pa porušili. Pri vsem tem delu in urejanju stanovanj pa smo se ves čas zavedali, da se bo marsikdo vprašal, čemu preurejamo in naseljujemo sam. sike delavce v stanovanja, ki so že odslužila namenu in so že skoraj popolnoma neprimerna za bivanje. Vendar upamo, da smo našli trenutno najibcljšo rešitev, ki nam je omogočila zaposlitev večjega števila samskih delavcev in nas obenem obvarovala nasilnih vselitev v prazna stanovanja. Valerija Žakelj Otroški dodatek Struktura upravičencev do otroškega dodatka v Jelovici Na sestankih svetov DE se je večkrat postavljalo vprašanje nadurnega dala, če tako ustvarjen dohodek lahko povzroči izgubo pravice do otroškega dodatka. Zato smo skušali ugotoviti, v kolikšni meri so navedeni očitki opra. vidljivi. Opravili smo analizo strukture upravičencev do otroškega dodatka v Jelovici. Sistem pomoči družinam pri kritju stroškov za vzdrževanje otrOk je zasnovam na ugotovitvah, da komaj polovica družin v SRS vzdržuje 83 % otroik. To pomeni, da so stroška za vzdrževanje otrok razdeljeni med družinami zelo neenakomerno. Glede na'to, da z večanjem družin njihova življenjska raven pada in da veliko družin s svojimi dohodki ne dosega eksisten. čnega minimuma, je potrebno drugačno zagotavljanje te pomoči. V tetu 1973 je v SRS prejemalo otroški dodatek 113 otrok od 237.000 (47,7 %). V Jelovici je bilo v letu 1973 212 upravičencev do otroškega dodatka. V tem letu se zgornja meja dohodka na člana, ki je še dopuščala uveljavitev pravice do otroškega dodatka, ni dvigala; z višanjem življenjskih stroškov pa so osebni dohodki naraščali.. Zato je več upravičencev iz prejšnjega leta to pravico izgubilo. V letu 1974 bo zgornja meja dohodka na družinskega člana usklajena s povečanjem življenjskih stroškov in oseb. n:;h dohodkov. S temi ukrepi bi zadržali vsaj sedanji krog upravičencev in zaščitili predvsem številne družine. Za denarne dajatve v letu 1974 sta bili predlagani 2 varianti, vendar je večina občin sprejela prvo. Montaža oken VRSTA DAJATVE Dohodek na družinskega člana □ drugi in naslednji otroci Otr. dodaitdk za do 700 160 240 otroke delavcev 700—900 130 2C0 Varianta I. 900—1200 95 150 d o 700 160 240 Varianta II. 700—900 130 200 900—1100 95 150 Z nadaljnjim dviganjem živ. ni, da bo pravico do otroške- IjerJjskih stroškov se bo zgor. ga dodatka uveljavil določen nja meja dohodka na člana odstotek tistih, ki so jo v še dvignila iin naj bi v letu prejšnjem letu izgubili. 1975 dosegla vsoto 1450 din. Struktura upravičencev do Ker se dohodek na . člana ra- otroškega dodatka v Jelovi- ouna za leto nazaj, to pome- ci za 1. 1973 Dohodek na člana štev. 2 3 družinskih 4 5 6 članov 7 8 Skupaj dio 300 3 6 2 11 300—400 2 7 7 1 1 18 400—500 1 10 4 3 18 500—600 2 9 12 2 3 28 600—700 1 8 8 12 6 35 700—800 1 4 5 3 1 14 800-900 5 6 12 7 30 900—1000 6 5 20 5 35 1000—1100 2 13 1 16 1100—1200 1 1 2 1200—1300 1 1 2 1300 iin več 2 2 Skupaj 19 35 84 41 23 7 3 212 Pri analiz; podatkov nas je predvsem zanimalo, v kolikšni meri lahko nadurno delo vpliva na izgubo pravice do otroškega dodatka. Izračuni kažejo, da mi nobene nevarnosti, dokler dohodek na družinskega člana ne preseže 9C0 din mesečno. če vzamemo kot primer družino, kjer sta zaposlena mož in žena in imata 2 otroka ter mesečni dohodek: mož 1936 din i.n žena 1749 din, znaša poprečen dohodek na člana 921 din. V takih pogojih lahko vsak od njiju tedensko opravi 8 nadur (na kar ga v primeru potrebe obvezuje tudi zakon), če vzamemo naduro kot 150 % redne urne postavke; pa kljub 'temu še ne izgubita pravice do otroškega dodatka. Navedeno vsoto (900 din na člana) je v letu 1972 preseglo le 22 upravičencev do otroškega dodatka. Iz vsega tega sledi, da ni zadržkov za nadurno delo,, če se v podjetju pojavi taka potreba, ker to v nobenem primeru ne vpliva na uveljav. ijanje pravice do otroškega dodatka. Stane Bokal Obratna ambulanta Tine Kokelj dipl. oec. 37 000 km dolga Za boljše zdravstveno varstvo delavcev si zgradimo svojo obratno ambulanto Naiše podjetje je skupaj s podjetjem Gorenjska predilnica ustanovilo svojo obratno ambulanto že leta 1958. Usta. novitev obratne ambulante je imela namen približati zdravstveno službo delavcu-zavaro. vancu in Skrbeti za preventivno zdravstveno varstvo delavcev. V zadetku je obratna ambulanta imela prostore v podjetju Gorenjska prodilni. ca, kasneje pa se je preselila v dol prostorov stanovanjske hiše, kj je nasproti podjetju Gorenjska predilnica. Za delo Obratne ambulante sta podjetji vložili določena sredstva, vendar podjetji medsebojne pogodbe nista sklenili. Kasneje se je v obratno ambulanto vključilo podjetje Gradis s svojo delovno enoto Škofja Loka. Obratna ambulanta se je vedno srečevala z več ali manj neprijetnimi problemi. Med partnerji je bilo zelo težko uskladiti njihove interese glede obveznosti do plačevanja preventivnega zdravstvenega varstva, dokaj pogosto se je menjaval tudi zdravniški kader, ki tudi sedaj ni stalen. Obratna ambulanta je v okviru združevanja zdravstvenih zavodov prišla v Okvir Zdravstvenega doma Kranj, ki pa do obratne ambulante tudi ni kazal večjega interesa kot ustanovitelji sami. V letu 1971 je podjetje Go. renjlska predilnica celo odpovedalo prostore Zdravstvenemu domu Kranj, v katerih je obratna ambulanta. Ker Zdravstveni dom ni mogel zadostiti zahtevam Gorenjske predilnice, se še sedaj vodi sodni spor med obema delov, nima organizacijama. Gorenjska predilnica bi rada imela prostore, v katerih je obratna ambulanta. Prostore bi preuredila za bivanje samskih delavcev, ki zasedajo že ves preostali del stavbe. Posluževala se je tudi vseh možnih dejanj, da bi Zdravstveni dom izpraznil prostore. Tako je odklopila centralno ogrevanje v zimskem času. V sporu je posredovala tudi skupščina občine. Za rešitev tega problema je Zdravstveni dom pripravil predlog, da za rešitev preventivnega zdravstvenega varstva delavcev dogradil sedanjo stavbo zdravstvenega doma lin tako omogoči delo na področju medicine dela za vsa industrijska podjetja. Kurativno zdravstveno varstvo pa bi zavarovanci iskali pri njihovih ločečih zdravnikih, ki si bi jih sami izbrali. Ob tej priliki, ko se predvideva dograditev stavbe v Zdravstvenem domu v Škofji Loki, se že sedaj poraja problem. Sedanji prostori so rnamreč že za normalno delo premajhni, Zdravstveni dom pa od. pira noive specialistične ambulante. Razen tega pa se močno pozna uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja kmečkega prebivalstva, ki ima sedaj enake pravice kot ostali zavarovanci. V primeru, da bi naša delovna organizacija čakala na tako rešitev, bi to imelo slabe posledice, ki bi se posredno pokazale v podjetju, in sicer: 1. Z zdravljenjem zavarovancev pri njihovem Ječečem zdravniku bi podjetje v celoti izgubilo stik oz. sliko zdravstvenega stanja delavcev ali zmožnosti dela posameznih delavcev. To se že sedaj močno pozna predvsem pri delavcih, kt delajo v obratih zunaj Škofje Loke z zelo visokim štaležem. 2. Z iskanjem zdravstvenih storitev v Zdravstvenem domu Škofja Loka bi delavci izostajali z dela tudi po ves dan, s čimer bi se povečali izostanki z dela. Razen tega pa hodo delavci čakali pri zdravniku, saj bo odločal vrstni red. Kakšna bi bila najbolj primerna oblika zdravstvene službe? L Čimbolj zmanjšati stalež bolnikov, ki predstavlja v I. polletju 1973 izpad proizvodnje v višini 6,3 % (z izostanki zaradi poroda ali dojenja otroka pa celo 7,8 %), v letu 1972 pa v višini 6,8 % (z izostanki zaradi poroda in dojenja otroka pa celo 8,9%). Stalež bolnikov poskušati zmanjšati na 4 %, kar predstavlja ob izpadu ur v letošnjem letu (1. polletje) 23.014 ur, ob predvidenem enakem izpadu v 2. polletju 1974 pa Skupaj 46.028 ur. To pa pomeni večjo efektivno zaposlenost za 23 delavcev v vsem letu. 2. Zmanjšati čas izostankov z dela zaradi zdravniških pregledov, ki nastopajo sedaj oz. jih pričakujemo v znatno večji meri kasneje. 3. Omogočiti delavcem, da iščejo zdravstveno pomoč pri izbranem zdravniku podjetja. Podjetje bo tako tudi laže zasledovalo izostanke zaradi bolezni. 4. Organiizrati enotno vodenje zdravniških pregledov za vse zaposlene delavce podjetja. 5. Neposredno delo z obratno ambulanto pri reševanju nastalih problemov posameznih delavcev. 6. Čimbolj zmanjšati čakalni čas v ambulanti. 7. Zmanjšati stroške telefonskih pogovorov, poizvedb itd. Da bi vse to lahko uvedli bi bilo najprimerneje, da podjetje zgradi obratno ambulanto za obrate v Škofji Ldkii v podjetju. Glede te možnosti smo se dogovarjali s predstavniki Zdravstvenega doma Kranj im prejeli zagotovilo, da je Zdravstveni dom pripravljen takoj organizirati službo zdravstvenega varstva v našem podjetju za potrebe podjetja. Zdravstveni dom Kranj b|i opremil prostore obratne ambulante ter dal zdravniško ekipo. Obratna ambulanta bo po predvidevanjih delala vse delavnike (razen sobot), in sicer 6 ur dnevno. Podjetje bi imelo tako v celoti pokrito tudi vprašanje strokovnega nude. n ja prve pomoči v eni izmeni. Kakšne stroške predstavlja postavitev obratne ambulante v našem podjetju: 1. Izgradnja štirih prostorov (čakalnica, sprejemnica in prevezovalnica, ordinacij-ska soba ter rezervni sobi, ki hi j-u podjetje kasneje opremilo za nudenje zobozdravstvenih storitev). Res je, da bi takem organiziranju zdravstvene službe nastopili tudi večji stroški glede plačila preventivne dejavnosti (kurativa gre v breme sklada zdravstvenega zavarovanja), vendar bi ti stro-šti nastali zaradi večjega obsega dela na področju preventivnega zdravstvenega varstva. Ne gre pa tu za bistveno povečanje. Naše podjetje je za '1. 1972 imelo Sklenjeno pogodbo za opravljanje preventivnega zdravstvenega var. stva v višini 35.000 din. Z de. lom na področju preventive pa bi ta strošek predstavljal 55.000 din. Če bi želeli zajeti tudi vse obrate s preventivnim zdravstvenim varstvom, bi se ta strošek povečal za približno 20.000 din. Ne glede na odločitev je torej strošek povečanja minimalen, saj gre za plačilo več opravljenega dela in sicer dela, ki ga sedaj zaradi prevelikega števila zavarovancev v obratni ambulanti sploh nismo mogli opravljati. Z izgradnjo obratne ambulante v podjetju bomo v celoti zadostili vsem postavljenim ciljem za zmanjšanje izostankov z dela zaradi bolezni, razen tega pa v celoti odpravili čakalno dobo, saj bi bil sprejem k zdravniku mogoč s poprejšnjo prijavo in pregledom ob določenem času. Efektivna izguba bi bil torej samo čas pregleda, po. večam za čas prihoda in odhoda. In še to. V obratni ambulanti bomo lahko delno sami opravljali laboratorijske pre. glede, zahtevnejše preiakave pa bi enkrat dnevno kurir podjetja odnašal v centralni laboratorij v Zdravstveni dom. Izvidi bi bili že naslednji dan v obratni ambulanti. Odpadel bi torej sedaj dvakrat zamujen čas delavca, ko je moral hoditi v obratno ambulanto na sploš. ni pregled, na laboratorijski pregled pa v Zdravstveni dom v Škofji Loki. Odločitev glede zdravstvenega varstva naših delavcev je bila zelo nujna, nujna pa zato, da smo gradnjo obratne ambulante lahko Vključili v objekt, ki ga bo podjetje postavilo za družbeno prehrano. Rešitev, ki je bila predlagana, je za naše podjetje novost, ni pa to novost tudi v moderni industrijski medicini. Tudi pri nas so podjetja, Ikj so postavila zaradi ekonomskih in socialnih vzrokov obratno ambulanto v podjet. je (IBI Kranj, BPT Tržič, Iskra Kranj, Sava Kranj, Tekstilindus Kranj itd.). Ivan Breznik V soboto, 20. 4. 1974 je odpotovala na tritedensko strokovno ekskurzijo v SSSR in Japonsko 21-članska skupina absolventov podiplomskega študija na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Na potovanju smo obiskali, si ogledali in imeli razgovore na 25 institucijah (tovarne, univerze, inštituti, zbornice, razstave, ipd.) in tudi veliko zgodovinskih, etnografskih in turističnih znamenitosti obeh dežel. Potovanje je bilo naporno, vendar pa enkratno doživetje, talko s strokovnega vidika (primerjava dveh ekonomskih in političnih sistemov z našim samoupravnim družbenim sistemom) in tu- Junija smo med člane samoupravnih organov razdelili anketo, s katero smo med drugimi želeli zvedeti, kako ocenjujejo informiranost kolektiva o problemih, ki se tičejo podjetja. Polovica anketiranih meni, da je obveščenost slaba in nezadovoljiva. To zahteva odločne ukrepe za izboljšanje stanja. Oblike obveščanja kolektiva so lahko različne. V tem sestavku se omejimo predvsem na eno od njih — tovarniško glasilo. V statutu je zapisano: »glasilo izhaja enkrat mesečno«. Dejstvo pa je, da so v letošnjem letu izšle le tri številke, čeprav smo že v osmem mesecu. V želji, da ponovno zagotovimo redno izhajanje glasila, da ga izboljšamo, popestrimo in približamo zaposlenim, smo na podlagi svojih izkušenj in izkušenj v drugih podjetjih izdelali naslednje predloge: — uredniški odbor naj za vsako številko vnaprej določi okvirno temo, — za sestavke v tej temi naj bodo odgovorni posamezniki, dciloči naj se jim rok, do kdaj naj sestavke oddajo. Pri tem je treba upoštevati, da je potrebno material oddati v tiskarno vsaj 14 dni pred izidom glasila. — zagotovi naj se čim širši krog sodelavcev, kar naj rističnega, saj smo videli nove dežele, ljudi, njihove običaje in zgodovinske ter pri rodne znamenitosti. Ob 6.25 smo poleteli z DC-9 proti Beogradu in kmalu za tem naprej do zasnežene Moskve, ki je bila prva daljša postaja. V Moskvi smo si med drugim ogledali tudi Stalno razstavo dosežkov sovjetskega gospodarstva, ki se razprostira na 210 ha površine. Na tej razstavi smo videli naj novejše dosežke sovjetskega gospodarstva, od raketne tehnike do zadnijh odkritij na področju živino-r tje, sadjarstva pa vse tja do elektronike. se upošteva pri zadolževanju za prispevke, — v naprej določena tema ne izključuje sestavkov sodelavcev, ki jih bodo le-ti napisali brez zadolžitev, — uredniški odbor naj določi stalne rubrike in določi, kdo je zanje odgovoren, — krog sodelavcev bi lahko razširili tudi z boljšim honoriranjem prispevkov, — zagotovi naj se redno in točno izhjanje, ki bo pri kolektivu izoblikovalo navado in potrebo po glasilu na določen dan v mesecu, — ker so tiskarski stroški v zadnjem času močno porasli, bo treba zagotovili tako razdeljevanje glasila, da ne bo nepotrebnega razmetavanja, — kolektiv je treba poučiti, komu je treba oddati sestavke. Pri naporih za izboljšanje glasila nam bo dragocena vsaka pripomba, nasvet ali želja. Ker naše glasilo izhaja en. krat mesečno, so nekatere informacije ob izidu že zastarele ali neaktualne. V takem primeru bo bolj primerno uporabljati ciklostirana obvestila, ki so v našem podjetju že v praksi. Tako se lahko prepreči marsikateri nesporazum in nezadovoljstvo, ki izvira iz nezadostne obveščenosti. F. P. Kakšno glasilo? Šport in rekreacija V kegljanju prvak Franc Mrak pri moških, Angelca Vi. dovič pa pri ženskah Kegljaško tekmovanje je bilo letos razdeljeno v tri dele. Prvi ded telkmovanja je bil v nedeljo, 3. marca 1974, na kegljišču Sora v Puštalu, drugi del pa je bil na kegljišču v Hotemožah prav tako v nedeljo in sicer 10. marca. Prvo mesto je osvojil lanskoletni prvak Franc Mrak s 455 podrtimi keglji; old 50 metov v podno in 50 na čiščenje. Drugo mesto je osvo. jil Anton Eržen s 427 podrtimi keglji, itretje pa Peter Šavs s 418 podrtimi keglji. Za tekmovanje se je prijavilo skupaj 64 tekmovalcev. To dokazuje, da je to še vedno najbolj množičen šport, zato bi bilo trelba razvijati ta šport, saj zaradi pomanjkanja kegljišč oz. zaradi zasedenosti ,le težko dobimo prostor. Verjetno bi bili rezultati' mnogo boljši, če bi imeli na_ šj kegljači organizirane rodne treninge. V nadaljevanju smo za 18 najboljših kegljačev v nedeljo, 21. aprila organizirali! nadaljevanje tekmovanja, da bi dobili 6 najboljših, ki nas bodo zastopali na lesar!adi, oz. še dodatnih 6, za katere pa bodo organizirani redini treningi. Le tako bomo prišli do moštva, ki nas bo lahko dovolj uspešno zastopalo na raznih tekmovanjih. 21. aprila je bilo organizirano tudi tekmovanje žensk, 'kjer je osvojila prvo mesto Angelca Vidovič, druga je bi. la Kati Zupančič, tretja pa Bariča Kukec. Naši kegljači redno nastopajo tudi v občinski kegljaški ligi. Po končanem drugem kolu so šesti med 21 ekipami iz prav toliko gospodarskih organizacij oz. ustanov. Tudi v občinskem menihi je za kegljanje zelo veliko zanimanje in je edino loško kegljišče stalno zasedeno. Anton Kužnik Z ladjo Baikal smo prepluli Japonsko morje in skozi ožino Tsugaru zapluli v vode Tihega oceana, od koder smo nri-lailjevalli pot do prve posta- je na Japonskem, to je Yoko-hame, ki je glavno pristanišče Tokya. Tokyo danes šteje z okolico 17 milijonov prebivalcev, samo mesto pa šteje nad 10 milijonov. (Nadaljevanje prihodnjič) pol skozi SSSR In laponsko Univerza Lamanosov je ena od najbolj znanih sovjetskih univerz. S svojimi zgradbami, parki in zelenicami pokriva 320 ha površine, na njej pa študira (in večina tudi stanuje) preko 30.000 študentov po seminarskem sistemu študija. Na daljnem vzhodu SSSR smo si ogledali več tovarn, prometni inštitut in univerzo, izliv reke Amur in preko meje opazovali kitajsko pokrajino in življenje onkraj meje. S Iranssibirsko železnico smo prepotovali še zadnjih 1.200 km na obale Japonskega morja in se v Nahodki vkrcali na prekooceansko ladjo Baikal. Na Japonskem nas je sprejel ambasador SFRJ tov. Jože Smole s svojimi sodelavci in se tri in pol ure zadržal z nami v razgovoru, kjer smo obravnavali predvsem jugo-slovansko-japonske ekonomske in politične odnose, go- spodarske razmere na Japonskem in vzroke za tako hitro rast japonskega gospodarstva ter analizirali možnosti bodočega ekonomskega sodelovanja med Jugoslavijo in Japonsko v povezavi z deželami v razvoju. Pot smo nadaljevali proti vzhodni Rusiji in se po devetih urah neprekinjenega letenja z avionom Iljušin 114 spustili .na letališče v glavnem mestu vzhodne Rusije, Habarovsk in kar za sedem ur premaknili ure naprej. Prvo noč smo prespali v hotelu Rosija na bregu reke Moskve. V hotelu, preko 6.000 postelj. ki imE Ekonomske osnove poškodbe in bolezni delavcev pri delu Na svetu se letno poškoduje ipri delu poprečno 15 milijonov delavcev, od tega v ZDA i,n na Japonskem po 2 milijona, v Franciji, Zahodna Nemčiji in Italiji pa po 1 milijon delavcev. Zaradi poklicnih bolezni ,pa jih letno zboli okoli 3 milijone. V Jugoslaviji se vsako leto poškoduje pri delu okoli 250.000 delavcev, ki so v sta-ležu en dan ali več, kar znaša letno več kot 4 milijone izgubljenih delovnih dni zaradi poškodb pri delu. Smrtno se ponesreči pri delu preko 500 delavcev. Vsako minuto se pri delu poškodujeta v Jugoslaviji 2 delavca, medtem ko se vsake 4 ure smrtno ponesreči 1 delavec. Zal nimamo zanesljivih po. datkov o poprečnem letnem številu poklicno obolelih pri nas. Po oceni znašajo ekonomske izgube, ki nastanejo zaradi poškodb pri delu in poklicnih bolezni v Jugoslaviji priblžno 5 milijard novih dinarjev letno. Vsaka poškodba pri delu ali poklicna bolezen oškoduje Skupnost poprečno za 15.000 dinaijsv. Z drugimi besedami v vsaki minuti dela Jugoslovani -izgubimo 30.000 din zaradi poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Jugoslovanska skupnost iz. gubi zaradi požarov 700 milijonov dinarjev. Letno je pri tem upoštevano okoli 5000 požarov z okoli 400 poškodovanimi in z dkol-i 80 smrtno ponesrečenimi delavci. V Ju. goslaviji se vsako leto pripeti okoli 43.000 prometnih nesreč, v katerih se poškoduje okoli 34.000 oseb. Od teh ponesrečenih oseb jih preko 2000 umre na -kraju prometne nesreče al-i v bolnici zaradi posledic lente. Letna -materialna škoda zaradi prometnih nesreč -se ceni na Okoli 400 milijonov novih din. Omenjene številke govorijo o velikem ekonomskem pomenu varstva pri delu, pred požari in v prometu. Posledice poškodb pri delu in poklicnih boleznih občuti delavec, njegova ožja okolica — družina, delovna organizacija in viša širša okolica — skupnost. Ekonomski pomen posledic poškodb pri delu in poklicnih -bolezni ne vsebuje le eokonomskih, -temveč tudi humane in socialne osnove izgub. Da bi lahko izračunali ekonomske izgube zaradi po. škodlb pri delu in poklicnih bolezni, moramo statistično in analitično izračunati pogostnost in resnost teh poškodb in bolezni. Pogostnost nesreč pri delu je kazalec (ihdex), -ki pove, koliko nesreč se je pripetilo v določenem odbobju Resnost poškodb pri dedu kaže število zaradi poškodb izgubljenih dni. Resnost smrtne poškodbe pri delu je ocenjena na 7500 izgubljenih delavnih dni (ca. 25 let življenja). I-ndex pogostosti poklicnih bolezni in in-dex -resnosti poklicnih ibolezni sta kazalca, ki nam povesta, koliko delavcev je zbolelo v nekem določenem oibdobju in koliko so ti izgulbili delovnih -dni zaradi poklicnih bolezni. Ekonomske izgube zaradi poškodb pri delu in poklicnih bolezni delimo v -dve veliki skupini: — difektne izgube in stroški ter — indirektne izgube in stroški. Mod tema dvema skupinama ni neke ostre meje. Žal običajno delavci, družina, -delovna organizacija, skupnost in celo strokovnjaki za varstvo Jij-udl pri delu pogosto poznajo in ocenjujejo le direktne izgube in stroške. Ven. dar je indirektnih izgub in stroškov veliko več kot direktnih — strokovnjaki menijo, da je ta odnos 3:1 do 7:1. Našteli bomo nekaj glavnih direktnih ali indirektnih izgub in stroškov: 1. izguba delovnega časa pokodovanega delavca za ves čas njegove delanezmožnosti, 2. izguba delovnega časa tovarišev poškodovanega -delavca, -ki so prenehali delati, ker so nudili pomoč, razpravljali o poškodbi, bili razburjeni ali ker niso mogli nadaljevati dela brez zamenjave poškodovanca in do popravilo poškodovanih ®t-ro-jevj-ev, orodij naprav, priprav ali materialov, 3. izguba delovnega časa delovodje in drugih vodstvenih delavcev zaradi nudenja pomoči poškodovancu, urejanja in usposabljanja delovnih mest, izbora ali poučeva-naj novega delavca in raziskovanja ter analize nesreče, 4. stroški zdravstvene oskr. be, zdravljenja, rehabilitacije ter stroški za telesno okvaro, invalidnino in invalidsko pokojnino, 5. stroški zaradi okvare strojev, orodij, naprav, priprav ter izgube materiala in druge imovine, 6. izgube, ki nastanejo zaradi prekinitve proizvodnje, prekoračitve dobavnih rokov, plačila penalov, izgubljenih premij in podobno, 7. stroški pomoči, ki jo podjetje dodeljuje poškodo- vanemu delavcu ali njegovi družini, 8. stroški za polni osebni dohodek poškodovanca -po njegovi vrnitvi na delo, čeprav je njego-v dolo-vni uspeh lahko dalj časa manj-ši. 9. stroški zaradi izgube do. hodka od dela poškodovanega in stroški, ker stroji niso obratovali- zaradi njegove odsotnosti, 10. stroški, k nastanejo kot posledica -razburjenosti, napetosti in poslabšanja delovne morale v podjetju zaradi pogostnosti poškodb, 11. -režijski stroški, ki bremenijo delovno mesto poškodovanega delavca tudi v času njegove odsotnosti z dela (najemnina, osvetlitev, ogrevanje itd.), 12. odškodnina poškodovanih delavcev zaradi preslanega strahu, bolečin in zaradi trajne ali začasn-e delanezmo-žnosti -(vedno večje število delavcev terja tako odškodnino preko sodišča). Statistična in analitična ocenitev pogostnosti in resno, sti poškodb pri delu i-n poklicnih bolezni ne rabi le za ugotavljanje ekonomskih posledic, temveč tudi za analitično ocenitev ogroženosti dela in za ocenitev uspešnosti varnostnih ukrepov. Sred-vsem nam pomaga pri ugo-taviijarjju ekonomskega pomena izvajanja preventive in preprečevanja poškodb pri delu in -poklicnih boleznih. dr. Mario Kocijančič Vključevanje učencev v poklic Na pogosta vprašanja, ali bomo letos -dobili dovolj učencev za učenje v poklic iz lesarstva, odgovarjamo z naslednjim sestavkom. Izkušnje so nas privedle do tega, da smo letos pripravili obširnejšo akcijo informiranja za poklic po šolah. Naša akcija je vsebovala tri oblike obveščanja. Plreden smo stopili v neposreden stik z učenci v osnovnih šolah smo pripravili informativni list z naslovom »Jelov-ica svetuje«. List vsebuje splošne podatke o podjetju, obširnejše pa o vseh pogojih im možnosth vključitve v ulk ter 'končno tudi napredovanja. V tem svetovalcu je bila še posebno obravnavana -nova oblika izobraževanja učencev, ki jim iz kakršnihkoli razlogov ni uspelo končati osem razredov osnovne šole. S sheme pa je možno ugotoviti pota nadaljnjega izobraževanja in napredovanja. List smo skupno z obvestilom poslali tudi staršem na dom že konec aprila. Druga naloga je bila neposredno seznanjanje, informiranje učencev po šolah. Obšli smo šole v obeh dolinah in Škofji Loki. Učenci so dobili poleg obvestili -tudi informatorje ter prospekte o izdelkih Jelovice. Odziv učencev je bil dober kljub temu, da usmerjevalci v poklice na šolah niso upoštevali vseh naših napotkov. Udeleženih je bilo premalo učencev iz zaključnih razredov :m učenk, za katere so nekateri poklici iz lesarstva tudi primerni, saj so v proizvodnji že sedaj takšna delovna mesta, ki jih zasedajo ženske. Po opravljeni drugi akciji smo poslali vsem učencem, ki so končali osmi razred osnovne šole pa se še niso od-Iočiili za poklic m vsem tistim, ki jim ni uspelo uspešno končati sedmega in osmega razreda, že formulirane prošnje za sprejem v uk. Trenutno imamo že nekaj izpolnjenih. Pričakovati je sicer manjši odziv že vsled te- ga, ker se fantje odločajo za bolj tehniške poklice in pa za poklice, ki danes veljajo za bolj »modeme«. V večjem številu so se odzvali tisti, ki niso končali osemletke. To je razumljivo, saj imajo manj možnosti za šzučitev poklica pa tudi pogoji, ,ki jih imajo v Jelovici, so privlačni. Z izučitvijo ozkega profila poklica pri nas jim bo priznana -tudi konča, na osemletka. Pripomniti moramo, da je poklicno obveščanje v šolah minimalno, zato smo morali sami osvetliti poklice iz lesarstva ter šolsko informiranje obogatiti. Vse učence smo povabili v podjetje na ekskurzijo in na ogled šole, 'kjer smo jim pojasnili vse, -kar je učence še zanimalo. Čaika nas torej samo še ugotavljanje rezultatov našega informiranja. Demetrij čmjač Izreki Rad ljubimkam z državo,; kateri ne bo treba plačevati otroških doklad! * * * Poznam mnoga pomembna telesa, popolnoma neodvisna od svojih glav. * * * Veliki preroki radi prenočujejo v majhnih srcih. Gola resnica rada spreminja ženski spol v moškega. * * * * * * Vsi smo last vseh. Zato pri nas ni tatov! Tako daleč sem prodrl v njeno DUŠO, da me bo ZADUŠILO. * * * * * * Na sužnjevem hrbtu imajo še sončni žarki podobo biča. Kristal, med nama je kitajski zid, straži pa ga zdrava pamet. Če sledi slepi šepavemu, bo šel slepi naravnost takrat, ko bo šepavi že zdavnaj zavil v levo. Dopisujte v Jelovico! Ker ni mogel drugače priti v zgodovino, jo je posilil z desetimi armadami. * * * Všeč so mi padli angeli, če jim prišepetava kudič pod posteljo. * * * V Evinem jabolku je nekaj več kot črv. Razumnemu ne moreš natakniti uzde, bedaku je ne moreš sneti. * * * Kadar telo izgubi spol, se opravičuje z modrostjo. JELOVICA — glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna industrija Škofja Loka — Ureja: odbor za obveščanje organizacije združenega dela: Jenko Franc, Jenko Franc, Ogorevc Berta, Tušek Janez, Bondi Tjaša, Oblak Smiljana, Dolenc Stanka, Rupar Jože — Odgovorni urednik: Franc Pavlin — Tisk: ČP Gorenjski tisk, Kranj, v 1100 izvodih