Izhaja vsak petek v Kranju. Velja za celo leto 4 K in se plaCujejo naročnina in in-serati naprej. Vsi rokopisi, pisma in druge poäiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo «Korošca» v Celovcu. Rokopisi se ne vrafajo. Za oglase se plaCuje za eno-stopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru. Posamezne številke stanejo 10 vin. Štev. 6. V Celovcu, v petek, dne 27. decembra 1907. Leto I. Planinske paše v nevarnosti. * HI. * Pa tudi na Koroškem niso kmetje mirno gledali in prenašali krivičnega postopanja grajske gospoda. Bilo je leta 1473., ko so Turki prihrumeli čez Jezersko sedlo s Kranjskega v podjunsko dolino in naprej proti Celovcu in v glinjsko dolino proti Gospi sveti. Grajska gospoda se je tedaj poskrila po svojih gradovih, namesto da bi bila branila deželo pred krvoločnim Turkom, ki je moril in požigal ter odpeljal cele trume kmetov v sužnjost na Turško. Kmetje sami niso imeli toliko moči, da bi se bili branili. Ko so Turki 1. 1476., drugič, In to pot iz savske doline čez Belopeč prigrmeli na Trbiž in Beljak, so grozovito morili in požigali tudi v Rožu; pridrli so pa tudi v krško in podjunsko dolino. Gospoda in njeni »korajžni“ vitezi so se zopet kakor zajci poskrili po svojih gradovih ter prepustili kmeta njegovi usodi. Tedaj pa je kmet Peter Wunderlich zbral okoli sebe množico kmetov, ki je imela namen braniti deželo pred Turki, obenem pa se je obrnila proti graščinski gospodi in zahtevala od nje pravice za zapuščenega kmeta. Ko so Turki odšli, so ti kmetje pod vodstvom P. Wunderlicha postali strah svojih gospodov. Imenovala se je ta kmečka armada »Bauernbund“, ki se je hudo maščevala nad svojimi grajskimi gospodarji. Ko pa so leta 1478. zopet pridivjali Turki od Trbiža doli proti srednji Koroški, so to kmečko armado skoro celo uničili in pobili. Grozovito so ropali Turki tega leta, 10.000 ujetih kmetov so gnali s seboj v sužnjost, pobrali so vse, kar jim je prišlo pod roko, celö s planin doli so prignali živino ter jo vlekli s seboj. Od neustrašene kmečke armade je ostalo doma pri življenju le nekaj voditeljev, in ko so Turki odšli, padli so zdaj po njih grajski gospodje. Nekaj so jih zaprli v temne graščinske ječe pod zemljo, nekaj pa jih pobesili ali pa ubili. Za nekaj časa je bilo s tem udušeno kmečko gibanje in kmetom se je začelo goditi še slabše kakor poprej. Toda že 1. 1515. so se kmetje zopet vzdignili — najprvo na Kranjskem in Štajerskem; tam so zahtevali od graščakov, da se omejijo tiste dajatve, ki so jih bili dolžni odrajtovati kmetje od grunta, in da ne smejo več zahtevati, kakor v prejšnjih časih. Grajska gospoda je namreč od kmeta zahtevala vedno več, in potrpežljivi kmetje so tudi res vedno več dajali in delali, dokler ni počila preveč napeta struna. Kmečka vstaja radi davkov se je prav kmalu razširila s Kranjskega in Štajarskega tudi na Koroško. Dne 1. junija 1515 je okoli 3000 kmetov zborovalo na Pu-strici pri Grebinju nad Velikovcem ter sklenilo „punt“ (Bund). Na čelu tega punta sta stala Krištof Gros in Jurij Mur. Punt se je razširil tudi na podjunsko dolino in ziljsko ter gori do Strafiburga v krški dolini in Hüttenberga. Huda je predla zdaj zopet grajski gospodi, ki je začela zbirati veliko vojsko zoper kmete. Pri tem je gospodo podpiral tudi sam cesar in njegovi „sold-narji“. Po hudih bojih se je posrečilo gospodi ugnati koroškega kmeta, ki je ostal prej kot slej trpin, dokler niso boljši vladarji prišli na cesarski tron. Marsikdo bo vprašal: Kako je bilo to mogoče, saj so bili vendar tukaj vladarji, ki so imeli braniti kmeta pred gospodo? Treba pa je pojasniti, da tedaj vladar ni imel te moči čez gospodo, kakor jo je dobil pozneje. Cesar sam je bil odvisen od teh vitezov in grofov; on jim je bil celo dolžan dati zemljo, ker je bila cela država na taki podlagi, da je mogel vladar le od tistega, kateremu je dal zemljo, zahtevati izpoljnjevanje vojaške dolžnosti. Država je slonela na tako-zvanem „Lehensverband“, in cesar ni bil nič druzega kakor le najvišji „Lehensherr“, ki je smel zahtevati le v gotovi meri od svojih podložnih manjših „Lehensherrjev“ (grofov i. t. d ) pokorščino, ki je bila odvisna od tega, da je dal tem gospodom zemljo (takozvano „Lehen“). Ta višja gospoda je imela zopet svoje podložne, svobodne in nesvobodne, in ta je imela ravno tako oblast in pravice nad svojimi nižjimi, kakor približno cesar nad njimi. Kmet seveda je bil najnižji, poleg tega še nesvoboden in ni imel niti pravice brez dovoljenja svojega gospoda ganiti se s svoje grude. Kmet je bil izročen na življenje in smrt pri višji gospodi, in cesar je imel nad njim toliko oblasti kot nič. Šele v teku časa so zadobili cesarji večjo oblast nad višjo gospodo, in s tem tudi nad kmeti, dokler niso cesarji ta takozvani „Lehens-berband“ popolnoma odpravili ter izdali take postave, vsled katerih je najvišji in najnižji enako podložen svojemu cesarju, to se pravi z drugo besedo, da smo pred postavo vsi enaki. Dalje sledi. Tujski promet pri koroških Slovencih. Dalje. Vprašati je treba, če nam za povzdigo obiska tujcev popolnoma nič ni treba storiti in če se lahko popolnoma zanesemo na delovanje deželne zveze tudi glede naših lepih slovenskih krajev. Predno odgovorimo na ta vprašanja, moramo najprej priznati, da ima koroška dežela sploh jako mnogo lepih krajev in dolin. Najprej mnogo lepih jezer, začenši od velikega vrbskega jezera, katerega je hotel slavni Napoleon združiti z reko PODLISTEK. Pod humberškim grofom. Zgodovinska povest iz prejänih stoletij. (Dalje) Ker je grof Karol uvidel, da izgubi vso oblast nad sinom, ako še nadalje ostane na humberškem gradu, je pisal svojemu bratu, naj se vrne, in mu razložil, da hoče sedaj sam v javno službo in v mesto, kjer bo po svojem mnenju lažje strahoval sina in ženo. Toda pismo grofa Henrika, ki je bil na potovanju, ni takoj našlo. Medtem pa se je nekaj pripetilo, kar je pripravilo grofa Karola do drugih sklepov. Mladi Gundakar je nekoč s kamnom težko ranil otroka neke beračice. Beračica se je zavzela za svojega otroka in hotela mladega gro-fiča malo natepsti, kar pritečejo grajski biriči in njegova mati, vlečejo beračico v grad in jo tam do krvavega pretepejo, dočim je nje težko ranjeni otrok obležal na cesti. Predno pa je beračica šla z grada, zatulila je proti grofici: „Kakor cestni ropar me je napadel tvoj sin in ropar bo, dokler se ne bo obesili“ To kletev je moral slišati tudi grof Karol in medtem ko jc grofica vpila: „Primite jo — v ječo ž njo, obesite jo!“ je prijel grof beračico in kričal: „Kje se bo obesil? Povej 1“ Šele, ko je omahovaje rekla: „Na križu!“ — jo je zamišljeno spustil in ukazal biričem, naj jo obdarujejo in izpustijo. Nič ni pomagalo, da je grofica ukazovala, naj se beračico vrže v ječo, grof je ostal pri svojem sklepu in svoji soprogi samo rekel: „Ti si zakrivila kletev, jaz pa hočem to izpremenitil“ Od tega dneva je grofica bolehala. Ne samo, da radi te kletve noč in dan ni mogla spati vsled strašnih sanj, tudi to jo je peklo, da jo je grof pred svojimi uslužbenci javno pokaral zaradi beračice. Vidno je hujšala in ni preteklo par mesecev, pa je ležala na mrtvaškem odru. Grofič Gundakar je bil takrat star še*le 14 let. Zopet je romalo pismo za lastnikom hum-berškega gradu, grofom Henrikom; končno je vendar odgovoril, da ne more priti še, da pa upa pozdraviti ga v enem letu. Med tem pa — ta nasvet je bil tudi v pismu — naj da svojega sina v vzgojo k patrom jezuitom v Celovec, sam pa naj gre kako leto na potovanje v lepo Italijo. To se je tudi zgodilo. Med tem pa je grad oskrboval dosedanji podoskrbnik. Grof Karol je izostal skoro celo leto in ko se je vrnil iz Rima, kjer je bival največ časa — ni prišel sam. V Italiji se je namreč posvetil popolnoma raznim umetnostim, kakor študiju slikarstva in godbe. Zaraditega je tudi v Rimu pridno pohajal v gledališče plemenitašev, kjer je gostovala ravno neka odlična pevska družba. In tu ga je doletela usoda. Prva pevkinja, znana ne samo po svojem glasu, temveč tudi po svoji južni lepoti, ga je očarala. On se ji sicer ni čisto nič dobrikal, kakor drugi neštevilni njeni častilci, toda ravno po svojem odkritem in resnem nastopu je menda dopadel tudi njej, čeravno ga je rada imenovela »koroškega medveda“. Šele pri slovesu je uvidel, da brez nje ne more iz Rima. Beseda je dala besedo — in čudno — slavna lepotica Melanija, življenja polna 20 letna pevkinja, se je zavezala slediti že 50 let staremu resnemu grofu na daljni njegov grad. Da je bila njena odločitev prehitra, pokazala bo nadaljna povest. Dalje prih. Dravo in tako povzdigniti Celovec dol do ljubkega klopinskega jezera ali pa še manjših jezer v obližju vrbskega; potem prijazne doline, kakor rožno, podjunsko in labodsko, ali bolj skalo-vito in gorato ljubelsko, kapeljsko, gornje-dravsko in ziljsko dolino; ali dalje gorske kraje v okolici vrbskega, blaškega in drugih jezer, kje drugod zopet kakor v okolici Velikovca, Gre-binja in Št. Vida lepe griče s starodavnimi gradovi, skratka vse, kar si poželi srce meščana in tujca, ki išče v prosti naravi počitka, razvedrila ali zdravja. Že raditega je težko, da bi se naša deželna zveza zanimala za vse kraje enako. Potem pa je tem gospodom pri deželni zvezi seveda tudi srajca bližja, kakor jopa! Naj se nas ne razume napačno; mi jim nočemo očitati ničesar slabega, toda kot Nemci se gotovo ne bodo potegovali za to, da bodo tujci hodili najprej v popolnoma slovenske kraje; gotovo je, da je lažje delati za tiste kraje, kamor tujci že prihajajo v večjih množinah, kakor na razna jezera in da se bo nemško društvo bolj zanimalo za nemške kraje, ali vsaj nemške gostilne. Mi se torej samo na druge ne moremo zanesti, to je gotovo; če imamo torej v slovenskem delu Koroške več lepih krajev, katere bi lahko povzdignili s tujskim prometom, moramo zato najprej skrbeti sami! Takih krajev nam pa res ne manjka. V ziljsko dolino, v okolico beljaško in okolico vrbskega jezera so tujci že navajeni; te kraje že precej poznajo. Zato je treba tukaj samo toliko dela, da od tega tudi naši ljudje kaj profilirajo: naši gostilničarji, naši hišni posestniki in obrtniki, ne pa samo nekateri izvoljeni. Kako si to mislimo, povedali bomo pozneje; zdaj poglejmo še naprej po naših lepih dolinah. Najbolj je zanemarjena v tem oziru podjunska dolina, razen okolice Velikovca in Grebinja, klopinskega jezera, oziroma kapeljskega okraja, jo tujci še malo poznajo! In vendar je tudi v podjunski dolini vse polno mičnih in mirnih krajev, katerih bi se tujci prav razveselili in kjer bi ljudstvo zaslužilo, da se jim malo opomore. Koliko je vasi blizo gozdov, koliko hladnih studenčkov, koliko lepih izletov na male griče ali na skalnate gore. Če pogledaš v podjunski dolini na levo ali na desno Drave, povsod se Ti srce smeje, povsod bi rad bil in povsod si bolj ponosen! Nadaljevanje sledi. Dopisi. Koroška. Kožentavra. V zadnjem času se nas je začelo zelo neprijetno nadlejgovati zaradi paše v logih ob Dravi. Ni zadosti, da je naši paši že nova železnica precej škodovala; zdaj nam pa hočejo pašo v nekaterih krajih čisto po nepotrebnem popolnoma odvzeti. Gre se namreč za svet tik ob Dravi, katerega je imela dosedaj država zaradi regulacije reke v oskrbi. Voda pa je že toliko uravnana, da svet država ne rabi več, zato O ženskah. Najhujši sovražnik ženskega spola je bil grški pesnik Simonides, ki je živel 500 let pred Kristom. Toda skoraj vsemu, kar je neugodnega rekel o ženski, nasprotujejo odstavki iz sv. pisma, dasi sv. pismo ni poseben zagovornik hudih žensk. Tako je pisal Simonides: »Žena je ponesrečena ladja za moža.“ Salomon pa pravi: „Krepostna ženska je kakor trgovska ladja, ki prinaša živila iz daljave.“ Simonides: „Žena je vihar v hiši, motenje miru“. Sirak: „Skrbna žena je možu veselje ter mu dela mirno življenje.“ Simonides: „Žena je vsakdanja kazen.“ Salomon: „Dela mu le veselje in nič žalosti celo življenje.“ Simonides: „Ženska je družabna zver.“ Mojzes: „Ženska je podoba božja in moževa pomočnica.“ Simonides: „Ženska je potrebno zlo.“ Salomon: „Kdor najde zakonsko ženo, najde nekaj dobrega.“ Simonides: „Ženska je hudo breme.“ Sirah: „Plemenit dar je in tolažba možu.“ Simonides: „Najhujša zver je, strupen gad.“ Salomon: „Ljubka je in mična kakor srna.“.Simonides: „Žena je moževa.dekla.“ Salomon: „Žena je moževa krona," ga hoče oddati obmejnim sosedom. Meji pa povsod graščinski svet. Oskrbnik tega izjavlja, da hoče prevzeti novi svet brez bremena (t. j. brez servitute paše) in država seveda tem mogočnim gospodom samo kima. Da bi pa naši posestniki svet odkupili, temu brani zopet graščina. Če se ta namen, da se zabrani paša na tem svetu, uresniči, potem je sploh onemogočena paša v vseh logih ob Dravi, ker pastiija zaradi onega kosca novega sveta nihče ne more držati. Tako se torej povrača kmetom, ki so vsa leta doprinašali težke žrtve za regulacijo Drave! Skrbi se samo za graščake in gospode, kmet pa trpi in molči! Vendar za trdno upamo, da se posestnikom posreči vzdržati pašo, — sicer bi bil zadan živinoreji celega Spodnjega Roža občutljiv udarec. Borovlje. (Naznanilo hranilnice in posojilnice v Borovljah.) „Hranilnica inposojilnicavBorovljah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, nam poroča, dazačne uradovati dne 1. januarja 1908 od 10. do 12. ure dopoldne v hiši pri po domače Bundru hiš. št. 50. v Borovljah. Uradovala bo vsako nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne, pozneje po potrebi še večkrat. Spre jeti denar obrestuje po 4°/o, posojila pa daje proti 43/40/o na osebni kredit proti poroštvu.“ Mi k temu naznanilu samo še pristavimo, da je mnogo ljudi že težko čakalo na to posojilnico. Ta posojilnica je v zanesljivih rokah; zato bo pa tudi ravnotako napredovala, kakor napreduje n. pr. glinjska, ki ima že toliko rezervnega fonda, da se ji nič ne more več zgoditi. Vsakemu, ki hoče imeti denar na varnem, priporočamo toraj posojilnico v Borovljah. Švabek. (Nesreča na lovu.) Ko so dne 1. t. m. v naši dobravi lovili divjačino, je neki kmet tako neoprezno streljal za ubegajočim zajcem, da je zadel tovariša-lovca, ki je stal blizu njega. Ena svinčena krogla mu je priletela v koleno, na katerem se je vsled trdnosti odbila ter padla v črevelj. Neka druga pa se je zarila globoko v gornje desno stegno. Dotičmka sta mislila v sporazumu zamolčati ta nesrečni dogodljaj, ker zadeti sprva ni čutil prehude bolečine in da bi preprečila sitne posledice. Toda zvečer mu je postajalo huje in huje, morali so zapreči in ga peljati k zdravniku. Danes je obstreljeni že zopet na nogah, akoravno ima še kroglo v stegnu, ker je zdravnik ni mogel na lahek način izdreti. Veselja do lova pa radi tega vendar še ni zgubil, kar priča, da ima ta vrsta zabave neko skrivnostno privlačno moč. Šmarjeta v Spodnjem Rožu. (Za naše bu-čelarje.) Bučeloreja je v Spodnjem Rožu precej razširjena. Imamo nekaj zelo dobrih, izskušenih bučelarjev, ki svojo stvar prav dobro razumejo. Vsako vigred roma iz Spodnjega Roža precejšnje število panjev v Švico in razne druge oddaljene dežele. V Spodnjem Rožu pokupi panje pri različnih bučelarjih gosp. Strein, učitelj na c. kr. strokovni šoli v Borovljah. Kot prekupec išče seveda zraven mnogo dobička. Zategadelj bi bilo zelo na mestu, ako bi se bučelarji v Spodnjem Rožu združili v bučelarsko društvo in brez pre-kupca odpošiljali na razne kraje. S tem bi dosegli z bučelorejo znatno večji dobiček. Te vrste so namenjene spodnjerožanskim bučelarjem. Naj jih preudarijo! Borovlje. Nemški „Turnverein“ je imel nedavno svoj letni redni občni zbor. Iz odborovega poročila je posneti, da to društvo napreduje. Predsednik društva je rodom Slovenec g. dr. I. Maurer in zato se tudi ni čuditi, d i društvo pridobiva pod vodstvom tako vnetega „Nemca“ vedno več tal. Nemci imajo seveda prav, če telovadijo in se krepijo v svojem društvu. Ker je pa vsaki „Turnverein" tudi političnega pomena in se „turnarji“ obenem tudi vadijo v tistem Bismarkovem duhu, ki zatira in zaničuje Slovence, ki je sovražen tudi socialdemokratom, ne razumemo, da je v „Turn-vereinu“ tudi nekaj Slovencev. Rodoljubi, na delo, ustanovimo posebno delavsko telovadno društvo! Naše tamburaške društvo „Strel“ že dlje časa ni moglo uspešno napredovati, ker je mnogo članov odšlo in se novi niso priglasili. Trebalo bi torej, da se to društvo zopet obudi k živahnejšemu življenju. Zato naj se blagovolijo novi člani pri-glašati pri predsedniku g. J. Mišicu na Dobravi. V kratkem se potem skliče občni zbor. GUnje. V neki gostilni so se koroški kmetje razgovarjali o dobrih in slabih časopisih in prišli so do tega sklepa, da je najboljši list za kmeta „Korošec“, slaba lista pa sta „Mir“ in „Štajerc“. To je slišal nek drug, kateremu je „Štajerc“ možgane čisto zmešal. Ta možakar se je torej razkoračil in jim začel hvaliti prismuknjen list „Štajerc“. Toda naletel je na slabo. Kmetje so se razjezili nad tem škodljivcem kmetskih koristi in mu dali krepak odgovor. Prav so imeli. Prevalje. Preteklo nedeljo je zborovalo slov. delavsko društvp pri Slekltm. Obisk je bil, kakor navadno, jako pičel, tako da se je človeku škoda zdelo za imeniten govor gosp. Jos. Dolinšeka iz Guštanja. Posebno za kmetovalce je bil govor zanimiv, ker se je pečal z zboljšanjem slabih gospodarskih razmer. Črna. Spoštovani gospod urednik! Ena reč mi leži na srcu. Žalostna je, a resnična, ker je pa resnična in zboljšanja potrebna, jo Vam hočem malo popisati, da jo objavite v spoštovanem „Korošcu“. Nikjer na Spodnjem Koroškem ni toliko takih ljudi, v ki ne znajo ne brati in ne pisati, kakor pri nas v Črni. Veste, da je že celo vojaška oblast pobarala naše občinsko predstojništvo, zakaj da prihaja iz Črne toliko takih vojakov, ki niso zmožni ne branja in ne pisanja. Srce me boli, če mislim na to, da so pri nas bogati, imoviti posestniki, katerih sinovi ne znajo pisati in brati. Res je, da je marsikatera kmetija od ljudske šole precej oddaljena. Vendar pa bi morali kmetje gledati na to, da bi se otroci naučili saj potrebnega branja in pisanja. Marsikatera kravica je zaradi nepotrebnih šolskih zamud rajžala iz hleva. Otroci pa so ostali brez vsakega pouka in nimajo potrebne podlage k nadaljni izobrazbi. Sedaj dobimo v Crni novo šolo. Načrt je že pripravljen in zgradba se bo morda kmalu pričela. Novo šolsko poslopje bo stalo mnogo denarja, zato pa se ga mora naše ljudstvo tudi poslužiti in pridno pošiljati otroke v šolo. Za nas kmete je danes tudi branje in pisanje življenska potreba, še bolj pa bo za naše otroke. Naj tedaj postanejo deležni tistih naukov, ki so v današnjem naprednem času za vsakega priprostega človeka prepotrebni. Borovlje. (Kaj pomeni Werniggova tovarna za nas F) Pred enim letom se je zgodilo, da se je odrezal nek nemškutarski liferant slovenskemu delavcu, ki je prišel barat po delo, takole: „Zate pa nimam dela.“ Ta delavec od istega časa ni dobil več nobenega dela zavoljo svojega narodnega prepričanja. To se pri nas večkrat zgodi in zavoljo tega se ni čuditi, da se delajo nekateri delavci tako, kakor bi bili res Nemci. To pa ni res, oni se samo boje, da bi ne izgubili dela in kruha. Sedaj pa se nobenemu delavcu ne bo treba bati svojega prepričanja, kajti vsak se obrne za slučaj, da se mu krivica godi, na Werniggovo tovarno. Zato bodo imeli sedaj tudi gospodje Ogris i dr. pred delavci malo več rešpekta. Saj se je tudi že v naši zadrugi obrnilo na boljše in tudi tam ne teče več voda tako, kakor hočejo na Kobli. Zato priporočamo vsakemu, ki si hoče naročiti kako orožje iz velike tovarne, naj se obrne na slavno firmo Peter Wernigg v Borovljah. Gospode, ki so na čelu te tvrdke, pa prosimo, naj se v prvi vrsti ozirajo na delavce, ki se ne sramujejo svojega materinega jezika. Podravlje. Železniški most pri Podravljah je potreben poprave. Pri teh popravah je padel dne 19. decembra neki delavec v vodo. Njegovi tovariši so sicer hiteli, da bi ga rešili, bilo pa je prepozno. Zginil je v valovih in ni več prišel na površje. Dunaj. (Pozor, občinenadeželil) Govori se, da bo vojaški odsek v državnem zboru z ozirom na potrebo ljudstva zahteval od ministrstva deželne brambe, naj proda tisto monduro, ki se po novih predpisih ne bo porabila, po čisto nizki ceni potom občin na revnejše kmete in delavce. Nekateri novi regimenti dobijo namreč novo uniformo in zaraditega je postala neporabna velika množina še novih črnih hlač in plaščev. Če bi se ta obleka oddala po eni tretjini tiste cene, po kateri jo kupi vojaška uprava, bi bilo s tem revnejšim slojem jako pomagano. Najbolje je, če se obrne vsaka občina na svojega poslanca s prošnjo, da se nanjo ozira in obenem pove število, koliko obleke bi vsaka želela. Zvedela se bo še gotovo natančna cena. S W«^-W