ISSN 2536-264X GozdVestn 76 (2018) 5-6 Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme Ambrozijski podlubnik (Xylosandrus germanus) Dr. Tine Hauptman, Roman Pavlin, prof. dr. Maja Jurc Katedra za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta (tine.hauptman@bf.uni-lj.si) 1 4 2 3 5 LATINSKO IME Xylosandrus germanus (Blandfort, 1894) RAZŠIRJENOST Ambrozijski podlubnik izvira iz vzhodne Azije (Japonska, Vietnam, Kitajska). Leta 1932 so ga zanesli v ZDA, v Evropi pa so ga prvič našli leta 1952 v Nemčiji. V zadnjih treh desetletjih se je tujerodni podlubnik zelo razširil v Evropi; o najdbah so poročali iz Avstrije, Belgije, Češke, Danske, Francije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nizozemske, Poljske, Romunije, Rusije, Slovenije, Španije, Švice, Ukrajine in Velike Britanije. V Sloveniji smo vrsto prvič odkrili leta 2000 v bližini Solkana pri Novi Gorici na pravem kostanju (Castanea sativa Mill.). Od leta 2008 naprej smo vrsto večkrat našli tudi v drugih predelih Slovenije. Nekajkrat smo hrošče X. germanus ujeli v pasti, namenjene spremljanju hroščev iz rodu Monochamus spp. (lokacije Brdo pri Kranju, Bitnje pri Kranju, Podpeč). V naravnem rezervatu Mali plac na Ljubljanskem barju smo odkrili napad na treh drevesih navadne jelke (Abies alba Mill.), na lokacijah Anovec pri Krškem in Ajševica pri Novi Gorici pa smo vrsto ponovno našli na pravem kostanju. Prvo večjo škodo smo zabeležili leta 2016, ko je vrsta napadla večje količine sveže posekanega lesa pri Lovrencu na Pohorju. V letu 2017 smo ugotavljali prisotnost vrste s pastmi z etanolom v okolici Ljubljane. Ugotovili smo, da je vrsta splošno prisotna v različnih gozdnih sestojih, znakov napada na drevju pa nismo odkrili. GOSTITELJI Ambrozijski podlubnik je izrazit polifag, znanih je več kot dvesto gostiteljskih rastlin. V Sloveniji smo vrsto doslej odkrili na pravem kostanju, navadni jelki, navadni smreki (Picea abies (L.) H. Karst), rdečem boru (Pinus sylvestris L.), bukvi (Fagus sylvatica L.) in gradnu (Quercus petraea (Mattuschka) Liebl.). OPIS Samice ambrozijskega podlubnika so svetleče črne barve (slika 1 in 2) in dolge od 2,0 do 2,4 mm. Samci so manjši, dolgi od 1,0 do 1,8 mm, svetlo rjave barve in ne letijo. Samice dolbejo rove v lesu gostiteljskih dreves (slika 3), v katere izležejo jaj- čeca. V rove zanesejo tudi t.i. ambrozijske glive, ki prerastejo stene rovnih sistemov (slika 4) in so hrana ličinkam in tudi hroščem. Za razvoj glive in podlubnikov je potrebna velika vlažnost lesa. V rsta lahko napade dele drevesa najrazličnejših premerov. V Evropi naj bi X. germanus večinoma razvil eno generacijo na leto (v Italiji naj bi razvil dve). Po navadi je obdobje letenja hroščev od aprila do avgusta, prezimujejo pa v rovnih sistemih. ZNAČILNA ZNAMENJA (SIMPTOMI) • vhodno-izhodne odprtine, velikosti približno 1 mm • v suhem vremenu izrinjena črvina v obliki značilnih paličastih tvorb (slika 5), dolžine do 4 cm • izcejanje drevesnega soka ali smole iz napadenega dela drevesa • sušenje listja in odmiranje poganjkov napadene rastline • rovi v lesu so prerasli z ambrozijskimi glivami (slika 4), v katerih lahko najdemo vse razvojne stopnje (jajčeca, ličinke, bube, hrošče) • obarvanost lesa v okolici rovnih sistemov, ki je lahko posledica prisotnosti ambrozijskih gliv, drugih gliv, ki jih hrošči vnašajo v gostitelje, ali pa posledica odziva gostitelja na napad/okužbo VPLIV Vrsta X. germanus v Severni Ameriki velja za enega najpo- membnejših škodljivcev v gozdnih in okrasnih drevesnicah. V Evropi velja za sekundarnega škodljivca, ki praviloma napada oslabljeno drevje oziroma sveže posekan les. Veliko škodo lahko povzroči v gozdovih, ki so jih prizadele naravne ujme. Poleg ambrozijskih gliv, ki napaden les razvrednotijo zaradi obarvanja, lahko hrošči v gostitelje vnesejo tudi patogene glive (npr. Fusarium spp.), ki dadatno oslabijo oziroma pospešijo propad gostitelja. V nekaterih predelih Evrope naj bi bil X. germanus že med najštevilčnejšimi vrstami podlubnikov. Po predvidevanjih bi vrsta lahko negativno vplivala na avtohtone vrste podlubnikov. MOŽNE ZAMENJAVE Ambrozijskega podlubnika je mogoče zamenjati z drugimi vrstami podlubnikov, predvsem pa z drugima vrstama iz rodu Xylosandrus, ki sta tudi že prisotni v Evropi, in sicer X ylosandrus crassiusculus (Motchulsky, 1866) in Xylosandrus compactus (Eichhoff, 1875). DODATNE INFORMACIJE • Portal o varstvu gozdov (www.zdravgozd.si) • Portal Invazivke (www.invazivke.si) • Gozdarski inštitut Slovenije (www.gozdis.si) GDK 453:145.7Xylosandrus germanus Ambrozijski podlubnik (Xylosandrus germanus) Slika 1: Samica Xylosandrus germanus, lateralno (foto: Maja Jurc) Slika 2: Samica Xylosandrus germanus, dorzalno (foto: Maja Jurc) Slika 3: Rovni sistemi ambrozijskega podlubnika (foto: Roman Pavlin) Slika 4: Rovi, preraščeni z ambrozijskimi glivami, ki so hrana ličinkam in hroščem ter obarvajo les (foto: Dušan Jurc). Slika 5: Izrinjena črvina v obliki značilnih paličastih tvorb (foto: Tine Hauptman) GozdVestn 76 (2018) 5-6 ČE OP AZITE OPISANE SIMPTOME ALI NAJDETE ŠKODLJIVCA, obvestite Gozdarski inštitut Slovenije (Oddelek za varstvo gozdov) ali o najdbi poročajte v spletnem portalu Invazivke oziroma z mobilno aplikacijo Invazivke. Publikacija je nastala v okviru projekta LIFE ARTEMIS (LIFE15 GIE/SI/000770), ki ga sofinancirajo Evropska komisija v okviru finančnega mehanizma LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Priprava prispevka je bila izvedena v okviru Javne gozdarske službe GIS.