125 številka.
Ljubljana, v soboto 4. junija 1904.
XXXVII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izdmSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja jdežele toliko veC kolikor znaša poštnina. — Na naroCbe brez istodobne vpofiiljatvo naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce i* trikrat ali večkrat tiska.   —  Dopisi naj se izvole* frankovati.  —  Rokopisi se ne vračajo.   —   Uredništvo in upravnlšlvo je v Knaflovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo v L nadstropja, upravniStvo pa v pritličja. —
Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
ir
Duhovnik in politika.
Malo je katoliških dežel, kjer bi se bila duhovščina s tako strastjo in s toliko surovostjo vrgla v politični boj, kakor pri nas na Kranjskem, Politiku-joča duhovščina, ki stremi na to, da bi dobila vso oblast v svoje roke ter mogla narod izkoriščati za svoje nečiste namene, je postala javno zlo in kdor se bori za odpravo tega zla, stori dobro delo. To delo je dobro in zaslužno tudi za cerkev. Duhovnikov poklic ni politika, nego dušuo pastirstvo, in če se duhovnik bavi s politiko, zanemarja svojo službo. Pri nas na Kranjskem se to posebno jasno vidi, jasneje še, kakor drugje. Duhovščina se je v politiki oprla na tiste kroge, ki so moralnega poduka in navodila najbolj potrebni, posledica tega pa je, da laska nizkim instinktom teh krogov in jih še bolj demoralizuje. Žalostno, a resnično je, da čim več je katoliških društev in raznovrstnih bratovščin, temveč je krivih priseg ravno med tistimi krogi, pri katerih imajo klerikalci svojo glavno zaslombo. Slišali smo starega in izkušenega sodnika, ki pozna celo Kranjsko, da je vsaka druga ali tretja prisega med klerikalnimi kmeti kriva prisega in da je klerikalnemu kmetu le izjemoma kaj verjeti.
Ko bi duhovniki svojo službo količkaj vestno opravljali, bi bile take prežalostne razmere pač nemogoče. Namesto da bi se bil moralni nivo kmet-skega ljudstva povišal, je pa postal še nižji in to točno odkar se bavi duhovščina s politiko. Kako naj se pa tudi briga duhovnik za svoj poklic in za javno moralo, ko agitira pri državnozbor-skih, pri deželnozborskih in pri občinskih volitvah ko je stalni dopisnik klerikalnih listov, ko mora ves dan stikati za škandalČki in opravljivimi govoricami, da jih obelodani v duhovniških listih, ko mora voditi konsumsko trgovino, ko ima opravila pri posojilnici, ko je agent škofove zavarovalnice, ko mora z vsakovrstnimi zvijačami iz
vabljati iz ljudstva denar za škofove zavode, za misijonarje in vsakovrstne druge duhovniške naprave, ko mora kolportirati umazane katoliške časnike, loviti naročnikov na knjige, agitirati za razna društva in da ohrani društve-nike in društveuice pri dobri volji, uganjati Ž njimi vsakovrstne burke, prirejati izlete, gledališke predstave in romanja. In ker je tudi duhovnik pod kožo krvav, ker tudi on potrebuje počitka in razvedrila, se pač ni čuditi, da mu je njegov poklic zadnja briga, da celo cerkev in spovednico porablja za opisane namene.
Te nedostatke so že davno spoznali drugod in zato se povsod dela na to, da se duhovnik požene nazaj v cerkev. V različnih državah, tudi v katoliških, je že po zakonu poskrbljeno, da se duhovščina ne more vtikati v politiko v taki meri, kakor pri nas. V katoliški Belgiji in v katoliškem Luksemburgu ne more biti noben duhovnik, ki dobiva svoje plačo iz državne blagajne, voljen v kak zakonodajni za-stop ali v kak občinski odbor. V Španiji, ki je vsled klerikalizma prišla na kant, imajo zakon, ki določa, da sploh noben duhovnik ne more biti voljen ne v parlament, ne v kak drugi zastop. Italija ima postavo, ki pravi, da noben duhovnik, ki ima kako duhovsko službo, ne sme biti voljen v javne zastope. Na Ogrskem imajo zakon, po katerem se politična agitacija na leci in v spoved-nici strogo kaznuje. Tudi Švica in Združene države severoameriŠke so omejile državljanske pravice katoliških duhovnikov, na Bavarskem pa je ne- ! davno eden prvih dvornih dostojanstvenikov in odločen pristaš katoliških stremljenj grof Moy predlagal, naj se duhovščini vzame aktivna in pasivna volilna pravica in sicer zaradi tega, ker je za vsak narod največja nesreča, če dobi duhovščina oblast v roke in ker trpi ljudska morala, če duhovščina, baveč se s politiko in s politično agitacijo, zanemarja svojo službo. Grof Moy se je postavil na stališče, da tako, kakor je oficirju prepovedano, se vtikati v
politiko, tako bodi tudi duhovniku to prepovedano.
Po vsem svetu se torej dela, oziroma je že poskrbljeno za to, da se duhovnik ne more vtikati v politiko, samo pri nas v Avstriji še nismo tako daleč, dasi bi bile vse razmere veliko bolje in tudi veljava cerkve veliko večja, če bi se duhovnikom vzela aktivna in pasivna volilna pravica ter s posebnim zakonom onemogočila zloraba lece in spovednice v politične namene.
In vender je tudi med duhovniki samimi mnogo mož, ki priznavajo, da trpita vera in morala, če se duhovniki vtikajo v politiko. Tak mož je na pr. prelat dr. Fran Heiner, redni profesor katoliškega cerkvenega prava v Frei-burgu. Ta je v „Archiv fur katholisches Kirchenrecht:i dokazal, kako celo škofje greše proti kanoničnemu pravu, ki dopuščajo, da sprejemajo duhovniki mandate. Po kanoničnem pravu dokazuje prelat Heiner, sme Škof samo iz kano n i č n i h razlogov dovoliti, da zapusti kak duhovnik za več kakor štiri tedne kraj svojega službovanja, izvrševanje mandata pa ni kanoniČeu razlog. Škof, ki torej dovoli duhovniku, da je kot poslanec nad štiri tedne odsoten 8 svojega službenega mesta, greši proti kanoničnemu pravu in zasluži kazen. Pri nas pa se š k o f j e za ta predpis kanoničnega prava čisto nič ne brigajo. Kadar zboruje državni zbor, so naši Žičkarji, Žitniki in Gregorčiči po cele mesece na Dunaju, kadar bo deželni zbor zbran, se lahko zgodi, da bo tehant Arko po dva meseca v Ljubljani. To priča, kako politika celo na škofe vpliva, tako da pozabijo na predpise kanoničnega prava.
V Avstriji pač še dolgo ni upati, da bi se potom zakona naredilo konec sedanjim razmeram. Toliko bolj je pa dolžnost vsacega rodoljubnega moža, da v svojem področju dela na to, da se duhovščina spodi nazaj pred altar.
Vojna na Daljnem Vztokn.
Pomoč Port Arturju.
Ko se je prvič poročalo, da namerava general Kuropatkin odhiteti na pomofi Port Arturju. so razni listi naglašali, da je popolnoma izključeno, da bi se ruski vrhovni poveljnik odločil za tako nevarno akcijo; a vendar se kaže, da slone dotična poročila na dejanski podlagi. Sedaj se ie celo iz Londona, kjer še pred nekaj dnevi niso verjeli tej vesti, zatrjuje, da ni nikakega dvoma več, da je Kuropatkin sklenil poslati znaten del svoje vojske proti jugu, da napade generala Oka in reši Port Artur japonskega obleganja. V glavnem ruskem taborišču v Mukdenu se z vso resnostjo zatrjuje, da ima Kuropatkin vendarle že dovolj vojaštva, da lahko prične z ofenzivnimi operacijami v največjem obsegu dočim se Japonci še ne morejo popolnoma prosto gibati, ker jih neprestano vznemirjajo za hrbtom ruski konjeniki, ki se v velikih množicah nahajajo v severni Koreji. Vest, da se je general Kuropatkin odpravil z močno armado proti jugu, je londonska »DailvMail« dobila tudi iz NiuČvanga. Popolnoma potrjeno pa je, da je general Stakelberg, kakor smo že včeraj poročali, z armado približno 15 000 mož pehote, konjenice in artiljerije na poti iz Liaojanga proti Vafantianu na polotoku Liaotong, kjer se domneva, da stoje sprednji oddelki japonske armade generala Oka. Predstraže generala Stakelberga so že 30. maja dospele v bližino Va-fantiana in od tega časa se vrše neprestano spopadi sovražnih predstraž, v katerih bojih je že padlo na obeh straneh precejšnje število vojakov.
Tudi v Tiencinu vedo povedati, kakor se poroča »Dailj Telegraphu«, da že ruska armada prodira iz Kaj-pinga proti Vafantianu. Ta armada obstoji iz ene baterije topničarstva, štirih sibirskih polkov in ene stotnije kozakov ter šteje okoli 12.000 mož.
Dostavlja se še, da tej armadi še sledi ena cela brigada in da imajo Rusi resen namen, napasti Japonce za hrbtom pred Port Arturjem.
V sredo je dospelo 60 Rusov z juga v Tašicao, ki so bili vsi ranjeni in so se borili pri Vafantianu.
Razume se, da se zde Japoncem vesti o ruski ofenzivi popolnoma neverjetne, zato proglašajo prodiranje generala Stakelberga proti Liaotongu kot prazno demonstracijo brez poseb nega pomena, vendar pa se jim pozna, da jih navdaja silen strah, ako bi nemara le bilo res, da se jim general Kuropatkin že bliža, kar bi bilo znamenje, da ima Že zbranega toliko vojaštva, da se že lahko spušča v tako smele operacije, kakor bi bil ruski naval na armado generala Oka na Liaotongu in Kvantungu.
»Daily MaiU piše, da je popolnoma lahko mogoče, da se je Kuro« patkin odločil za ofenzivo in za osvoboditev Port Arturja, pristavlja pa, da so na ta njegov korak mnogo vplivali tudi politični nagibi. Vendar pa se ne da tajiti, da mora ruski generalissimus imeti tehtne razloge za to, da je poslal znaten del svoje armade proti Port Arturju in jo postavil tako med dva ognja — med armado generala Oka in vojsko generala Kurokija. Kakšni razlogi so to bili, se sedaj še ne da dognati! Vsekakor pa se da z gotovostjo sklepati, da se je Kuropatkin odločil k temu koraku po resnem in treznem preudarku, ko se je dodobra prepričal, da ima Že dovolj moči, da lahko uspešno izvede to samo na sebi zelo opasno op-racijo.
Boji na polotoku Kvantung,
Po poročilih iz Tokija je v torek naletela japonska konjenica severno od Port Adamsa na močan oddelek ruske pehote, konjenice in artiljerije. Po dve-urnem boju so se baje Rusi morali umakniti. Na japonski strani je bilo ! ubitih 26 mož, med  njimi en častnik,
Živi in mrtvi.
Josip Knailič.
Potem ko sva sedela s sodnikom do poluoči v gostilni, me je povabil še na svoj dom „na Čašo Čaja". Rad sem privolil, kajti bil je resen in pameten mož, in zelo sem ljubil njegovo družbo; pa tudi on, dasi znatno starejši, je Čutil zame gorko prijateljstvo in zaupal nii je mnogo.
Sodnik je bil vdovec brez otrok in je imel samo kuharico, ki je bila okrogla kakor buča in je kuhala posebno izvrstne juhe. Njegovo stanovanje pa se je nahajalo v zadnjem koncu starega sodnijskega poslopja in je bilo veliko. Bile so to tri visoke sobe s Črnimi lesenimi stropi in temno starinsko slikarijo, ki je dihala mraz ; okna so bila narejena v lok kakor pri kaki cerkvi in so bila vedno zagrnjena s temnimi zavesami. Temno je bilo v vseh teh prostorih, tiho in svečano-resno kakor v samotnih sobanah sivega gradu in samo lepo, novo pohištvo je bilo svetlo in prijazno . . .
Zakurila sva samovar, pravi ruski samovar, velik in bleščeč, ki ga je poslal sodniku v dar prijatelj, ruski pro-
fesor — in potem sva sedela, pijoč in pušeč, v onem mehko-ubranem, mirnem razgovoru, ki v poznih nočnih urah združuje prijatelje in je njihovim dušam tako blagodejen. Samo da je bil moj prijatelj nocoj nekaj molčeč in sem zapazil tudi na njegovem obrazu senco otožnosti. Dolga pavza je nastala naenkrat v najinem razgovoru, v kateri je sodnik, vidno globoko zamišljen, strmel v rdeči zubelj oglja pod samo-varom, in sem ogledoval jaz gole stene in strop, kjer so oblaki dima, obsevani od žarkov viseče svetilke, razpenjali rumenkaste mreže. Turobna lena slika! Polagoma sem začutil, kako je vzduh sobe legal dušljivo na moje prsi, silna žerjavica mi je parila život . . .
„Naj odprem okno! Menije vroče" sem rekel in vstal.
Sodnik je pokimal.
Odpahnil sem eno krilo, in hladni, rosni pomladanski zrak je prodrl noter zaeno z vonjem kostanjev in tenkim petjem murnov.
„Postal sem dolgočasen, kaj?" je izpregovoril sodnik  in  se nasmehnil.
„Spomini! Nocoj je obletnica moje poročne noči, peta obletnica . . . pravkar sera se domislil." Naenkrat se je vzdignil. „Vi še niste videli moje žene? Takoj Vam jo pokažem."
Odšel je v spalnico (videti je bil razburjen) in se povrnil z večjo sliko v črnem okviru, ki mi   jo je izročil.
Zrl sem na mlado svetlolaso ženo, močno razvitih oblik in zelo ljubeznivega obličja. Njena usta je obseval otroško-vesel smehljaj, toda njene oči so gledale žalostno . . . Nasprotje med izrazom obraza in oči je bilo osupljivo in je napravilo čuden vtis. Opomnil sem to sodniku.
„Da," je potrdil. „Imela je vedno žalosten pogled, toda razumel sem ga še-le, ko je bila mrtva."
„Vaša žena je umrla na porodu?" sem vprašal.
„Da; rodila je mrtvo dete. In veste, da je ona svojo smrt slutila vnaprej? Ne, čisto zagotovo je vedela, da umrje na porodu. Kako se je tudi bala tega! In kako rada bi živela! Tako se je veselila življenja! Kako naj bi se ne veselilo življenja tako mlado, srečno bitje!"
Bolesti prevzet je zrl na sliko.
„Da, ti si se smehljala," je zdihnil, „toda tvoje oči so gledale žalostno."
„Ljubezen terja krute žrtve," sem rekel jaz.
„Krute žrtve!" je ponovil zamolklo. „Moja nboga žena je morala izkusiti to. Ljubezen je bila njen sovražnik, ki
se ga je bala. To se pravi: telo se ga je balo; njeno le navidezno krepko, v resnici neskončno nežno in fino telo se je treslo pred to strašno silo in ni se upalo se ji prepustiti . . . toda njena duša je z vsem žarom hlepela po ljubezni ! Veste, strasti, surove fizične strasti ni bilo v tej ženski, samo duša ... in v svojem življenju je ljubila edino mene. O, in kako meje ljubila! Nikdar več me ženska ne bo ljubila tako, nikdar več nobeno bitje Ali v onem trenutku, ko je to srce prenehalo biti, ko so se te mile, blage oči na vek zaprle, doČim so me roke, že mrzle in trde, še oklepale, kakor zatrjujoč mi, da njene ljubezni tudi smrt ne more ločiti od mene, v onem trenutku, ko sem videl pasti to siroto kakor Žrtev njene ljubezni do mene in je bilo že vse proč in izgubljeno — sem občutil šele in spoznal z vsem jasnim, neizprosnim in obupnim spoznanjem, kako da me je ljubila in kaj da sem izgubil z njo, ki je tolikrat nisem umel, tolikrat ji delal krivico! — O ti moja dobra, zvesta, čista žena!"
Sodnik si je zakril obličje in potem je jokal bridko in dolgo.
Nisem ga motil; tudi ga nisem tolažil ; da, zavedeti se nisem hotel niti, da je mož, ki je sedel pred mano, ne-
sreč en in da plaka . . . Imel sem tre nutek, ki ga ne vem imenovati, ali imam večkrat take trenutke. Ko se ne upam ne misliti ne čutiti ničesar ; zakaj bojim se, da o bi koživela bolest in obup, ki ležita nakopičena v meni pod omamo pozabljenja in samoprevare, bi segel po nožu in si ga zasadil v srce...
Kakor otrpnel sem sedel na stolu, in le samovar je brenčal potiho, tako klavrno, kakor bi plakal z nesrečnim možem.
Zunaj se je vsul oblak dežja naglo dol na zemljo, in murni so umolknili —
„Vi bi morali proč odtod,- sem dejal sodniku, ko si je obrisal solze in mi nalil novo čašo. „Proč vsaj iz teh prostorov, kjer Vas vse spominja Vaše žene, kjer Vaša rana . . ."
Stresel je glavo.
„To je edino še, kar mi je ostalo od nje! Tukaj je živela, vse kar me obdaja tu, hrani njeno sled — tukaj je ona še, tukaj živi Še, in tukaj je tudi moje življenje, kar ga je ostalo. Njen duh plava po teh tihih sobah in v samotni čas, ko sedim v tajnem mraku zaves, počivajo njene Žalostne oči na meni ... O, tukaj je njen spomin in od njega se živi moja duša!"
„Pa je ni pozabe ali  utehe, Štiri
ranjenih pa je bilo v celem 33 mož. Takisto poroča Renterjev biro iz Tokija, da so v ponedeljek zadeli Japonci pri Lišatonu, 9 milj severno od Pulantiena, na močan ruski voj in se zapletli ž njim v boj, ki je trajal nad dve uri. Japonci so izgubili 05 mož, med njimi 5 oficirjev. Izgube na ruski strani niso znane.
V Londonu pa je razširjena vest, daje močna ruska armada že napadla generala Oka in da se bije naLiaotongu velikabitka, o katere izidu pa se še ne ve ničesar gotovega.
V Tokiju je povzročila vest, da so se pojavili na Liaotongu močni ruski voji, silno vznemirjenje. Splošno se misli, da so se spopadle z japonskimi voji predstraže večje ruske armade, ki je na potu, da osvobodi Port Artur. General Oku koncentrira baje vsled tega svojo armado v bližini Vafantiana, da zastopi Rusom pot proti jugu. Vsekakor bi prišlo, ako so vesti o prodi-diranju ruskih čet proti jugu resnične, v kratkem do večje bitke na Liaotongu. V Tokiju so v silnih skrbeh za generala Oka, ako mu ne pride v pravem času Kuroki na pomoč, ker bo se Oku imel braniti proti dvema sovražnikoma, vsled česar bo moral cepiti svoje sile.
Izpred Port Arturja.
Benet Burleigh, poročevalec „Dailv Telegrapha- naglasa, da je popolnoma neutemeljeno, ako se govori o skorajšnjem padcu portarturske trdnjave. Po zanesljivih virih se mora sklepati, da so imeli Rusi v bitki pri KinČovu najmanj 20.000 mož, da se mora s polno gotovostjo računati, da šteje portartur-ška posadka najmanj 30.000 mož, kar že reprezentuje precejšnjo vojno silo. Zato je zelo dvomljivo, da bi bilo mogoče Port Artur zavzeti v jednem naskoku, zlasti ako se upošteva, da se pred Port Arturjem Če nahaja dvajset močnih foro v, ki se razprostirajo v okrožju 15 milj od trdnjave.
Vse kaže, da so se tudi Japonci že prepričali, da zavzetje Pcrt Arturja ne bo tako lahka stvar, kakor se je eprva mislilo. Kasor poroča iz Tokija, n»merav3jo Japonci šele okoli 20. t. m prvič napasti Pcrt Artur s suhega in z morske strani rbenem. Generalni štab je sicer nasvetoval, da bi se poskusilo trdnjave zavzeti v enem velikem naskoku s kopnega, toda rnikado tuga načrta ni odobril, ker ae je r&čuaalo, da bi pri tem naskoku p>dlo najmanj 5000 vojakov.
Kitajci, ki so dosii iz Pcr; Arturja, pripovedujejo, da je bilo 27. maja šest ruskih oklopnicv pristanišču popolnoma pri pravljenih na boj Tudi vse druge ladje so v najboljšem stanju. Imenovanega dne je nameravala cela ruska esksdra, na Čelu ji sest cklopnic, odpluti iz pristanišč?, naibrže za slučaj, da bi se bilo Japoncem posrećilo priti s kopne strani do trdnjave. Sploh pa
ima ruska portarturška eskadra, kakor se zatrjuje v kronštatskih vojaških krogih, strikten ukaz iz Petro-grada, ki se glasi: »V najskrajnejšem slučaju zapustite pristanišče in prisilite admirala Toga k odločilni bitki.«
Hunguzi.
Hunguzi v Mandžuriji so ae jeli opasno gibati, da so bili Rusi primorani odpoklicati vse kozaške oddelke, ki so se nahajali zapadno od reke Liao. Hunguzi nabirajo pri domačinih orožje in streljivo. Večje Čete teh tolovajev se nahajajo severnovzhodno od Kuangninga in Tukena ob sibirski železnici. Na čelu teh Čet so baje japonski častniki, ki imajo naloge, da s pomočjo Hunguzov uničijo železniško progo severno od Mukdena in tako onemogočijo nadaljno dovažanje ruskega vojaštva na bojišče. Japonci so baje prebivalcem v Kajpingu ukazali mesto zapustiti, ker ga bodo takoj bombardirali, čim zavzemo Port Artur, in tamkaj izkrcali svojo armado. Rusi so pri Liaojangu zgradili enajst forov in v celem okrožju položili mine.
Češki deželni zbor.
Praga, 3 junija. Dasi je deželni zbor sklican, vendar je še zelo dvomljivo, ako pride do plodnega zasedanja. Deželni maršal knez Lobkowicz ne bo določil dnevnega reda, ako ee vse deželnozborske stranke poprej za to ne sporazumejo. V prvi vrBti si bo prizadeval doseči med nemškimi in češkimi strankami spora-zumljenje glede podpor vsled nezgod in reglacija rek. Posebno vneti za obstrukoijo so poslanci nemške napredne stranke, ki so sklicali na dan 13. t. m. sestanek vseh nemških poslancev, da jih utrdijo za obstruk-cijo. Zasedanje deželnega zbora bo vsled tega kratko in brezuspešno.
Za bedno Dalmacijo.
Dunaj 3. junija. Kakor vsako leto je tudi letos nakazalo ministrstvo notranjih zadev dalmatinskemu namest-ništvu 350.000 K za odpomoč bedi. Večji del tega zneska se porabi za stavbe v javne namene, kakor za šole, bolnišnice, občinske hiše itd. 20.000 K pa se porabi v pomoč kmetom, ki dobe brezplačno semena, žveplo in galico za vinograde.
Ogrsko-hrvaška finančna nagodba.
Budimpešta 2. junija. Ker je v seji ogrske regnikolarne deputacije prvega dne predsednik dr. Wekerle teroriziral hrvaške člane, češ, da je njihova trma kriva, da so pogajanja brezuspešna, odgovorila mu je plenarna seja hrvaške regnikolarne deputacije v včerajšnji seji. Madjari predlagajo, naj se hrvaški javni dohodki dele v dve kategoriji: 1. v take, ki se dado natanko fiksirati, kakor direktni davki, in 2. v take, ki se ne dajo natauko do-
ločati, ker se za Hrvaško ne stekajo posebej, kakor dohodki alkoholnih pijač, sladkorja, olja, loterije itd. Iz obeh kategorij pa bi dobivala Hrvaška za svoje avtonomne namene 44%. Taka nagodba naj bi trajala do leta 1913, ter bi prirastek v tem času znašal za Hrvaško 4 do 5 milijonov kron. Posl. dr. pl. T o m a Š e v i ć je predlagal, naj se ta predlog odkloni. Njemu je ljubše, da se sploh ne sklene nikaka nagodba, kakor pa slaba s toliko odgovornostjo. Tej izjavi se je pridružil tudi posl. Spevec. Nasvet je bil sprejet. Proti sta glasovala le posl. dr. Vrbanic in dr. Frank. V nedeljo, 5. t. m. bo-deta oba odseka nadaljevala pogajanja. V ponedeljek se skliče vse hrvaške regnikolarne delegate. Ako tudi takrat Madjari ne odnehajo, se pogajauja prekinejo.
Ogrski državni zbor.
Budapešta, 3. junija. Finančni odsek državnega zbora je danes nadaljeval razpravo o proračunu trgovinskega ministrstva. Na vrsti je bila postojanka „državne železnice". Posl. J u s t je izrazil željo, naj bi se najprej razpravljalo o zakonskem načrtu glede zboljšanja plač železničarjem, potem šele o proračunu. Odsek je nasvet sprejel. Trgovinski minister je izjavil, da nova regulacija plač obsega vse dosedanje zahteve.
Srbija in Bolgarija.
Sofija 3. junija. Knez Ferdinand ostane na Ogrskem le do jutri ali nedelje. Danes se obhaja tam v ožjem rodbinskem krogu 87. letni rojstni dan njegove matere, princezinje Klementine. Domov pa se knezu mudi, ker mu je napovedan oficialni obisk srbskega kralja Petra I. Pozneje gre knez še enkrat na Srbsko, namreč h kronanju kralja Petra, ki bo najbrže šele koncem avgusta. Razen njega pride osebno menda le še črnogorski knez Nikita kot kraljev tast, dočini pošljeta italijanski kralj kot svak in ruski car kakega zastopnika iz vladarske rodbine. Ostali vladarji pa se bodo dali zastopati najbrže le po svojih poslanikih. Drugih dvorov kralj Peter letos še ne obišče, ker hoče najprvo obiskati ruskega carja, Česar pa letos ne more storiti zaradi rusko-japonske vojne.
Dogodki na Balkanu.
Carigrad, 3. junija. Ruski po slanik je turško vlado pozval, naj čim-preje plača zaostali dolg iz zadnje rusko-turške vojne. Kakor vselej, je tudi to pot turška vlada takoj imenovala pri ministrstvu zunanjih zadev posebno komisijo, da proučava to vprašanje.
Beli grad, 3. junija. Kakor poroča „Samouprava", se v Macedoniji in Stari Srbiji med kristjanskim prebivalstvom čimdalje bolj širijo verski in narodni boji. Imenovani časnik opominja prebivalstvo k previdnosti, ker pridejo pri takih razmerah kakršne so sedaj,
splošni interesi balkanskih narodov v nevarnost.
Carigrad, 3. junija* Anglija je tudi La Turčijo imenovala svojega vojaškega atašeja, in sicer bo v tej lastnosti posloval kapitan Kerr, ki že opravlja posle vojaškega atešeja za Avstro-Ogrsko, Italijo in Grško.
Položaj na Ruskem.
L v o v , 3. junija. Različno se poroča o atentatu na grofa Lambs* dorffa. Z. ene strani se zatrjuje, da ga je inzultiral knez D olgoruki, z druge strani pa se zopet poroča, da je ministra na cesti napadel in pretepel odpuščeni huzarski častnik Orlov-Davidović. Ta je tudi pri policiji priznal, da je ministra s palico pretepel zaradi njegove politike, ki blamira oelo Rusijo. Gotovo je le toliko, da jo bilo zaradi t ga dogodka že posvetovanje v Carsko-jein Selu. Tudi pravosodnega ministra Muravjeva je poklical car k sebi, iz Česar ae sklepa, da grof Lambsdorff odstopi ter zavzame njegovo mesto Muravjev.
Petrograd, 3. junija. V Rigi je prišlo nedavno do revoluoijskih izgredov. Množice so demonstrirale proti vladi. Prišli so kozaki ter prijeli 23 demonstrantov. To je množico tako razkačilo, da ao začeli nekateri streljati Da kozake ter je baje pet kozakov mrtvih.
Roparska politika.
London, 3. junija. Vse kaži , da pride med Ameriko in Marokom do resnega konflikta zaradi roparja R a i 6 u 1 i j a , ki ima vjetega ameriškega milijonarja in nekega uglednega Angleža. Diplomatična zastopnika Amerike in Anglije sta pri maroškem sultanu kategorično zahtevala, da jima izreči roparja. Ako bi se vjetemu milijonarju kaj zalega storilo, klicana bo na odgovornost država Maroko. Tudi Francija in kalita sta se izrekli za  tozadevno ak-
i
cijo Amerike in Anglije. Prav lahko se zgodi, da pride nad Maroko zaradi njenega roparja — cela vojna.
Namen posvečuje sredstva.
Bero lin, 2. junija. V Trieru se je vršila včeraj zanimiva razprava. Državni in deželni poslanec duhovnik Dasbach je rekel lani na nekem ehodu, da plača 2000 gld. tistemu, ki mu iz spisov jezuitov dokaže, da je bil res njihov izrek: »Namen posvečuje sredstva«. Takrj se je oglasil za nagrado znani cer kveni učenjak grof Hoensbroech ter v mnogih spisih dokazal, da so res jezuiti imeli imenovani izrek za svoj življenski program. Dasbach pa se je hotel zmuzniti, kakor je to pri farški bisagi in sploh pri klerikalnih poštenjakih običajno ter je hotel >meti razsodišče, v katerem bi sedeli le ultramontanci, ki bi jih sam predlagal. Grof Hoensbroech pa ni hotel
iti v past, temuč je duhovnega širo-koustneža tožil za 2000 gld. in za 4° 0 obresti pri sodišču v Trieru Tukaj je grof Hoensbroech ugnal toženega Dasbach* v tako zagato, da js priznal, da so učili jezuiti: »Vsako samo na sebi malo* pridno dejanje je s tem, ker se izvrši, da služi v dosego dobrega namena, nravno dovoljeno.« Druzega pa tudi grci Hoensbroech ni trdil V priznanem izreku je le jezuitsko zavito jedro »Namen posvečuje sredstva«. Razsodba se izreče šele prihodnji torek
Dopisi.
Iz Sore. Otk&r je pri nas res nično  prav  hudo  prštalo, odkar vse razdvojeno in se širi jeza, sovra štvo, obrekovanje in pohujšanje odkar ima sodnija v zadnjem Času pri nas več opraviti, kakor ves čas, kar se spominjajo  najstarejši ljudje (gle »Slovenca« št. 118!) nismo imeli bs-ležiti veselih dogodkov.  Zgodilo pa se je v najnovejšem času nekaj, s čimur se more ponašati cela občina Medvode   in   posebej   župnija Som, najbolj   posebej   SmovČeva  hiša na Svetju.   Kaj se je pa zgodilo? Tista Zaplatarjeva Mina, ki je oni teden prinesla butaro suhljadi z gozda in je počivala na prelazu ter pripoved vala plevicam, da se ji je sanjalo kačah, o pisanem modrasu in — R » nas ga varuj! — o antekristu, (gle, »Slovenci« št. 118) tista Zaplatarit i \ Mina je stopila v tesno zvezo s Sinov cem s Svetja. t. j z g. županom občine   Medvode,  Svoišakom. Koliko pomena  za  bodočnost je ta »rečna zveza, tega danes ne mere izreči jezik, ne popisati moje pero. Ko bi i bil oče Smfjvc z*ezr»l z Zaplatari Mino že pred leti, ▼ kol ko keriat bi mu razlagala sanje! In France Bi šak bi ne bil obsojen v goste na r • čet,   ce  bi  bil  opsovati  z znati psovko  »lump«,   ne  bi  bil ponovil Zaje, kar sta dve župniji že poz." ne bil bi jih dobil Matjaž po zasluženju z  metlo,  in  isti  ni  ne   bil izgubil pravde, ne bilo bi pr moranih pr' oljih pristašev  dol^onosega Sni . izprositi   si   milostnega odpusč radi zngrešenega žaljenja časti.   K j bi   se   oila   Zaplatarjeva pridružil« Snoovcu preje, prihranila bi mu bih tista dva peharja krompirja in ol dila bi mu vsaj za silo njegovo fl kri. Ko bi ne bili očaSmovc previ-: pridni na vse strani, kaj m: da bi ne bili mog*i prižtniti t s kov? Pa, kobi ne bil sv< t »frderban«, in pa župnik Hirše tako hud, še bi se bilo  opravilo  s tisočakom   br< z Mine,  s  Zaplatarjevo pa naravnost brez tisočaka.  In Zaplatarjeva Mil \ pobira po g zdih ie suhljad, i treba štorov pokrivati z mahem — — — itd. itd.,  o  katerih bMM govorili.    Kaj  se bo še Smovcu m Zaplatarjevi   Mini  sanjalo, spor. bodtmo vestno po najboljih dan:: virih. »Živio Sinovo in Zaplatarjeva Mina. Modras.
Iz Begunj  (Gorenjsko). N gasilno   društvo   ai   letos   stavi i. • gaailni d»:m na istem mestu. kj#v stala prejšnja premajhna v jako slabem stanu  se  nahajajoča gasilarna
MF~" Dalje v prilogi- ""Sp-
leta niso bila v stanu prinesti utehe? Ali ga ni nadomestila!"
„Ni! Z njo sem izgubil vse na svetu in pozabiti je mi ni mogoče. Moje srce ima samo obup po njej, ki je danes tolik kakor v prvi uri. In nadomestilo ? 0 kaka oskruraba, kakšen porog!"
Tako je govoril tisto noč sodnik Lovro Dolinar in bridko obžaloval izgubo ljubljene soproge, leto nato pa se je oženil vdrugič. Nova njegova žena je bila drobna stvarca, majhna, črna, mična, živa in vedno gostoleča — prava ptička! Ves dan sta odmevala njeno petje in njen srebrni smeh po visokih, zdaj pestro poslikanih sobah in visoka bela okna, zidana v lok, so se svetlikala tako veselo . . . Sodnik je prihajal z ženko na vse zabave, in njen jasni smeh je odseval na njegovem gladkem, zdravem obrazu.
Imata danes Že troje otrok.
In ona, ki je mrtva — njegova prva žena? Li še živi bolest po njej v njegovem srcu? Li plava še njen duh po visokih sobah? V mraku in samoti li Še počivajo njene žalostne oČinanjem?
Ah, mrtvi nimajo z živimi ničesar opraviti! Pride strast in vzame srce — in oni, za katerimi je ginevalo pravkar Se v neutolažni bolestni, oni, mrtveci so pozabljeni. V grobu leže in v miru naj počivajo!
Izza temnih dni.
i
(Sličice iz življenja raznih papežev.) (Dalje.)
Pr;rejev«*nje vsakovrstnih jubi-| iejev in romanj je od nekdaj v cer I kven^h kregih jako priljubljeno, ker mnogo — nese. Tudi papež Nikolaj V. se je na to izborno razumel in se je ia njegove vlade kupčija z odpustki znamenito razvila. Za denar se je dobil odpust najhujših grehov. Izgledov za to je mnogo; naj navedem samo enega:
Aeneas Svlvius, poznejši papež, pripoveduje v nekem svojem spisu, da je prišel kot romar v Rim tudi 901etni ogrski grof Cillev Ta je že v svoji mladosti imel več hudodelstev na vesti nego las na glavi, od tedaj pa je število svojih grehov še neizmerno pomnoži). Vse njegovo življenje ni bilo druzega, kakor dolga vrsta najrazličnejših hudodelstev. Celo svojo lastno ženo je ta človek zadavil, ker ni hotela uganjati protinaravnih svinjarstev. Na svojem gradu je imel ta mož cel harem in če se mu kaka žena ali kako dekle ni hotelo prostovoljno udati, jo je kar s silo odvedel na svoj grad. Kdor mu je hotel to braniti, tega je spravil na oni svet  Sploh je bil ta grof
čisto navaden razbojnik, ker je ropal tudi blago in se tudi peč. 1 s ponarejanjem denarja. Ta tisočkratni hudodelec je dobil brez vseh težav odpust za svoje grshe, ker je bil v položaju, da je naštel lepe cekine. Ko ga je papež vprašal, če se bo zdaj poboljšal, je grof s hladnokrvnim ciniznom odgovoril: Storil bom tako, j kakor moj čevljar; ta je bil tudi v Rimu, a ko je prišel domov, je čev-ijaril dalje.
Jubilej je rimsko bisago vrho-vato napolnil. Pri ti priliki se je zgodila strašna nasreča. Angeljski most v Rimu se je podrl in utonilo je na stotine romarjev. Zdaj pa du hovniii niso rekli: Prst božji!
Po smrti papeža Nikolaja je zasedel papeški prestol kardinal Alfonz Borgia. Imenoval se je Kalist III Dobrega ni storil ničesar, toliko več pa slabega. Posebno inkvizicija je za njegove vlade grozovito klala in po-žigala poštene ljudi.
Njegov naslednik je 1. 1458. postal Pij II. Ta je bil odličen pisatelj in pesnik, a velik razuzdanec in lahko živec. Čim je postal papež, je najprej gledal, da si napolni bisago. Posebno so ga mikali neizmerni zakladi turške države. Cesarstvo sultana Mohameda je bilo obširno in
bogato.  Zato ie papež hitro oznanil križarsko   vojno   proti Mohamedan cem. Vojna sicer ni   knstjanstvu ničesar kor stla, pač pa napolnila pa peževo blagajno.
Obenem je imel papež tudi težke boje z evropskimi drŽavami zaradi svoje posvetno oblasti in iskal je pri mehamedancih pomoči proti kri?tijanom. Obetal je sultanu Moha medu cesarsko krono, če mu pomaga proti kristjanom. Tod* turški sultan je bil bolj pošten, kakor rimski papež in ni hotel sprejeti Pijeve po hudb?. Ko je Pij II. ležal na ttsitai postelji in je prejel že sv. oije, je zahteval, naj se mu še enkrat po deli. Ferraraki škof ga je opozarja), da to ni dovoljeno, da pojde papež v pekel, če se ga dvakrat zapored v sv. olje dene. Papež pa ni odnehal in škof mu je končno izpolnil njegovo željo, vskliknivši: Pa naj te vzame hudič!
Pij II je umrl 1. 1564. Kakor je bil Pij II. učen, tako neveden je bil njegov naslednik Pivel II. Novi papež je bil rodom Benečan. Nečimern je bil tako, da se je vsak dan po več ur mudil pred svojim zrcalom Oblačil se je skoro v same čip ke, potrosil ogromne svote cer kvenega denarja za nakup dragih
kamnov, in se parfumiral in sm.nka1, kakor kaka igralka.   Tudi v jed bii nezmeren, a užival je samo finejše  in  najdražje  jedi. NasK niso izostali.  Papež se ji? pri nski priliki tako najedel, da je vsled ti umrl.
Toda Pavtl II. ni  bil samo neveden in nečimern nego tudi kr ločen. Duhovnika Platina je d*l . zovito  trpinčiti  in  Umu btrašn početju, ki je deloma tako grdo, da se ne more popisati, z veliko rad. osebno prisostvoval ter se del na strahovitih mukah njegove žrtvt
»Odličen« papež je bil Si kat IV Kot kardinal je živel nadvse škandalozno.   Imel je ljubavno r&ziia s  svojo   lastno  sestro  in  je krv sramno občeval z otroki, ki mu j-h je povila njegova sestra,  čim je poslal papež, je najprej preskrbel svoj« dva nezakonska sina. Imenoval ju K za rimski vojvodi, a jima tudi zago tovil lepih dohodkov.   Sin Peter J<? postal škof, dobil iz cerkveat. moženja en milijon tolarjev na roko in kacega pol milijona letnih dohoi-kov. Sin Jeromos je dob.l vojvoditn Fondi in ImoU, ki sta tudi neili n»d pol milijona tolarjev.
(Dalje prih.)
V to pa potrebuje mnogo novcev, pa bi si pa prej pridobila potrebnega denarja, zadela je tudi vprizar-jati gledališke predstave. In prav se nam zdi to, ker ljudstvo Se veliko raje podpira d u5tvo, ako ima od istega tudi kako razvedrilo in zabavo. Tako nam je naše gasilno društvo priredilo letos že tretjo ghdiliško predstavo, katere uspeh je bil, kakor prejšnjih dveh, povsem povoljen. pretepeno nedeljo sta se igrali: »Dve tašči«, veseloigra enem dejanju in »Mesalina«, burka v enem dejanju. Osobje je bilo v obeh igrah isto — namreč sami domačini — in je vrlo dobro izvršilo svojo z^dačo. Posebno nam je ugajal v prvi ijrri Ciril pl. Jurkovič, kateremu bi človek ne prisodil, da je diletant; prav tako je bii Jaromir povsem n* svojem mestu. Tudi Stojard, dr. Žvcu in drugim ne odrekamo priznanja za njih trud, da je igra tako izpadla. Prav z isto skrbnostjo se je igrala druga igra. Boječi Bl?dičn»k ne bi mogel svoje vloge boljše izvesti; tudi zapeljiva Fnda in vinjeni Rožič ni9fa zaostajala. Ugajali so nam tudi: profesor Bojan, zgovorna Avrelija in hišna R}zina. Maogi so se čudili, kako mcrejo domači diktantje tako v resnici naravno predstavljati svoje vloge; zato jim gre le zahvala za njih trud. Le vrlo tako naprej!
Iz Trbovelj. Dasi se narodno življenje tukaj veselo razvija, vendar je še dosti plevela vmes in to ravno v klerikalnih krogih. Tem ljudem je narodnost samo za „kšeft". Posebno se odlikuje v tem oziru neka klerikalna babura, ki vsakega, kateri pride po nesreči v njeno pofel - krajcar - štacuno, najprej ogleda neumno - ošabno s cvi-karjem, katerega si z grandeco natakne na potlačeni nos, potem pa hinavsko prihuljeno ogovori: n Aber guten Tag, aber frajt mih, aber bos gefelik?-4 Nato pokliče eno svojih kilavih hčerk: ..Aber - ici, kum, bedine den Herrn! Rada bi jo omožila.) Aber —ici, hast šon gelezen die hajtige „Hausfrauen-zeitung" ? Aber birklih das berimteste Blatt!" Krave bi se smejale tej babi, kateri se poda cvikar, nemščina in pelerina kakor kozici sedlo. Vsa vas se ji smeje, a ona misli v svoji domišljavosti, da jo vse občuduje. Ne bavili bi se sicer s tem vranjim strašilom, a njena hudobija presega že vse meje in ona zabavlja celo vašemu listu, ker zlasa včasih kakega klerikalčka. Sicer pa je ta klerikalka celo duhovnikom zoprna, ker poznajo njeno hinavstvo in hudobnost. Ako bo še nadalje oprav I jala ljudi in vaš list, naredili bomo nekaj, kar se ji Še ne sanja in kar bo pomnila vse žive dni ter je tudi Kneipp ne bo več opral.
Pšice iz ribniške doline.
§ 141. Gosp. Krumpestar, pre-
častiti župnik in dušni pastir pri Sv. Gregorju, strasten agitator za katoliško stvar pri vseh mogočih volitvah, ima navzlic svoji visoki učenosti in oliki in svojemu taktu včasih vendar smolo, katere so seveda navadno krivi liberalci. Zaslužnemu možu ni zameriti, ako se v svoji sveti jezi nad pregrešnim svetom včasih zmoti v taktu. Tako se mu je zgodilo pred kratkim, ko so prišli veseli fantje od nabora v klerikalno gostilno skrajno klerikalne občine Sv. Gregor. Fantje so se sicer vedli mirno in dostojno, a imeli so seboj pregrešno harmoniko, katera je pa občutljiva muzikaiična ušesa g. župnika tako žalila, da je prihitel na lice mesta terjel dajati takt s svojo posvečeno roko in navadno posvetno palico in udrihati po svojih vernih ovčicah. Čudno je le, da so se ti pobožni možje in fantje ustavljali župnikovemu taktiranju, bržkone SO od liberalcev izvedeli, da so palice odpravljene, ter se tako daleč spoli, da so posvečenemu možu kričali v obraz: ti lump, ti falot itd. Terci-jalke bode popadla zona, ako to izvedo. Pri tej priliki se je krčmarju precej reči potolklo in pobilo, tako da se mora rpreČastiti" zaradi tega zagovarjati j celo pred posvetno gosposko. Nekateri j razposajeni fantje so mu baje hoteli i cel° dolgo črno suknjo potegniti črez glavo ter po neblagoslovljenem delu telesa biti takt, kakor ga je župnik učil. Daleč smo prišli, še dušni pastirji ne smejo svoje volne iztepati s palico, vidi se, da vera peša.
§ 152. Pobožna fara Sv. Gregor nima sreče s svojimi župniki. Več let so imeli slavnega pridigarja Brenceta, kateremu so njegovi kolegi dali j me rUrhovec", ker je svoje farane pri podružnici Sv. Urha na leci navadno ogovarjal s preljubi moji tJrhovci! Sedanjega župnika Krumpestarja se pa prime ime: „Udrihovec", ker s pa-hco oznanjuje sv. vero.
Vipavski torbar.
O ti pridigarji! Preprostemu Jjadstvu so voditelji naši duhovski poroki, med njim živijo, človek bi mislil, J* se ne bodo posluževali preprostih besed le pri nabiranju raznih darov
temveč tudi pri oznanjevanja — božje besede. — A vendar, kolikokrat se prigodi, da spravi duhovnik na prižnici tako kolobocijo skupaj, da bi je ne mogel ruzumeti tudi s pomočjo vseh mogočih in nemogočih dogem niti največji kranjski filozof dr. Janez Evangelist, — kaj šele mnogi ubogi priprosti kmetic, ki ne misli največkrat niti ped naprej. Tako se nam je na binkoštno nedeljo precej temna zdela definicija vipavskega kaplana „Sv. Duh je oseba razumljivo in samostojno bitje", ker ji je sledila nezadostna razlaga. Naravnost pa nas je presenetila sledeča trdi tev: „ P r e j kot je bila zemlja u s t v a r j ena, razprostiral seje že sv. Duh nad gorami in vodami".
— Da, da, manj ^socializma", pa več logike bi ne škodovalo mnogoteremu gospodu nunčku. K—lj.
„Svetega Miklavža c i r -k u c a, gor je namalana mirkiua**. — Tako bodo menda pričeli kmalu prepevati riunenokljuni kosi, ako ne bode žrtvoval gospod šentvidski župnik malo več Časa imenovani cerkvici, pa malo manj — občinskim volitvam.    Z—t.
Osemnajst kebrovje v 1 o-v i 1 kaplan Debevec za svoje katoliško izobraževalno društvo. Pa še ti, o jej, kakšni so — Vipavec bi rekel — »fantje od fareu.
Duhovniki vipavske dekan ij e so imeli pretekli četrtek svoj sestanek na liberalnem Colu. Koliko pisk in potičk se je pojedlo in vinčka popilo, nam ni zuano, vemo pa iz zanesljivega vira, da so gospodje popap-cali okrog petnajst kilogramov same govedine. — Bon apetito!
„U boj, u boj" si je mislil neki prima kvalitete klerikalec na Colu in planil je skrivnostno sladko ginjen med
— zbrane mladeniče. Revež pa je dobil sam težko telesno poškodbo. Kaj se če, je že tako v tej solzni dolini. No, pa motil bi se, kdor bi mislil, da bode mož odslej previden in miren. Mi bi skoro lahko garantirali, da ga bodo po prvem obisku »katoliškega izobraž. društva" zopet napadle — vojevati se hoteČe izkušnjave. P — lj.
Tedenski pregled.
Vipava lepo se razvija —
to vsakdo poudarja,
skoro smo že mestjani
saj ne manjka nam — trotoarja. —
In „ Dolenci" so varni pred vod d — imajo mostiče,
sedaj lahko marširajo v — Rfm,
če jih tudi ob povodnji k sebi pokliče. —
Volitev v Sent Vidu — usoda nemila, ah, ta „krivica" — se ni potrdila; najkrajša bodočnost pa bo pokazala, če se bodeta „Slovenec" in „Vaterland"
zopet bahala.
Planina vode nujno potrebuje, — poslanec pete kurije pa se raje za papeža in dvoboj, kot za ljudske potrebe poteguje.
Poeta natus.
Deželna pokuševalna klet in ljubljanski go-stilnicarji.
(Iz vinogradniških krogov krškega okraja.)
Deželna pokuševalna klet leži ljubljanskim gostilničarjem kot mora na prsih, tako da se je vsekako bati da jih kmalo zaduši. Tako bi moral vsaj človek misliti, ki je zvedel o korak h, katere so napravili gostilničarji proti kleti in ki je čital dop iz gusUJničarekih kregov v Vasem listu »Ljubijansfci gostilničarji in njih položaj nekdaj in sedaj.« Ne bede odveč, ako se stvar vsestransko raztolmači in radi tega sprejmite ta dopis iz vinogradniških krogov.
Pred vsem naj mi bo dovoljeno, da številke dopisnika iz gostilničar skih krogov nekoliko osvetlim. Ne vem iz katere statistike jih je vzel, a to smelo trdim, da je njegov zaključek, »da ostane komaj 24 prebivalcev na eno gostilno« popolnoma napačen. Idite tudi v najslabšo gostilno, našteli bodete na dan več kot 24 gostov; ako pa greBte opoldan ali zvečer k »Llovdu«, k »Zvezdi«, k Zajcu ali v kako drugo gostilno, kjer se dobiva hrana, prišli b.dcte do dokaj drugačnih zaključkov.
Torej  Številke,   ki  jih  je »go stilniČ&rski krog« navedel, ne dokazujejo ničesar.
Navedem pa naj tudi jaz nekoliko številk. Bil sem dva trAraT'pri vinski pokušnji v kleti. Ako visoko cenim, bilo je vaekdar 300 ljudi. Povprečno naj spije vsak 1 liter vina, terej bi bilo vseh 300 gostilničarjev za 300 litrov vina oškodovanih, ki ga niso prodali. Vzemimo dalje, da ima gostilničar pri vsakem litru 40 h dobička, bili bi vsi gostilničarji za 120 K, torej povprečno za 40 h oškodovani. Pomisliti pa je, da vsi tisti, ki imajo hrano po gostilnah, so že preje bili v svoji gostilni in so tam svojo določeno merico vina popili, ter da zahaja na te vinske po-skušnje tudi mnogo takih ljudi, ki sploh v nobeno drugo gostilno ne zahajajo, torej se povprečna ikoda dokaj zniža, oziroma popolnoma zgine.
Kakor dolgo ee bodo torej vinske pokušnje na ta način vršilo, lahko gostilničarji mirno spe, ikode nimajo nobene; oškodovane bi pa lahko bile ako bi merodajni krogi bili primorani napraviti pravi »Kneipp-Keller tla Eaterhaiv na Dunaja«. Ker vinska pokuševalna klet je potrebna in mora ostati, če ne na ta, pa na kakšen drug način.
Vinska poskušnja klet je potrebna: 1. za vinogradnike, 2 za konsunnente in 3. za gostilničarje.
Da je vinska klet potrebna za vinogradnike, o tem ni treba mnogo govoriti. Napravili smo nove vinograde, pridelujemo dobro, pitno, *drav-> vino — moramo ga torej spraviti v svet, da poplačamo stroške novih nasadov, da se preži?imo in da moremo plačevati delavce pri obdelovanju vinogradov.
Deželna klet je potrebna za konsunnente. Ti so sedaj šele zvedel', kakšno vino raste v deželi, ter vedo ceniti domači pridelek. Oku* so si zboljšali in znajo razločevati pravi dolenjski cviček od neke kisle nu šinice, ki ni r-s-.U na vinski trti.
Deželna pokuševalna klet pa je potrebna tudi za gostilničarje, to je za tiste, ki prodajajo zares pristno vinc, tako vino kakor ga je Bog vstvaril in vinogradnik pridelal. Takim gostilničarjem ni pokuševalna ki-t v škodo, obratno jim je na ko rist, ker vsakemu gostilničarju služi v reklamo, ako sme reči, »jaz točim vino iz te in te gore, od tega in tega vinogradnika; poskušnja teh vin nahaja se tudi v pokusevalni kleti«. Tak gostilničar iztočil bode dosti vina.
Da pa je pokuševalna klet v škodo tistim gostilničarjem, ki ne prodajajo pristnega pridelka, to pa je popolnoma pravilno. Producenti in konsuaienti moramo zahtevati, da se naj v Ljubljani toči pristna domaČa kapljica; konsument bode zdrav pri nji, producent pa bode lahko svoje vino prodal.
Da bo pa c. kr. kmetijska družba, ki šteje približno 10.000 udov oziraje se na ljubljanske gostilničarje opustila poskuševalno klet, to se ne sme nikdar zgoditi. Ako bi pa radi tega tudi vsi ljubljanski gostilničarji iz zgolj zasebnih vzrokov — ker to bi se ne moglo drugače imenovati — izstopili, dobili bodemo za vsakega izstopivšega uda dva druga. Vinogradniki smo prav hvaležni c. kr. kmetijski družbi, da je osnovala to prepotrebno klet, ter. posebej še gospodu GombaČu, ki jo tako spretno vodi, kličemo, le tako naprej! Producenti in konsumenti so za Vami!
Ob dvajsetletnici pevskega društva .Slavec',
Na stotine in stotine raznih društev se je že v nas Slovencih osnovalo, odkar se je pričelo med nami narodno gibanje, število, katero bi moralo impo-novati vsakomur, ako bi vsa ta društva tudi dejansko delovala in vztrajno za-zasledovala one cilje, katere so si postavila kot smoter svojega delovanja ob svojem rojstvu. Toda pretežna ve-čiua teh društev leže v rani grob, čim se poleže prvo navdušenje, deloma ker niso osnovana na zdravi podlagi, de loma pa ker jim nedostaje sil in sposobnih delavcev, da bi vršila uspešno svojo nalogo, katero so si nadela ob svoji ustanovitvi.
In ta usoda, da nastopi po prvem navdušenem poletu skoro doba splošne stagnacije, katera društvu, dasi ne takoj a vendar gotovo, prereže nit življenja, zadene ponajveč — pevska društva. Na prvi hip se zdi to Človeku Čuduo, ako se upošteva, da je Slovenec, kar se splošno priznava, takorekoč rojen pevec in da goji s posebno ljubezuijo in vnemo lepo pesem; ako se pa uva-žuje, da so baš pevska društva tako zelo odvisna od slučaja, to je od vedne kompletnosti pevskega materiala, da so vedno na razpolago vsi glasovi, kar pa je pri nas, zlasti na deželi silno redko in jako težavno doseči, je nekaj povsem naravnega, da so baš raznim pevskim društvom usojeni le kratki dnevi življenja.
In če se torej pevsko društvo, ki je, kakor nobeno drugo, tako zelo odvisno od raznih momentov, krepko razvija, rase in cvete, je to znak in dokaz posebne njegove življenske sile in izredne žilavosti.
Jutri slavi slov. del. pev. društvo „ Slavec" dvajsetletnico svojega obstanka.
Ta doba je sicer sama na sebi kratka, v društvenem življenju pa je že nekaj izvenrednega in nenavadnega, ako doseže društvo, zlasti še pevsko, tako čestitljivo starost, da lahko ponosno zre na petino stoletja svojega plodo-nosnega, narodu posvečenega delovanja.
In „ Slavecu se sme upravičeno s ponosom ozirati nazaj na dvajsetletno dobo svojega obstanka, ker je ni samo srečno preživel, marveč jo tudi izpolnil
z marljivim delom, vztrajno vršeč svojo nalogo, ki si jo je zadal pri svoji ustanovitvi.
Ko je Ljubljana prešla v slovenske roke, ni bilo v metropoli slovenski — ako izvzamemo „ Glasbeno Matico*, ki je zasnovana na širši podlagi — nobenega slovenskega pevskega društva.
Pevci slovenski, zlasti oni takozva-nega srednjega stanu, niso imeli nikjer svojega zatočišča in ni čudo, da so si iskali strehe pri „Delavskem izobraževalnem društvu". To društvo pa je bilo „mednarodno", torej gojitev slovenske pesmi ni bil njegov glavni in edini namen. In ker slovenski njegovi Člani niso mogli društva preosnovati tako, da bi se gojila in negovala v njem zgolj pesem slovenska, so temu društvu obrnili hrbet in zasnovali svojo, izključno na narodni podlagi slonečo pevsko društvo, kateremu so nadeli ime „ Slavec". Ustanovitev „Slavca" je torej v najtesnejši zvezi z narodnim preobratom v Ljubljani; „ Slavec" je dete onega časa, ko si je slovenski živelj v Ljubljani izvojeval veljavo in vlado, ko se je jela stoprv krepkeje širiti narodna zavest in narodni ponos. Takorekoč prvi odmev spremenjenih razmer v Ljubljani v društvenem oziru je bil „Slavec". Rodilo gaje čisto rodoljubje in narodno navdušenje, dala pa se mu je krepka zdrava podlaga, ki ga je usposobila, da ni zamrl liki enodnevnica, kakor stotina drugih iz hipnega navdušenja se rodečih društev, marveč se bujno razvijal in rasel in letos že dosegel cvetočo dobo dvajsetih let.
In v vseh teh dolgih letih ni niti za trenutek pozabil vzvišene svoje naloge, negovati z vso ljubavjo slovensko pesme, zbujati zanimanje zaujo in in širiti ljubezen in umevanje za petje med najširšimi sloji naroda slovenskega. Ne najmanjša njegova zasluga pa je, da je dokaj slovenskih pevcev, ustanovivši jim lastno domače ognjišče, iz-strgal iz objema internacionalnega „ Delavskega izobraževalnega društva", in tako odstranil nevarnost, da bi se izneverili narodnemu čustvu ter polagoma postali brezspolni internacijonalci. „Slavec" je vsikdar krepko dvigal trobojni belo-modri-rdeČi prapor slovenski in pod njim se je vedno razlegala divna pesem slovenska, ki se je radovala in vriskala in klicala rojake na delo in zopet tožila, tugovala in zdihovala, kakor so to zahtevale razmere in prilike. „Slavec" je bil vsekdar na mestu.
Ni je bilo večje slavnosti v Ljub-tjanij niti sirom slovenske domovine, kjer bi ne bila donela nSlavčevau pesem. Ako je bilo treba počastiti zaslužnega narodnjaka, ako je bilo treba sprejeti in pozdraviti odlične goste, če je bilo treba spremiti k zadnjemu počitku zaslužne može-rodoljube, „Slavec" je bi! na mestu in ni zamudil nikdar prilike, da bi jasno ne pokazal, da je vseskozi eminentno narodno društvo, čigar načelo je: „S petjem k srcu, s srcem k domovini." Zato je njegova zgodovina v najožji zvezi, da, združena z zgodovino društvenega gibanja v Ljubljani. Kamorkoli se ozremo, pri vseh prireditvah in slavnostih se s častjo omenja njegovo ime! A ne samo v Ljubljani, marveč širom Slovenije. Ni ga bilo narodnega prazuika, da bi se ga ne bil udeležil .»Slavec". Ako gaje klicala narodna dolžnost, je pohitel na zeleno Štajersko in v tužni Korotan, na obal Jadranskega morja iu doli med brate Hrvate, povsodi razširjajoč čast in slavo milozvočne pesmi slovenske.
Jutri slavi „Slavec- svoj dvajseti rojstni dan.
Hrupnih »lavnosti tu ne bo, le v skromnem ožjem krogu bo »Slavec" proslavil svoj jubilej. Saj je njegova maksima, da je treba v prvi vrsti marljivo delati in se truditi za sveto domovinsko stvar, nc pa iskati priznanja in pohvale. A vendar bi le malokatero slovensko društvo zasluzilo v toliki meri polivale in priznanja, kakor bas Slavec".
Ob njegovem jubileju morda „Slavcu ne bodo doueli navdušeni sla-vospevi, ne bo se mu kadilo z dišečim kadilom iu miro, toda ono priznanje in ona pohvala, ki se bo izrekala o njegovem zares zaslužnem delovanju, bo odkrita in popolna. In tako priznanje odtehta več nego vsi hrupni neodkrito-srčni hvalospevi, ki ne izvirajo iz prepričanja !
Delu, tako požrtvovalnemu delu torej popolno priznanje!
In ob njegovi dvajsetletnici želimo „Slaven" le, da bi krepko vztrajal na dosedanji poti, ker je s tem dano tudi poroštvo, da se bo razvijal, rasel in cvetel tudi v bodoče!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 4. junija —   „Slovenska Matica".
V sredo dne 8. t. m. bo letošnji redni občni zbor »Slovenske Matice«, in bi bil torej čas, da povemo in razložimo svoje želje in pritožbe. Storili smo to v teku zadnjih let večkrat in storili so to tudi drugi zlasti v »Ljubljanskem Zvonu«. Toda
vse te pritožbe so bile bob ob steno In mi se temu ne čudimo, kajti v odboru   so   zastopane vsakovrstne
tendence in med njimi tudi take, ki so načeloma sovražne vsaki svobodni narodni literaturi. Če se hoče doseči, da bo »Slov.  Matioa«  svojo važno
vh go  bolje izpolnjevala ko doslej, potem je treba v odboru izvršiti nekaj radikalnih prememb. Naj se nas ne razume napačno.   Mi nikakor ne mislimo, zanesti v »Slovensko Matice« političnih nasprotaUv in principijelno tudi nismo prti  temu, da je v odboru nekaj duhovnikov. Pač pa stojimo na stališču, da naj bodo v odboru samo molje, ki so ali pisatelji ali pa strokovnjaki v gospodarstvu.   Pri    nas  pa smo v našem prvem književnem in znanstvenem društvu prišli Uko daleč, da v  odboru   ni   mesta za naj o d 1 i č n e j še slovenske pesnike, pisatelje in znanstvenike, pač pa sede v njem e;cer vse časti  vredni  gospodje, ki niso Še nikdar ničesir spisali in tudi o gospodarstvu ničesar ne razumejo. K-j dela n. pr. v odboru dr. Ivan Janežič,   kaj   dela   dr. Jožef Lesar, kaj dr. Anton Gregorčič. To so možje, ki nimajo zveze ne z literaturo, ne z društv. gospodarstvom. Če smo  imenovali tri duhovnike, s tem ni rečeno, da hočemo, naj se vsi duhovniki odstranijo iz odbora. Nimamo nič proti župniku FinŽ-g ar j u  in  celo  proti  trhantu Ko* bi ar ju, ker sta oba pisatelja, isto-tako  nimamo   nič proti kanoniku Sušniku in monsignoru Zupančiču,  ker  sta dobro  poučena v finančnih stvareh.   Pač pa smo za to, da ee odstranita iz odbora dr. U zenični k in dr. Opeka, ki zastopata Mah ničeve, slovenski narodni kulturi sovražne tendence.  Ker je letos Že prepozno za vsako akcijo, ne bomo svoj h nazorov obširneje razlagali in utemeljevali. Kdor se zanima za »Slovensko Matico«, pozna te naše nazore že   iz  prejšnjih člankov.   Tudi ne bomo postavljali posebnih kandidatov, dasi stopita letos dr. Janežič in dr. Opeka iz odbora, ali oglasili smo v znak protesta proti vladajočim razmeram, katerih ničesar tako ne ka-rakterizuje, kakor dejstvo, da sta pač kak Janežič in kak Opeka poklicana, sedeti v odboru »slovenske Matice«, da pa tam na primer ni prostora ne za pesnika Aškerca, ne  za dvornega svetnika dr. Kreka in še za marsikakega drugega odličnega lite* rata ne.
— Najgrje „justične" krivice. Junak našega članka o naj-grj'h »justičnih« krivicah, višjesodni predsednik ekscelenca grof Gleis-p a c h pride v ponedeljek v L^ubljan^, menda iskat vzrokov, s katerimi bi mogel opravičiti svoje postopanje pri zadnjih imenovarjih. Radovedni smo, koliko sodnih uradnikov bo imelo pogum, odzvati se vsem sodiščem poslanemu pozivu, da naj pridejo ta dan v Ljubljano tisti sodni uradniki, ki imajo kake pritožbe. Uiemeljnih vzrokov za bridke pritožbe ima 90 sodnih uradnikov, ali bojimo se, da ne bo nikogar, ki bi se upal grofu GleispEchu povedati, kar mu gre.
— Škof na Rakovniku. Sa-
lezijanci so povodom polaganja temeljnega k&mna za svojo novo cerkev priredili veliko slavnost, katere so se udeležili tudi različni na udeležbo komandirani gospodje. Načrte za novo cerkev je izdelal neki Italijan, ker to ne gre, da bi kak Slovenec pri ti stavbi kaj zaslužil, saj je dovolj, da smejo Slovenci za to velikansko cerkev denar zložiti. Slavnost na Rakom ku je počastil ■ svojo udeitžbotudi škof. Pripeljal se je ravno, ko je godba svirala polko. Škofa so veseli zvoki te polke spravili v posebno dobro voljo. 15.1 je jako živahen. Sline njegove so letele na vse strani. In ko je govoril, so gledalci in poslušalci imeli cb&utek, da bi bilo prav primerno, če bi godba zopet zasvirala polko. Skof je bil res klasičen. Imel je škofovsko kapo na glavi in škofovsko palico v roki. Med tem ko je govoril — nemški seveda — je metal palico is roke v roko, ravno tako, kakor Kecal v »Prodani
l
nevesti« svoj dežnik, ko poje: »Pa je dognano vse —c Prav lepo je govoril iz Torina došli salezijanski poglavar don Rua, samo da ga je malokdo razumel, ker je govoril italijanski. Salezijanci seveda še nimajo denarja za svojo cerkev ter bodo zdaj pridno beračili. Uspeh jim je zagotovljen, ne le ker imajo Kranjci vedno dosti denarja za cerkev, nego tudi zato, ker imajo mnogo vnetih sotrud-nic. Ena teh je pred kratkim s škrni-celjem strašila po trgu. Od štanta do štanta je šla in pri Vipavkah beračila za črešnje za »uboge Salezijance«!
— Volitve v Št. Vidu nad Vipavo — razveljavljene. ..Slovenec-, oziroma UrŠič iz Št. Vida se jezi, ker je vlada občinske volitve v Št Vidu razveljavila. Posebno ni UrŠiču po volji, da je volitev v vseh treh razredih razveljavljena. On bi menda najraje, da bi bila volitev razveljavljena samo v prvem razredu, kjer imajo liberalci veČino. Sicer se v „Slovencu" delajo klerikalci silno pogumne, da se volitev nikakor ne boje, ali — stroškov se jim zdi škoda. S tem pa UrŠič nehote prizna, da so imeli klerikalci pri zadnjih volitvah precej — stroškov. Radovedni smo, kdo je pokril te — stroške. No, pa saj imajo denarja na kupe, saj „Slovenec" sam pravi: „Kjer so farji, tam so dnarji". Ako se pomisli, da v občini kakor je St. Vid, kjer so vasi skoraj na kupu, ne more biti vo-litvenih stroškov, razen  zamude časa, se iz tega sklepa, da so klerikalci za svojo zavedno volitev vendar zahtevali kako plačilo, to pa je bilo izplačano v podobi petjota. Res so klerikalci ob času volitev izpraznili marsikak hektoliter pristnega  „vipavca"   iz UršiČeve fabrike. Nam pa se zdi,   da se klerikalci ne boje  toliko stroškov, kakor propada ob bližajočih se volitvah. Zakaj zmaga, s katero so se hvalili po klerikaluih listih, je bila prav jalova. Res, tretji razred je klerikalen, ker tu so vsi oni volilci, ki plačajo po 1 vinar in tudi Čez, celo do 3 K davka. Vsi ti volilci so dolžni v klerikalni posojilnici in sladki UrŠič kot uradnik klerikalne posojilnice že skrbi, da ti dolžniki volijo po njegovi komandi, zlasti pa še, ker so ti volilci vedno žejni in vedo, da se ob takih prilikah privali marsikak sodček petjota iz klerikalne vipavske zadruge v Št. Vid. Sicer imajo te brozge gotovo še dosti v omenjeni zadrugi, ali nekaj je, kar klerikalcem ne da miru. Sladki Uršič je namreč precej zgubil na svoji veljavi, kar si ni upal tožbe proti učitelju Blagajnetu dokončati. Že pred dvema ali tremi leti, ko je obljubil, da bo tožil gospoda dež. poslanca Ivana Božiča radi tega, ker mu je očital dogodke v letu 1882. ob priliki takratne povodnji, pa je slednjič vtaknil vsa očitanja lepo mirno v žep, že takrat je Ursičeva slava in mogočnost precej obledela med Šentvidci,  in če bi se bile takrat vršile obč. volitve, bi bile za Uršiča slabo izpale.   Seve, v dveh letih pa se  marsikaj  pozabi in tako se je pozabila tudi nespolnjena Ursičeva obljuba, tožiti posl. Božiča. Zdaj pa kar naenkrat ta smola  pri sodniji proti Blagajnetu. Blagajne, reven učitelj, oproščen vse krivde ; on, mogočni Uršič, pa plačati lepo število krone soduijskih stroškov, ker se ni mogel  oprati očitanja, da je delal petjot. Ali ni to za „jezit", in to zdaj ob času volitev? Ta obsodba   dela   UršiČu   strah,   ne pa stroški ob volitvah. Pomisliti je treba, Vipavec nima druzega pridelka, da bi ga zamogel spraviti v denar kakor vino. Zdaj pa pride kak UrŠič in pripravi vse vipavsko vino v slabo ime, s   tem, da se mu pri sodniji dokaže, da je delal in prodajal petjot za pristno vino. To razvidijo še celo revni njegovi volilci tretjega razreda, ki niso posebno bistre sodbe. Zato ga že celo njegova stranka nekam postrani gleda;   zakaj končno tudi najbolj žejen klerikalec   ne more samo o vinu  pa   brez   denaija živeti, skrbeti mora, da dobi kaj  drobiža za razne potrebščine. Tega pa ne bode od nikoder, ako se bodo vinski kupci ogibali poštenega vipavskega vina, misleč, da so po celi dolini izvežbani v izdelovanju petjota tako, kakor Uršič. Dalje je bila zadnja zmaga  klerikalcev pri občinskih   volitvah    v   St.   Vidu v drugem   razredu  zelo  dvomljiva. — Saj   klerikalci niso imeli   večine v
tem rairedu in liberalci ne manjšine, temuč glasov je bilo po enako in le žreb je odločil klerikaloem v prilog, će se vpošteva, da v drugem razredu odpadeta dva klerikalna glasova, ki spadata v tretji razred, pa sta zadnjič volila v drugem raz redu, so imeli liberalni volilci vtem razredu večino. Iz tega je pa lahko spoznati, zakaj spreletava Uršiča in njegovo kompanijo skrb za stroške ob volitvah, posebno še ker v prvem razredu klerikalci ne spravijo čez 7 glasov, če bi dali ti ves petjot iz svoje zadruge v Vipavi. V prvem razredu namreč ne odločuje pijača temveč možatost in zavednost. Toraj šentvidci pozor in pokažite vašemu škodljivcu, ki je pripravil vaš pošten vinski pridelek ob dobro ime — vrata, kadar pride agitirat. Vi pa gospod Uršič, nikar več ne tožite, ako vam še kdo reče, da ste pet jotar.
— „Učiteljski Tovari*"
piše: »Mestni šolski svet v Ljubljani nam še ni pojasnil svojega nekonse kventnega ravnanja pri razpisovanju učiteljskih služb na ljubljanskih ljudskih šolah. Ker je radovednost in zlovolja učitelJBtva velika, se obračamo naravnost na gospoda predsednika mestnega šolskega sveta s prošnjo, naj ukrene, da se ta zadeva pojasni in da se pristrižejo gotovim ljudem perutnice, ker jih nosijo že previsoko. Ker jih nosijo previsoko, tem nižje lahko padejo. Sicer bi bilo treba tudi nekatere ljudi opozoriti, da se naj gredo zdravit, če so bolni in nervozni, a naj nikar ne šikanu jejo uČiteljstva, ki nima najmanjše volje, da bi prenašala kaprice domiš Ijav h ljudi!«
— Poroka« Danes ob polu 12 dopoldne se je v križanski cerkvi poročil tajnik trgovske in obrtniške zbornice, načelnik ljubljanskega »Si kola« in urednik »Slovensk^ge Sokola«, gospod dr. Viktor M ur ni k, z gospodično Pavlo Voduškovo, hčerko gospoda profesorja in pisatelja M. Vodulka. K-^ko žive in iskrene simpatije uživata novoporo-čenca, je pokazalo intimno slavlje, ki so je priredili telovadci svojennu načelniku, in se je p kazalo snoči, ko sta »Slovensko trgovsko pevsko društvo« in »Glasbena Mat'ca« pri rediii nevesti krasni podoknici Novo poročencema naše najprisrčaejše čestitke!
— Trgovsko in obrtno društvo za  Kranjsko im* v
četrUk dne 30. lunija oD 3 uri pop. v »Narodnem domu« svoj r»*dni občni zbor. N* dnevnem redu so na slednje točke: 1 Naznanila predsedstva. 2 Po očlo o društvenem delovanju v mino|«-m l*>tu. 3 Poro čilo o društvenem denarnem stanju. 4 Poročilo računskih pregledmkov. 5. V* l-tev predsednika in < smih odbornikov 6 Slučajnosti
— Jurij Vega. Drobna ilustro v       ki.i.ž ei.   a*   se debiva s poštnino Vred   za   b^rih   24 vinarjev pr» trgovcu g. A  Uč*k*r|u v Moravčah se posebno  t pto  priporoča šolskim kfj 1'icim, čitalnicam,  z-b**nim in izobraževalnim dru4tv*>nri po S oven skem. da se slava  našega v narodu do celo nepoznatega mj*k* b* 1 razširi. N«rod kMteri svoj h sU^n'h mož ne časti,  jih   vreden n»!   (S ovenski časniki so prošeni to beležko po natisniti.)
Pevsko društvo Slavec", pr*zno|o6 lUtn svoto dvajsetletnico na K'slerjevem vrlu nastop« prvič v povsem novih čepic-h. katere si |e om s <lo b"š povodom dvajset: letnioe. Z* sprevod se zbirajo vea društva točno ob 2 uri popoldne v »Narodnem domu«, odkoder odkorakajo ob pol 3 ur. na Koelerjev vrt. Začetek slavnost« ob pol 4 uri in traja ista do pol 10 ure zvečer K-glf* nje na d b tke se vrš* še jutri od 9. do 12 ure dopoldne in od 2. do 10. Ure večer
— Šišenski Sokol11 se tudi udeleži po deputaciji   jutrša|e »Slav čeve« Blnvn sti.
— Velika ljudska veselica
prirejena kot II. velikanski sejem v Kožni dolini združen s „šagro" (ples na prostem po primorski šegi) se vrši v nedeljo, dne 19. junija, v prostorih g. Podgorclca in na novo urejenem obširnem sejmišču. Na programu so na slednje točke: 1. Koncert, pri katerem svira si. ljubljanska društvena godba pod osebnim vodstvom g. kapelnika. 2. Plesna godba na „brejarjih" s sodelovanjem si. horjulske godbe. 3. Ples v salonu, pri katerem svira godba na
lok. 4. Petje, izvaja več si. pevskih društev. 5. SreČolov. 6. Brezžični telegraf in Šaljiva pošta. 7. Plezanje na smreko (z dobitki). 8. Slike iz rusko-japonske vojne (bitke pred Port-Artur-jemi. 9. Papirnata bitka. 10. Tržna tehtnica. 11. Ameriška peč, preskrbuje sejmarje vsako uro s svežimi „bobiu in „štruklji". 12. Brna z „Lepega pota". 13. Komični prizori pod vodstvom Burinima. 14. L metalni ogenj. Šopki, razglednice, stan ti z „lectom" itd. so sej-marjem na razpolago. Za red in osebno varnost skrbi po strogih predpisih tržni komisarijat z občinsko „keliou. Za bolnike skrbi zdravnik z rešilnim vozom in sanitetnim oddelkom. Omnibusi in vozovi bodo na več ljubljanskih trgih si. občinstvu na razpolago. Za dobro jed in izborno pijačo ter točno postrežbo skrbi g. Podgorelec. Janjčki, prašiči, teleta bodo na prostem na ražnju pečeni. Ker je čisti dobiček namenjen skladu za olepsanje RKožne doline", se preplačila hvaležno sprejemajo. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina na sejmišče 20 vin. Otroci rodbin do 10. leta prosti. Stojišča za vozove namenjene za goste stoje 1. pred „Narodnim domom" in 2. na Rimski cesti pred „Koruzni-konr- na razpolago. Za slučaj neugodnega vremena se preloži sejem na 29. junija, t. j. na sv. Petra praznik ob istem času in z istim programom.
— Kegljanje na dobitke priredi »Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem« v korist društvene blagajne v gostilni »Na Oaojah« na ljubljanskem Grada. I^to se prične jutri in se konča v nedeljo, 26. jun., z veselico, po kateri se razdele dobitki, in sicer: I. 30 K, II. 20 K, III. 15 K, IV. 10 K, V 5 K in več drugih v predmetih. Natančneje o veselici se naznani pozneje.
— Darilo. VelikoluŠni dar znanega rodoljubi in pospešitelja slovenskega planinstva gosp. pl. Te harskega omogočil je napravo altane s stopnicami pri Jurkovi koči na Lisci. Tako je odpom-ga 10 občutljivi potrebi, za kar naj že danes izražamo iskreno zahvalo vrednemu potomcu preslavnega »velikega Celjana« — Koče go*P' d*r«
— Poročil se je učitelj v Sv. G >tardu, g Fran Kuh^r, z gospČ. Marico Novakovo. Čestitamo!
— Iz Roba se n »m piše: Velik sovražnik už tk*rjev je nas župan Ivan Br«-g*r Vel no se prepira s svojimi star.š> za užitek, in ker tudi gruote kupuie, ako mu ravno denarja zmtnjkuje, se tuli z drugimi pr«-g-*n|e za užitek.
— Tudi v Strugah se ženske emanciplrajo. Struški fajmošter bi imel rad nove moderne svinjake. V to se je sestavil stavbeni odbor, predsednica temu odboru pa je tarovška kuharica, Z alka. Najprej si je ogledala po Strugah svinjake, a ker se ji tu niso dopadli, šla je v Dobrepolje. Tudi tam ni našla nič primernega za farovške pujske. Kaj storiti? A kmalu jo znajde, bistra glava. — Zgodaj v jutro vstane, vzame krivo palico ter potno torbo z potrebnim brašnom in hajdi čez goro v Ribnico. Tu vzame seboj svojega inženirja, Holmarjevo Pepco, da ji bo izdelala načrt iu sestavila proračun, in skupno jo mahneta Čez Sodražico proti Loškem potoku in od tam baje na Cerknico in Rakek ter po železnici čez Ljubljauo nazaj. Ni vraga, če nista našli primernega vzorca! — Pričakujemo sedaj, da bo poslušni struški občinski odbor pri prihodnji seji dovolil g. fajraoštru velikodušno tisočak za prepotrebue svinjake. In potem pa vam svetujemo z Vodnikom, vsem župnikom kranjske dežele, če hočete imeti moderne svinjake: rpri-dite se les učit! —
— Okrajna hranilnica in posojilnica v Skof ji Loki. V mesecu  <»-»!u 1904 je   88 strank vlo žilo 23.648 K 98 h, 76 strank dvig nilo 16 959 K 92 b, 8 strankam se je izplačalo posojil 16.820 K, stanje hra nilnih vlog 520.108 K 78 h, stanje posojil 518.428 K 63 h, denarni pro met 80664 K 09 h.
— Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj priredi v nedelpi fine 12 junija izlet na S atino Rograteo ter se vdeleži kot g »st 30l«-tnice »Šmarsko-ropaškega učit. druHva« Oihod iz Celja zjutraj s lok. vUk mi ob l/j8 uri na Gro belno, cdhod iz Slatine ob . n* 8 zvečer, doh d v Celje po 1 a na 10 zvečer.
— Slavnost 50letnice ob« stanka uniformirane mestne in meščanske gardne godbe novomeške dne 2. junija se je vršil« pn najlepšem vremenu na vrtu ti Mil I- rja in se obnesla tako v gmotnem not v prec znem izpeljevanju posamezn h tč* v popolno zadovoljstvo. Meščani si smejo čestitati, da imajo v osebi g. E neršiča kapelnika, Kakršnega š* dosedaj niso imeli. Vsi prostori obširnega vrta so bili natla čeno polni; mnogo gospode pa je bilo eelo prisiljene iti na Perkotov vrt. Občinstvo je z mnogoštevilnim ob iskom — bilo je nad 500 ljudi — pokazalo« kako zna ceniti dobro glasbo
in godb t Videl si zastopane vse stanove. Vsi gg. c. kr. uradniki so se polnoitevilno ndeleiili slavnosti. Jubilanta, g. Matija Merie, vodja meščanske godbe in g. Franc M ijak, narednik godbe, ki sta obadva le čvrsta in imata prevelikih saslug za napredek in obstanek godbe, sta se solznih oči zahvaljevala za izkazano jima priznanje in čast. Vse jima je voščilo: »Šj mnoga leta vaju ohrani Bog zdrava v ponos in korist novomeške garde!«
— Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. 1 Goren|c iz Vrha pri Trebelnem je šel v Ameriko radi uboštva. Prislužil si ie nekaj in s tem rešil domačijo. Ker pa ni prišel k naboru pravočasno, kaznovan je bil na 7 dni strogega zapora z enim postom in 10 K denarne globe. — Ivan Hočevar, Frančiška Hočevar in Jožef Hočevar so se imeli zagovarjati radi hudodelstva po §§ 131., 171., 199. Obravnava je bila tajna. Toženi so iz katoliškega A m brusa doma. Priče so izpovedale v smislu za tožbe.
— Pevsko in tamburaško društvo   „Kum" v Radečah
ponovi v nedeljo dne 5 junija v dvorani »Narodnega doma« v Radečah ob 8. uri zvečer narod ao igro s petjem »Divji lovec« ob znižanih cenah.
— „Bralno in pevsko društvo v Brjah" priredi povodom slavnostnega razvitja svoje društvene zastave dne 5. junija 1.1. na prostem deloma v zaprtih prostorih gospe V. Terpinove v Kasovljah veliko vese lico. Veselica se vrši pri vsakem vremenu; prostori bo ogromni. Dovoljen je še za goste poseben vlak, kateri bode vozil od postaje Kamnje (to je tikoma veseličnega prostora) proti Gorici ob 10. uri zvečer in od postaje Kamnje zopet ob 121 , ponoči proti Ajdovščini. Ker se vsem p. t. gostom pri tolikem delu ne more vabila na dom poslati, dobe ista na dan slav nosti.
— Poskus samomora v Trstu. 21ietna Josipina Z'vic stanujoča v uiici delMniu9tria št. 508, se je v svoji sobi ustrelila z revolverjem v glavo. Krogha se ji je šarila med kosti v zunanjem kotu desnega očesa. Pozvani zdravnik ji je izdrl krogljo. Pustil jo je doma, ker se ni bati hudih posledic. Za uzrok tega poskusa samomora ve njen zaročenec
— Vrsta tukajšnjih porotnih obravnav. Dne 6 rožnika: Anton Repnik (tatvina) France Peč-nik (goljufija) in Jožef Koren (tatvina). Dne 7. rožnika: Janez Faifar uboj: Alojzij Sušnik abo. in Blaž Priveršek (tatvins) Dne 8. rožnika: Janez Zupan in France Knifiu uboj). Dne 9 rožnika: Jožef Šabeo (težka telesna poškodba) in Rudolf Velikajne (težka telesna poškodba) Razen teh obravnav pridejo se štirje slučaji na vrsto, za katere se pa dan še ni do ločil.
— Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnjem deželnem   sodišču:  1)   Janez   Brleč, posestnik iz Spodnjih Palovč, je 8. mal. travna Blaža Barnoto   s krevljem po desnem  komolcu vdani, potem pa ga še po stopnicah sunil ta a o, da je zadobil več telesnih poškodb. Brleč se je  zato   lotil   nekoliko pijanega Bernota,   ker  je   njegova nagajiva otroka   p )dil.   Obso|en  je   bil na 3 tedne zapora. — 2.) Anton Peros«a iz Istre, naposled čevljar v Hrušici, je potem, ko je bil zaradi razgrajanja iz Žvagenove gostilne na Hrušici na prosto porinjen, za njim ido Čega delavca Alojzija Prccenarja z nožem v levo stran  trebuha suuil. Obsojen je bil na 7 mesecev težke, s postom in trdim ležiščem poostrene jt-ČH. — 3) Ignacij Nastran, delavec v Cršnjevku, je  bil  zaradi deloma poskušene nečistosti zoper naravo v njegovi odsotnosti obsojen na G mesecev telke, s postom in trdim leži ŠČem poostrane ječe. — 4.) Marijana Kržič,  17 let stara delavka  iz To misija, je iz pismenske poštne torbe vzela Ani Škerjančevi lastno poštno nakaznico, glasečo ee na  125 kron, na to je dala njeno ime na nakaznici po neki dru^i osebi podpisati, ter je na ižanski pošti dvignila ta denar,  katerega   je  zase porabila. Tudi benelicijatu KniGou je poneve-ma 20 K, katere ji je zaupal, da bi jih izročila nekemu čevljarju na Igu. Izgovarjala se je, da je denar izgu bila.   Obsojena je bila na 3 mesece ječe. — 5)  Dane  OreŠkovič, dninar na Hrušiči, je bil  cd zatožbe hudo delstva težke telesne poškodbe oproščen, ker poškodovani Ivan Grahovac ni mogel odločno potrditi, da ga je res Oreškovič nevarno telesno poškodoval.
* Tatvina« Mariji Hirschevi, ženi sodneg« sluge z Vrhnike, je bila včeraj nekje v mestu ukradena 10 K vredna bluza.
* Hud slikar. Sinoči sta se srečala v Florjanskih ulicah mizarski mojster Ivan Norman in slikar Jožef
Cvetrečnik. Pri tem sta se bila baje nekaj sporekla zaradi neke lestve in je Cretrečnik udaril Zormana s palico tako močno po glavi, da ga je na dveh mestih znatno poškodoval.
* Izseljevanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora 14 M* cedoncev in 9 Hrvatov v Hruiico, 10 Hrvatov v Heb, 7 Kranjcev pa je prišlo iz Amerike.
* Našel je Ivan Pevec denarnico s malo vsebino.
— Brzoparnik ,,La Tou-raine" francoske prekmorske družbe (zastopa potovalna pisarna Ed. Šmard* v Ljubljani), je odplul iz Havra 21 maja in srečno dospel v Newyork 28 maja, vozil je 6 dni 22 ur.
— Društvena godba* svira danes od 8.—12 ure zvečer v salonu »pri Roži« (Židovske ulice). _
Jetri, 5. t. m., od 10.—12. dopoldne zajutrkovalni koncert v pivovarni »pri Hafnerju« (Sv. Petra cesta). — Jutri zvečer v slučaju slabega vremena pa priredi koncert v areni »Narodnega doma«. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina prosta
— Izkaz posredovalnega odseka »Slovenskega trgov-skega društva Merkur11. Hče se: 1 pomočnik manufakturne stroke za Ljubljano, 2 pomočnika manufakturne stroke za Kranj, 7 pomočnikov mešane stroke za deželo, 1 poslovodja za deželo, 2 kontorista za Celje, 1 konioristinjs za Kranj, 1 praktikant za kontor v Ljubljani, 3 vajenci za deželo, 1 vajenec za Ljubljano. Službe išče: 5 pomočnik v manufakturne stroke, 3 pomočniki Špecerijske stroke, 4 pomočniki špecerijske in železne stroke, 7 pomoč nikov mešane stroke, 1 potnik, 1 kontorist, 1 kontoristinja.
— Hrvatske novice. U top
1 jenka v Savi. Blizu Zagreba so potegnili iz Save truplo neznane deklice, kakih 22 let stare, ki je bili že najbrže par mesecev v vodi. Sodeč po ostankih obleke je pripadala boljšim krogom. — Šolo za služi n čad snuje hrvatska »Zemaljska go-spojinska udruga«, ki ji je pročelnica banica groiica Lila Pejacsevich — Čudnega Človeka so prijeli ? Sremu. Ne ve niti za svoje ime, niti odkod je. Spcminja se samo, da je ležal bolan v bolnišnici v Vukovaru
— Izpred zagrebškega sodišča. Pri razpravi o tožbi bivšega intendanta zagrebškega gleda lišča, g. llreljanovićs, proti gospe Borštnik-Zvonarjevi zaradi raz žaljenja na časti je bila gospa B >rdt nik-Zvonarjeva oproščena, tožit-lj g. Hreljanović pa obsojen na povračilo troškov.
•  Najnovejše   novice. —
Zrak za gnoj. Profesor Birkeland v Kondanju, ki je iznašel elektro-msgnetične strelne priprave, je prišel na sled novi iznajdbi. Posrećilo se mu je baje izločiti dušeč iz zraka v toliki množini, da ga bo mogoče rabiti v prid kmetijstvu kot gnojilno sredstvo. Takoj se je ustanovila družba s kapitalom 300000 funtov, da izrabi novo iznajdbo; najela si je na Norveškem velik vodopad za pro-jektovane tovarne za izdelovanje umetnega gnojila.
— Veliko tovarno za svilo ustanove francoski kapitalisti v Budimpešti. Delniški kapital znaša 4 milijone frankov. Tovarna se Že driuo leto otvori ter bo tako velika, da b: proizvajala na dan 800 kg svile.
— O   novem olomuškem nadškofu    dr.   Bauru poroH »Pravo lidu«, da izhaja istotako koti njegov prednik iz židovske rodovniki je šele pred dvema generacijama I prestopila h katoliški veri. Slovesno I bo umeščen 19 t. m. ter se govori,! da je zelo dobrega srca, da bo takoj I zvišal plače uradnikom in dnine de I lavoem.   B vši nadškof dr. Kohn je I zahteval 200000 K letne pokojnine! kar bi znašalo Četrtino nadskoli,sk:hI dohodkov. Avstrijska vlada pa se je I dogovorila z rimsko kurijo, da se I mu dovoli le 50000 K pokojnine.
— Odmev ogrskega želeli ničarskega štrajka.   Včeraj •*! je začela v Budimpešti obravnavi! zoper 13 članov želez, itrajkarskeg'1 odbora. Vsi so obdolženi hudodelstvi zlorabe uradne oblasti. Obravnavali trajala več dni. Obtoženi so se izg°*I var j ali, da se ne smatrajo za javne I uradnike, toda kraljeva kurija se J' izrekla, da so želez, uradniki javfli uradniki.
— Grozen umor. V Rns*t (Ogrsko) je kmet S kra vsled ljubo sumnosti umoril svo|0 ženo, trup'0 razsekal ter skril kose v podstreilU Ko pa se je začel po celi hiši bi"" smrad, je zažgal hišj. Pri g*s>nja pa so se našle kosti umorjene £<?°e' kar je morilca izdalo.
— Hud bik. V Modjorosu Prl Aradu sd je vsled blisia splašil n* paši ob5inski bik ter v beanosti ral paral z »rogovi trebuh pastirji neki  131etni in  14 etni deklici, <*°'
Dalje v prilogi. 'Val
rviov pridrvivši pa je nasadil na roga še pastirjevo ženo in njena dva otroka.
— Trpinčenje otrok. V Be-rolinu so zaprli avstrijskega grofa Mirernonta, ker je svojega otroka tako trpinčil, da je umrl.
— Bratomor oproščen. Porotno sodišče v Vel. Kaniži je oprostilo nekega Maksa Deutsoh, ki je iz usmiljenja ustrelil svojega bolnega brata. Sodišče je izjavilo, da je Deutsch to storil v duševni zmedenosti.
' Sredstvo za podaljšanje Življenja. Ugledni londonski zdravnik dr. Weber je ravnokar priobčil daljši spis o sredstvih za podaljšanje življenja. Ob koncu svojetra spisa rekapitulira vse nauke v sledečih stavkih: Ohranitev vseh organov v čvrstem stanju. Spoznanje in pobijanje bilehavih nagonov, bodisi da so podedovani ali pridobljeni. Zmernost v jedi in pijači ter v drugih telesnih uživanjih. Čisti zrak v hiši in izven iste. Redno telesno pregibanje vsaki dan in ob vsakem vremenu; v mno-srih slučajih tudi pomnoženo dihanje xn plezanj*. Rmo v postelj in rano pokoncu. Spanje le 6—7 ur. Vsakdanja kopel ali drgnenje, kakor pač dopušča konstitucija toplo ali mrzlo ali pa tudi oboje. Redno delo telesno in duševno. Samovzgoja k veselju, mirnemu čustvu in nadepolnim živ-ljenskim nazorom Pobijanje strasti in nervozne bojeČnosti. Močna volja, ki telo prisili, da živi zdravo ter se izogiba alkoholu in nikotinu.
* Milijonarji berači. Med bogataši se najde mnogo čudakov. Tak čndak je bil G. Z o 1 o d o v n i k o v , ki je bil pred leti najbogatejši mož v Moskvi. Znano je bilo, daje neizmerno bogat ter da si je svoje bogastvo pridobil s špekulacijami na borzi in s pre-kupovanjem zemljišč. Lahko bi bil izdal na leto za svojo udobnost pol milijona ter živel kakor kak vladar, ne da bi se poznalo njegovemu premoženju. Toda milijonar je živel v stari razpadli hišici, sedel na raztrgani zofi zavit v zakrknjeno nočno haljo, od koder je opazoval, kako so nalašč zato najete male deklice mu rezale kupone. Ljudje so mislili, da se skopuh sploh ne bo hotel ločiti od svojega denarja, toda po njegovi smrti se je našla oporoka, v kateri je zapustil milijone za dobrodelne in izobraževalne namene. — Pred nekaterimi tedni je umrl v Cikagu George C 1 i n e v starosti 83 let, ki je zapustil svojim sorodnikom 5 milijonov dolarjev. Vkljub svojemu bogastvu je živel ves čas v eui revni sobici; večkrat je po cele dneve stradal, da si je prihranil denar, a Če je šel v gostilno obedovat ni smel nikoli obed veljati čez 50 b. Veselje pa je imel z gosla-njem. Pod posteljo je imel osem slovečih goslij, in večkrat so ga slišali sosedje celo noč igrati. Lansko poletje so našli v njegovi sobi .mrtvega nekega K e r -kija, ki je živel koč berač ter dobival podporo svoje občine. Mrtev je držal v v rokah nabasano opico, in ko so žival preiskali, našli so v njej samih vrednostnih papirjev in bankovcev neizmerne vrednosti. — Še večji čudak je bil neki M. Blanc, ki je živel celih 30 let v siromašni podstrešni čumnati v Pariza. Nosil je vedno raztrgano obleko, da so ga imeli vsi za navadnega berača. Po njegovi smrti so našli v pod-zglavnikih in v matraci všitih bankovcev za 2 milijona frankov, pod deskami v tleh pri so našli šest vreč samih cekinov.
* Preučen. Irec bi rad prodal
svojega psa, a kupec se je obotavljal ic ga ni hotel kupiti. Mož je nazadnje povedal, zakaj bi rad psa prodal »Vidiš«, rekel je, »kupil sem psa in ga sam vzgojil. Privadil sem ga, da je lajal ves čas ko je kdo *topil v hišo in se ni bilo bati tatov. Potem je hotela moja žena, naj ga naučim razne predmete nositi in privadil sem ga. Ako mu deneš kako reč v usta, držal bo, dokler mu je kdo ne vzame iz ust. Neko noč sem se prebudil in slišal, da je nekdo v veži. Vstal sem in zgrabil puško. Bili so trije rokovnjači v veži in pes zraven njih« »Ali je lajal?« vprašal je kupec. »Lajal ni, ker ni utegnil.« »Ni utegnil? Kaj je pa vendar de lal?« »Tatovom je nosil v ustih sve-tilnico in jim svetil.«
* Ljubavni roman velikega kneza Cirila. Veliki knez Ciril, ki se je nedavno tako Čudoviti rešil s potopljene ladje »Petropavlovsk« bs je že pred več leti zaljubil v ločeno ženo hesenskega kneza Ev-gena Ladislavi, kneginjo Melito. Kneginja je imela edino hčer, ki jo je zelo ljubila. Pred dvema letoma le Ciril kneginjo zasnubil, a ravno takrat ji je zbolela in umrla hči. Ciril se je žalosten vrnil na Rusko. V svoji tugi se je sam prijavil za vojno, kjer je tako čudovito ušel smrti. V bolezni je vedno govoril, da bi bil rad blizu bvojo izvoljenke ter se je tudi takoj vrnil v Evropo, ko so mu to zdravniki dovolili. Med tem časom je kneejinja Melita odpovedala apanažo 30 000 mark, ki jih je dobivala  od  svojega  moža ter
tako pretrgala vse vezi z** dvorom. Car je baje z ozirom na vztrajno ljubezen in hrabrost knezu Cirilu dovolil ženitev z Melito.
* Varstvo proti zastrup-Ijenju s svincem. Proti strupenim svinčenim barvam se na Nemškem, v novejšem času pa tudi v Avstriji prav intenzivno agitira in zatorej je koristno zvedeti, da izdeluje kemiška tovarna in tovarna za »Lithopone« v Kassernu pri Salcburgu popolnoma nestrupene barve za pleskanje, ki so glede večjih prednosti kar se tiče zdravja delavcev in ob enaki stanovitnosti vendar dokaj cenejše kakor strupene svinčene barve. Opozarjamo na tozadevni oprlas v današnjem listu.
* Indijska zdravila. R. L Jones s Kanade je povedal časnikarskemu poročevalcu svoje dogodke in skušnje na zadnjem potovanju po Indiji. Med drugim je rekel: »Malo dni po prihodu v Indijo sem zbolel. Prijatelj z Amerike mi je bil sopotnik v Lidijo in ker so mu bile znane ondotne šege in navade rekel mi ie, naj greva skupno k zdravniku. Napotiva se torei od doma, in ko sem videl, kako zdravi domače, okreval sem naenkrat in zdelo se mi jo, da SLjm čvrst kakor riba v vodi. Najna-vadnejši način zdravljenja v Indiji je narej&nje mehurjev po celem životu. To se napr&vi z rdeče razbeljenem železom. Nato posujejo mehurje s poprom. Zrna s smodnikom so tudi priljubljeno zdravilo v onem delu sveta. Vsakokrat se použije 12 takih zrn. Eno minuto kasneje je pogoltnil bolnik ogeij z žvepienko. Nato s? začne no o gibanje med použitim zdravilom, kar odpravi bolezen ali pa bolnika — največkrat bolnik»».
* Dva odlična pisatelja na rusko - japonskem bojišču. Kakor se poroča iz Petrograda, je sloveči ruski pisatelj A Čehov odpotoval na Daljni Vztok kot prostovoljno prijavljeni zdravnik v rezerv*. Nadalje se poroča, da odpotuje na bojišče tudi poljski pisatelj Henrik Sienkiewioz, ki se je šele ne davno tretjič oženil. Oba pisatelja imata namen, nabrati gradiva za serije pripovesti o dogodkih na bojišču. Sienkiewicz pride kmaiu v Petrograd, da s; izposiuja pri vojnem ministrstvu potrebna pooblastil* in priporočila.
* Vladanje v prejšnjih stoletjih. V heidelberškem muzeju hranijo dnevnik volilnega kneza Friderika VI. Dnevnik obsega knezovo delovanje od 9. januarja 1596 do 26. januarja 1599 ter se glasi:  Anno 1596.
16. februarja: Bil sem popoldne pri pridigi. — 8. marca: Gonili smo lisico.
— 9. Zopet smo jo gonili pa smo omagali. — 11. aprila: Bila je Velika noč in povabil sem vse svetovalce s soprogami vred na pojedino. — 29. maja. Pripravljal   sem  se na veliko večerjo.
— 16. avgusta: Moja najmilejša soproga mi je rodila med 8. in 9. uro zvečer. — 29. septembra: Napravili smo turnejo peš. — 15. oktobra: Vzel sem prašek za čiščenje. — Anno 1597. 1. januarja je bilo novo leto. — 2. januarja je bil Velden, moj komornik pijan kot Klada. — 29. februvarja je bila na obisku moja starejša hči. — 3. aprila se je pri meni opijanil brani -borski mejni grof, plesali smo. — 4. aprila smo zopet plesali in pili. — 5. aprila sem spal ves dan. — 22. julija sem zopet spal ves dan. — 17. avgusta sem šel na zborovanje ter sem se mnogo potil. — Anno 1598. 7. aprila srao odšli iz Mosbacha ter smo se vrnili v Heidelberg. — 12. aprila: Moram za četrt leta prenehati piti vino. — 1. maja je prišel k meni vojvoda falcgrat-ski Hans. — 2. maja: Izborno smo se zabavali z vojvodo. — 3. maja: Pre-napil sem se, boli me glava. — 19. maja: Imeli smo veliko pojedino v Wolfsbronnenu. — 7. julija: Igrali so tragedijo. — 10. julija: Moj konj je pohodil zajca. — 26. julija: Prespal sem dan. — 22. septembra: Leiningen mi je prepovedal piti za celo leto. — 10. oktobra: Strašno smo pili. — 2. decembra: Zelo lepo vreme. — Anno 1599. 9. svečana sem bil na dirki. —
17. svečana: Gonili smo medveda. 18. svečana: Plesali smo do jutra. — 21. svečana: Imeli smo peš-turnejo. — 26. svečana: Celi dan sem presedel v zbornici. Uh!
' Čudakova oporoka. Nedavno je umrl na Dunaju Gustav pl. Menninger, star 95 leč. Več desetletij je pojnik živel popolno osamljen. Družbe ni maral, niti svojih sorodnikov ter se je ali sam sprehajal ali pa v svojem ubožnem stanovanju Čital. Po njegovi smrti pa so našli oporoko, s katero zapušča za razne dobre namnne veliko čez milijon K. Menninger je dobival od svojega premoženja na leto rente 50000 K, a zase ni porabil nito 1000 K. V oporoki je volil letne rente služkinjam, ki so Je kratek čas pri njem služile, nadalje zasebnim učiteljicam, ki jih je le mimogrede spoznal, o katerih pa je vedel, da se borijo z bedo, končno pa tudi popolnoma tu-
jim osebam, o katerih je čital v časopisih, da jih je zadela kaka nesreča Take rente znašajo 350000 K, 800.000 K pa je zapustil svojim sorodnikom.
* Brzojavka. Mattonijevo giesshublsko slatino so na razstavi higienskega kongresa v Buenos Aires nagradili s prvo svetinjo za odlike.
* Zdravilišče Rogaška Slatina. Gostje, ki so 15. maja ob otvoritvi sezone dospeli v Rogaško Slatino, so našli tamkaj še polno delavnosti glede prireditve naprav in izpolnitve pomembnih novosti, ki je z njim presenetilo letos svoje goste krepko prospevajoče zdravilišče. Novo zdravilišče „Carska kopelu, ki ga strokovnjaki priznavajo za najmodernejšo napravo te vrste, bo že tudi na znotraj kmalu popolnoma opremljeno in se izroči že v teku junija porabi. Otvoritev se bo vršila ob zunanji udeležbi na prav slovesen način. Obisk zdravilišča je letos zopet precej živahnejši kot v prejšnjih letib, dokaz, da je čimdalje širšim krogom znana rogaške slatine zdravilna moč pri različnih kroniškib boleznih prebavil in sopil, jeter, vranice, ledvic itd. Da pa M tudi popotno ljudstvo vedno bolj oKskuje Rogaško Slatino, je pripisovati seveda največ temu, da se sedaj lahko poseti ta kraj pripravno in ceno z železnico in je osobito o binkoštnib praznikih veliko število izletnikov porabilo to priliko, da je izpoznalo to tudi po naravi krasno zdravilišče. Vreme je trajno lepo in suho.
Književnost.
— „Učiteljski Tovariš".
Vsebina 16. številke: XVI. glavna skupščina »Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev« v Postojni dne 21., 22. in 23. maja t L — Vročinske počitnice! — Dopisi. — Društveni vestnik. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Listnica uredništva. — Zahvala. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Inserati.
— Mali kondukter. V založbi Jerneja Bahovca je iz^šel »Mali kondukter«, obsegajoč železniške in poštne zveze južnih pokrajin. Cena 30 h, s pošto 5 h več.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 4. junija. Jutri objavi nWiener Zeitung" cesarski patent z dne 3 t. m, s katerim se sklicuje češki dež. zbor na dan 14. t. m. Izmed drugih deželnih zborov ni nobeden sklican.
Dunaj 4. junija. Ministrski predsednik Korber je obolel za nevralgijo in se vsled tega ni mogel odpeljati v Budimpešto k de-legacijskim dinejem.
Dunaj 4. junija Hanoveranska princezinja Mary je davi v Gmun-denu v starosti 55 let umrla.
Budimpešta 4 junija Vsled želje, izrečene z višjega mesta, namerava vlada bikoborbe sploh prepovedati.
Rusko-japonska vojn.i.
Petrograd 4. junija. „Rusko agentstvo* javlja iz Mukdena, da je položaj na bojišču nespremenjen. Iz Port-Arturja ni nika^ih vesti Ruska akcija v severni Koreji   napreduje izborno.
Berolin 4. junija. Iz Ljao-janga se poroča, da so Japonci pod vodstvom generala Okijame po tri in pol ure trajajočem boju poskusili z naskom zavzeti neko gorsko pozicij o Ravno v tem trenotku je general Samzonov pridirjal s kozaki in po težkem boju pognal Japonce v njihove prejšnje pozicije.
Berolin 4. junija. „Loc. Anz." javlja, da je maršal Jamagata imenovan višjim poveljnikom ja ponske armade.
London 4. junija Listi poročajo, da je že tekom prihodnjih dni pričakovati odločilni naskok Japoncev na Port Artur.
London 4. junija. Zatrjuje se, da ima general Stakelberg, ki je na potu proti polotoku Liao-tong, 20.000 mož pehote in topničarstvo Z njim operira tudi general Miščenko s 4000 kozaki.
London 4. junija. „Daily Chronicleu poroča, da je uradno
potrjeno, da so izgubili Japonci v boju pri Kinčovu 4200 mož. Od teh je samo 700 mrtvih, drugi so samo ranjeni. Od častnikov jih je padlo 36, ranjenih pa jih je bilo 112.
London 4. junija. „Times" poroča, da je bil Kuropatkin že odposlal 30 000 mož proti jugu, da osvobode Port Artur, ali da je vsled izkrcanja novih japonskih čet pri Takušanu in vsled dogodkov v Njučvangu svoj ukaz preklical, ker hoče svojo armado ohraniti intaktno
London 4. junija. Pri naskoku na Našao je bil ubit tudi mlajši sin generala Nugi Pripoveduje se, da je general Nugi ukazal, da se sina ne sme preje pokopati, predno ne pade tudi on v bitvi in njegov staiejši sin. Zatrjuje se, da vsak Japonec, ko odide na bojišče, odredi vse potrebno za slučaj, da se več ne vrne; vsi oženjeni vojaki pa se dado pred odhod na bojišče ločiti od svojih žen.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Dočim v celoti iz raznih žitnic sveta prevladuje nada o dobri letini in se pritožbe o slabem stanju rastline omejujejo le na manjše okraje, napravili so na Ogrskem letino odvisno od moče, ki naj bi najkasneje v tem tednu popravila po dolgotrajni "suši provzročeno škodo. Tekoči teden naj bi bil najskrajnejši termin, ki odloči o letini na Ogrskem, kajti ako bi tudi v tem tednu ne deževalo — bi bila letina na Ogrskem uničena. In res so prihajala takoj o početku tedna iz raznih komitatov poročila, da je deževalo, da je ta dež znatno ojačil žitne rastline, da pa je bilo moče — premalo. Nevarnost, katero je povzročila dolgotrajna suša, je le deloma odstranjena, nasprotno pa še ni zabranjen nadaljni razvoj žitno rastlino uničujočih parazitov, na kar se polaga velika važnost. Ogrski kmet je pozdravil dobrodejni, žal pa, premalo časa trajajoči dež — ni mu pa docela odstranil bojazni o mogoči slabi letini. Po padlem dežju že še vedno toži, da se ni nadejati normalne letine. In to poslednje mnenje prevladuje na budimpeštanski borzi. Vsled visokih cen, katere so dosegli kurzi pa tudi efektivno blago za časa moreče suše, se je vsa kupčija takorekoč ustavila. Mlini in konzumentje si nabavljajo le najpotreb-nejo surovino, ker se jim zdi nevarno zalagati se z večjimi množinami, Česar naravna posledica pri prihajajočih poročilih o dežju bi bila, da bi cene padale. To pa se dosedaj ni zgodilo. Vsled prav male kupčije se cene same niso dvignile, ostale pa so mirno na doseženi višini, ne meneč se za tujino, ki poroča, odnosno se nadeja primeroma dobre letine — dokaz, da je našemu sobotnemu poročilu o večjem konzumu pripisovati dokajšne istinitosti ter dalekosežne važnosti za cene žita v bodočnosti. Naj si je letina v inozemstvu še tako dobra, inozemstvo ni več v tistem obsegu omogočeno izvažati, kakor je bilo to pred leti mogoče in svetovne žitnice morajo znatne množine prihraniti za svojo porabo. Ako se tedaj cene v času, ko ni velikih kupčij, vzlic z mnogih strani prihajajočim poročilom o upanji na dobro letino — pri nas trdovratno vzdržujejo, dvigniti se morajo pri prvih večjih nakupih.
Pšenica je od zadnjega poročila menjavala svoj oktober kurz med 9ls lu in 8"" <(7 in notirala včeraj 9l" u, pri čimer je upoštevati, da ni bilo do-malega nikakih transakcij. Efektivno blago ostaja proti preteklemu tednu nespremenjeno — sploh pa so ponudbe iz nekaterih provenijenc docela izostale, ali pa jih kvečjemu ponujajo po cenah, katerih danes nihče ne potrdi.
R ž ostaja skoro brez kupčije, oktober-kurz dela sicer skoke kvišku in nizdol in notira včeraj 6VJ/s3*
Koruza edina se nc more po-spenjati vzporedno s pšenico. Iz Ogrske poročila o prihodnji letini niso laskava, vendar pa so lanske zaloge še velike, ponudbe vsled tega velike, konzum pa zelo omejen. Iz tega sledi, da se cene efektivnemu blagu ne morejo tako dvigniti, kakor bi bilo pričakovati pri cenah pšenice. Juli-kurz se je gibal med 5™/34 in 5 17/is *er ostal včeraj na 52> .U(, avgust-kurz na 5'9/4o-Oves nekoliko odnehava za točni odjem, tudi oktober kurz je padel od 5*7gj na 57*V77.
Moka pri sicer majhnem konzumu notira cene v soglasju 8 tendenco pšenice.
Riž notira nespremenjeuo trduo. Izvoz iz Raugoen znaša od začetka sezone do 25. maja t. 1. iz birmanijskih pristanišč v Evropo 611.000 ton, nalaga se v isti namen 62.000 ton.
Petrolej. Mesto pričakovane redukcije cen dobili jamo po višek za 1/i
krone pri 100 kg, kar sledi iz dejstva, da so ponudbe skrajno malenkostne ter poraba za iste velika.
01 j e. Fluktuacija cen je bila v i tekočem tednu neenakomerna. Dočim je prevladovala za levantinsko in albansko olje vsled mlačnega Trsta — mlačna tendenca, porajalo se je namizno olje večje povpraševanje, vsled česar je bil promet zelo živahen, cene dvigujoče. Eno barko naloženo z namiznim oljem „Daruzze" so zložili v Trstu v skladišče, ker zahtevane cene imetelj ni mogel doseči.
Špirit notira nespremenjeno.
Kava. Za Santos-kavo zahtevajo višje cene za točni odjem. Z velikim zanimanjem zasledujejo žetev Brazilije, ker bo od lete razvoj kupčije s kavo v veliko večjem obsegu odvisen. O množini, prezgodnjosti ter iznosu te letine krožijo kar najbolj si nasprotujoča poročila. Žetev se je pričela okrog sredi aprila. Naznanjena poročila o slani vsled tega ni jemati popolnoma resnim, kajti pred vsem so imela značaj, poskusiti v zadnjem trenutku stare zaloge kolikor najboljše spraviti v denar. Tri dejstva imamo zazuačiti: žetev je zgodnja, žetev je bogata, posebno v Santos kavi in žetev nudi lepo robo. Vsem nasprotnim trditvam ni pripisovati važuosti, ter se bo v kratkem pokazalo, da je povedano — istinito.
Južno sadje. Kakor je statistično dokazano, znaša poslednja žetev rozin Smvrna za 040.000 stotov več, nego dosedanje povprečne letine. Z gotovostjo se da tedaj trditi, da trte v Smymi ne bodo nikdar tako obrodile, kakor v preteklem letu in sieer zato, ker niso imele časa počitka iu to vsled prav mile zime 1903/04. Zaduja poročila o slani dajejo povod za dokajšnjo škodo, ter se že sedaj pričakuje za 30", slabejšo letino. Zaloge se prazuijo s poviškom cen prav pridno. Nova letina se utegne letos zapozuiti in težko pred koncem avgusta v Smyrni vložiti v barke.
Sladkor. Ratinada za točni odjem in za termin notira nespremenjeno. V surovini smo dobili 20. maja Inpoma nižje cene. S popolno gotovostjo vzroka temu prevratu ne moremo navesti. Resnica je, da je angleška špekulacija v zadnjih tednih cene zelo dvigala, ...ii je s tem utemeljevala, da bo letina na Kubi za približuo 250.000ton manjša, kakor se je cenilo, ter da bo vsled tega Amerika primorana del svnje porabe pokriti v Evropi. — Izvršile so se tudi velike kupčije s strani špekulacije, ker so istinito nekatere amerikanske rafinerije v Hamburgu okrog 3000 ton surovine kupile. Hipoma pa so amerikanske raliuerije evropejske ponudbe za surovino odklonile, čemur je sledilo, da so eeue močno padle. Ta prevrat pa za rafinado ni posebnega pomena, ker so avstrijske rafinerije kartelirane in hočejo še v poslednjih urah profitirati. Iz povedanega pa je vsaj možnost za povišek ratinade izključena.
O v našem zadnjem poročilu omenjenem razbitju pogajanj s tovarnami za surovino poročamo tukaj nekoliko ob-sežneje. Dne 18. maja je konferiral pooblaščenec združenih ratiuenj z zastopniki važnejših sladkornih tovarn. Ta dogovor pa je prešel v meje, ki so provzročile, da so sc pogajanja pretrgala. V krogih interesentov niso dvomili, da se pogajanja za oživotvo-jenje kartela ne bodo več ponovila, ker se je že sedaj pokazalo, da diferenc ne bo možno zenačiti, ker bi bilo poleg zahtev nekaterih tovarn odstraniti še druge važne zapreke. Zastopnik združenih rafinerij je odpotoval pred kratkim v Prago, da stopi v zvezo s tovarnami za surovino v zadevi ustanovitve kartela. Tovarne za surovino so bile mnenja, da bi bila najpravilnejša metoda pri pogajanjih glede kartela ta, najpopred poskrbeti za sporaznmljenje s tovarnami za surovino, ki izdelujejo prašni sladkor ali pa nameravajo pričeti s produkcijo ra-tiuade. Hkrati se je pojavila^ želja, naj ta poskus prično ratiuerije. Sele, ko bi se spoznalo, da je možno dobiti neko podlago za pogajanja s tovarnami za prašni sladkor, naj bi se pričelo 8 po-gajauji z drugimi oddelki te industrije. Merodajne rafinerije pa so bile mnenja, naj se dovoli vsem tovarnam za surovino izdelovauje prašnega sladkorja in sicer s pogojem enakih doneskov, katere morajo plačevati katelirane ratiuerije. Pri teh pogajanjih pa je zavzel del tovarn za prasni sladkor stališče, da svoje fabrikacije jemljejo popolnoma v svojo lastno področje; poleg tega so zahtevale participacijo na belem blagu. Te tovarne so se tudi opirale na to, da so že poslale naroČila, da urede svoje tovarne tudi za izdelovanje ratinade. Raiinirije zopet nikakor niso odnehale od stališča, da si kontigenta za belo robo od prvoimenovanih tovarn nc dajo krčiti. VzpriČo zahtev tovarn za prašni sladkor je izjavil zastopnik združenih ratinerij, da je nadaljevanje pogajanj brezpomembno. Skoraj gotovo je tudi, da bi pogajanja tudi v slučaju odnehanja tovarn za prašni sladkor ne imela konečnega nspeha. Kajti Če bi se tovarne za prašni sladkor omejile le
na to produkcijo, bi si zopet tovarne surovine ne pustile odtegniti produkcije prašnega sladkorja. Pa tudi, Če bi se to vprašanje rešilo, bi se brezdvomno nekatere tovarne za surovine oglasile s špecijalnimi zahtevami. K temu bi se pridružila okolnost, da tudi rafinerije med seboj niso popolnoma enih misli, ker se je vendar zaenkrat sklenilo le nekako premirje, ter bi moralo slediti definitivno sporazumljenje. Izven tega nekatere večje rafinerije niso kaj ugodno mislile o ponovitvi kartela. Pa tudi tovarne za surovine niso imele posebnega interesa na kartelu, ker se je surovina dražila in so bili tovarnarji zato mneuja, da bodo tudi brez kartela dosegli dobre uspehe.
Tako tedaj se prične s 1. oktobrom t. 1. prosta prodaja od strani rafinerij, kartel pa je z dnem 30. septembra t. 1. prenehal. Ponudbe za novo blago se pricno s 1. julijem t. 1.
Sokoli-jezdecii
Ker se vsesokolska slav-nost vedno bolj in bolj približuje, prosim po odborovem naročilu, naj se vsi dotični bratje Sokoli, ki nameravajo v sprevodu kot jezdeci nastopiti, zanesljivo pri meni oglase vsaj do 10. junija 1.1. Na zdar!
Dr. Josip KuŠar.
Za prebivalce  mest,  uradnike I. t. d.
Proti težkotam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domaČe zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek", ker vpliva na prebav ljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljiea velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak daa lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9- V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom 3 8—8
Vojaške menaie, vzgojevališčn itd. prav radi rabijo .KDNEROL*, že skoro splošno znano, izvrstno rastlinsko mast in je od. teh zavodov na  razpolago  več  priznalnih pisem.
Le „Tempel-vrelec" in „Sty-ria-vrelec" sta
kot rogaški slatini postavno varovana. Vsi drngi izdelki, ki nimajo oznamenila „Tempel-vreleC* ali ,.Styria vrelec'*, temveč se spravljajo goljufivo pod imenom ,.Rogaška slatina" v promet, naj se zavrnejo. — Oskrbništvo deželnih vrelcev Rogatec-Slatina.
\« prebav lj al ne ©rjraflie se ■nora {»azili, kajti ni nobenega drugega organa v človeškem telesu, ki bi vsled najmanjšega motenja tako obširno uplival na
druge organe in istim pripravljal najhujše nasledke. Pazi se na prebavljalne organe ako si prizadevamo njihovo delo olajšati s tem da vzbujamo delavnost prebavljanja in podpiramo čistilne funkcije prebavljalnih organov z milo odvajajočim sredstvom. Tako sredstvo imamo in sicer že 40 let najbolj znano dr. Rosa balzam za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Dobiva se pa tudi po tukajšmh lekarnah. b
Pozor!
zvrsian okus tave 3osele:e » prirr.'ar.terr. j
H4 VifdrovB žitne Kawe '
POSKUSITE I W- Viorek drago.oljno.
3ostna 5 kg. posjJjka 4 K SO ft Iranoo,
'„DOMAĆI PRIJATELJ"
•»ero ođjeiMjserD uitcfll ooUjim nesaCna. Zjfroda i'elarna fifge Atrte <Prafa.\7/f
Edino, od profesorjev in zdravnikov preizkušeno in priporočeno, UlHlint- prosto čistilo za zobe je *lr. .1. CJ. Poppa, c. in kr. dvornega zobozdravnika na Dunaju XIII O, pristni
Anaiherin f
ustna in zobna voda proti vsem ustnim in zobnim bolečinam le v gori vpodob-ljeni steklenici h K 2 80, 2 — in 1*—.
Crcme za zobe v lončkih brez škodljivega mila. a 60 vin. ohrani usta, zobe in zobno meso res vedno lepo. zdravo, brez duba in bolečin II 2966—15
„Anatherlii" pasta za zobe v steklenici K 1*40, v zavoju 70 vin. !»■•»-lek za zobe K 126. Plomba za zobe K 2 —. Ulilo iz zeli se 60 vin.
(f
Vsaka rodbina
naj bi v svoj prid rabila le
Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo j
kot primes vsakdanji kavni pijači.
DV Da se odstrani telesno
okrepi želodec In pospeši probavljanje, — priporočajo ^uumeniii profesorji im«»d i t?in*> zobul^no tlulituro lekarnarja JPlooolIjfk >r Ljul>ljti i»l nu l>tm sjaifi i <.*os*li. 3—4  Zunanja naročila po povzetju 1264
ff
Le Delice"
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod.    671—13 Glavna zaloga; Dunaj, L, Predigergasse 5.
Klobuki za name.
— Moj bogato ilustrovani
cenik 1904
za damske klobuke
— — razpošiljam — — brezplačno in franko.
Naročila in popravljanja točno
— —  in po nizki ceni.  — —
Jftcdni salon klobukov
— — za dame — —
HENRIK KENDA
— v Ljubljani. — P24U
Mnogo denarja iSjSŠ&i
obleke, bluze, trakove, nogavice, otro&ke obleke itd. itd. Pobarva se brez truda v par minutah, uspeh je nepričakovano lep in ne stane skoraj nič, če rabite za to zak. zavar. barvilo za blago „FEiOSL''. Posku-sni zavitki po 20 h, originalni lončki vsake barve a 70 h (črno in vtSnjevo tegetthof-blau) 1U h več). Poskusni zavitki so za-stonj, ker se >a to založenih 20 h pri na-
kupu originalnega lonCka odšteje._
,.PLOX« ^j-22
7 /
potljetje   barvil   za blago
Dunaj, VI., Wall§rasse 34.
L. LTJSER-jev obliž za turiste.
J
Priznano najboljše sredstvo proti kur-805       jim očesom, žuljem itd. 11
Glavna zaloga:
L MM« leta
Dunaj -Meidling.
gLnser-jsv
obliž za turiste vaj--"~ j~ " poKi-20,
Dobiva se v vseh lekarnah,
-j
Proti imm in onilobi zrn
izborno deluje dobro znana antiseptična
Meiusine ustna in zobna voda
katera utrdi dlesno in od Stranj oje ■i*g»r ljetno «apo ks. ust.
i. ^tekSt-uien z iiuvodoiii 1 14.
Meiusine zobni prt ek
1 NKallJiea fiO vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno p j Sto.
== Edina zaiojra« ■ Zaloga vseh preizkus enih zdravil , medic, mil, inedicinalnih vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgi trnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leustaka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
'Jileg novozgrajenega Fran Jožeiovega
rabil moatu 38 22
Frideno
Cau  dr Fridrno pure, steklenica
K 5*—, specialiteta proti vraskam, gubam in kožnim nečistostim.
Higienski preparati za otroke.
I Nina voda za otroke KI*, najnovejša pridobitev na polju gojitve otrok, za gojitev ust in za zabranjenje proti nalezljivim boleznim, kakor: ošpicam, Skrlatici, davici itd.
C'reme za otroke K 120,  proti ranje-nju dojencev. Prašek K —10, najboljše za otroško kožo.
F Ceniki s številnimi zdravniškimi priznanji gratis in franko. Vpeljano v otročltlh bolnleali.
Svedočbe od vojvodinje Baenske, baronice Gorizzuti, baronice Rothschild, vojvodinje Manchestrske itd.   Razen tega spričevala odličnih zdravniških avtoritet.
Dobiva se v vseh boljših lekarnah in par-fumerijah, kakor tudi
v generalni zalogi: Dunaj, I., Graben 28.      664 n
„Slovenski Narod
se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah:
Ljubljana:
I.  Bizjak,   Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. L. Biaznik, Stari trg št. 12. M. Blaž, Dunajska cesta št. 14. H. Dolenc, južni kolodvor. M. Elsner, Kopitarjeve ulice 1.
H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja.
A. Kališ, Jurčičev trg št. 3.
A. Kane, sv. Petra cesta št. 14.
I. Kos, Kolodvorske ulica št. 26. Iv. Kristan, Resljeva cesta 24. A. Kustrin, Breg št. 6.
J. Kušar, sv. Petra cesta št 52. A. Mrzlikar, Sodnijske ulice št. 4. I. Pichlar, Kongresni trg št 3. M. Sever, Gosposke ulico št. 12. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. A. Svatek, Mestni trg št. 25. F, Šešark, šelenburgove ulice št. 1, R. Tenente, Gradaške ulice št. 10. A. Velkovrh, Sv. Jakoba trg 8
Šiška:
M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru.
M. Lavrenčič, trgovec v Šiški.
Kamnik:
Marija Ažman, trafika.
Škofja Loka: Matej Zigon, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34
Kranj:
Kari Florian, knjigotržec. Radovljica:
Oton Homan, trgovec.
Lesce (v bufetu na kolodvoru): Ivan Legat, gostilničar in posestnik. Bled:
Ivan Pretnar, trgovec Časopisni paviljon Fischer.
Javornik : Štefan Podpac.
Bohinjska Bistrica: Mijo Grobotek, trgovec.
Ribnica:
Ivan Lovšin, trgovec.
Novo mesto: Josip Kos, knjigovez.
Krško:
Henrik Stanzer, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc).
Logatec: Makso Japel, trgovec.
Cerknica :
Kravanja   Anton,   trafikant in
trgovec; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; Karolina Werli, trafikantinja.
Beguuje pri Cirknici:
Ivan Stergulec, hišna št. 31.
Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. želez.
Ilirska Bistrica: Roza Tomšič, trgovka Celje:
Marija Miklauc, trafika v »Narodnem drmu".
Zidani most:
Mary Peterman, trafika na kolodvoru
Celovec. Josip Sowa, časopisni biro. Gorica:
Josip Schvvarz, trafika, Šolska ulica št. 2 (Via scuole 2)
Trst:
M. Bevk, Piazza Barriera vecchia (vogal ulico Bosco št 1).
Mihael Lavrenčič, Piazza Ca-serma št. 1.
M. Majcen, ulica Miramara št 1.
Št. Stanič, ulica Via Molin pic colo št 8.
Pulj:
Marija Schutz, trafika na postaji državnega kolodvora
Reka:
A Potošnjak, Via del Molo. Časopisni biro „Globus", via
Adamich št 2
Umrli so v Ljubljani:
Dne 1. junija: Marija Vizjak, lončarjeva vdova, 69 let, Ra4eckega cesta št. 11, Enteritis.
Dre 2. t unija: Margareta Somaitz, urar-jeva hči, 5 mes., Sv. Petra cesta št. 15, črevesni katar, — Amalija Habič, postreSiekova hči, 3 leta, Flonanske ulice St. 16, jetika.
V deželni bolnici:
Dne 1. junija: Ana Zupan, dekla, 20 let, jetika.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurs i dana j. borze 4. junija 1904.
W*1ošI»«d1 papirji.
4 2% majeva renta    .  . . 4 2 jQ srebrna renta   .   . , 4°/0 avstr. kronska renta . 4°/0    „ zlata 4°/0 ogrska kronska „ 4°/0     „    zlata „ 4°/0 posojilo dežele Kranjske
Darila.
Družbi sv. Cirila in Metoda so od ?•>
do 30. maj ni k a 1904 postali p. n  gospodje in diufitva:   Upravaištvo   ^Slovenskega Htr*4a v listu od 1*., 21., 25. in 28 majnika 1904 izkazane  zneske,   skupaj   154  K, 76 v; ;><,. ružnice: ormožka u;oSka <>7 K 38 v, fientj.i-terska moška v Liubljani  130 K 72 t ; lv.Mi Traven iz Ribnice 10 K; ljubljanski sloveuski realci na majnikovein izletu nabranih 6 K 70 v; A. Aškerc v Ljubljani za  pokrovitelje via kron: upravnifttvo ,,Družinskega prijatel a" v Trstu 38 K 70 v; dedič po gospodu Jurim K priva, župniku v Selih pri Slovenjem Gradru, sporočilo   po  odbitku   pristojbin   5^3   K; za ,Koledar" 2 K 40 v. — Vnem darovali« presrčna zahvala.
Blagajništvo družbe sv Cirila in Metoda.
4*/*% posojilo mesta Spljet
iVa#/s bos.-herc. žel. pos. 1902 4° o Češka dež. banka k. o. . 4% „ „ •. . Vj^U zst. pisma gal. d. hip. b. 4l/,°/o pest. kom. k. o. z
ur/, pr.....
4l/«9/o za8t.pi8ma Innerst. hr.
iVt*/« m m ogrske cen. dež. hr......
41 V/o z  pis. ogr. hip. ban.
I«/,*/« obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ...
41/1»,'o obl. ce&ke ind. banke
4°/0 prior. Trst-PoreC lok. žel.
4°/0 prior. dol. žei.
3«/o    n    iuž. že!, kup. ViVt
4*/«*/« avst. pos. za žel. p. o
■jtika
Srečke od 1. 1854 .... „ „ „ 1860f/f . . . „     „  „ 1864 .
„ tizBke......
„    zem. kred. I. emisije
ii m H ^* »
„    ogr. hip. banke   . .
„    srbske a n*s. 100 — tur&fce . .-. Daailika sreCke   .   . .
Kreditne „ ...
InomoSke „ ...
Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avst. rud. križa,,       .   , .
Rudolfove „ ...
SalcburSke „ Dunajske kom. „ ...
l»elalc«~
Južne železnice Državno železnice .... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banko   . . Ogrske     „ „ Zivnosten&ke „ Premcgokop v Mostu ;Briix) | Alpin8ke montan .... Praske žel indr. dr. . . . Rima-Murinyi ..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe G^5ke sladkorne družbe . .
Valute
C. kr. cekin 30 franki   .   . , 80 marke   .   . . Sovereigns . . Marke    .  . . Laski bankovci Rublji        .  . , Dolarji ...
Den&r I
99*25; 9903! 99-HO! 1 840j 97 20 11755 100-— 10025! lOtr— 100 25 V9 76 9975! 1018(Ji
9945 »9-25 99 50 118 60 9740 11775 100 76 10125 lOfr -10125 9985 10U"06 102 —
106 65 K765 ! 101-—I 102— ;
100-50 100 75 ' 100-   H 0 70
100 — 9975 98&
99-50 293 20 U 076
170 -182 -259-161 -
296 — 292-269 -9 t -128 50
ar 10
465-80-—
78 -68-5*-29-67-75"-
507 -
79 25 634 75
1618 -641 5 748-50 249 50 610- -412 50
1998 -487-— 306 — 481-— 1p5
1133: 19 06 23-48 23 9-
117-25 95 10
258 —
4-84:
I01-— 100 —
100- -295 20 10175
180 — 184 — 263 — 163 20 3C6 -298 50 275 — 94-129 50 22 10 474 -84 50 82 -72-Ć6 — 30 — 72'-
79 50 517- -
80 25 635 75
1623 -642 50 74950 250 25 615 413 50
2 11 M 489 — 310* 485 -156-
— i
11-38 l •■ 8
aaju
24- -117 45
95 30 254— 6
U,»rrvmstvu naSega lista so ptm i-Za družbo sv. Cirila  In Metoda
ranjencev in mrtvecev povodom „6ampa ske" bitke pri ..Krčonu'- na „Lepem pot j 7 K. — Gcsp. Edvard PogaCnik v Cerki 20 K mesto venca umrlemu jpnjatelju • R. PiSu. — Vesela dražba se je zbrala Pri ,,DraSčku" pridno je kihala — Se epom nila Metoda in Cirila - Dve kronci nitr vkup zložia.      Vesela družba . pri R->žr v Ljubljani 8 K — G Fran Galle. mestu uCitelj v Ljubljani  4 K,  mesto venca krsto gosp. nadufic. juž. žel   Ivanu Vrančiću Skupaj 41 K. — Živeli in srCna hvai
Za Prešernov spomenik.  Gg keg kateri so se zbirali v ,,Nar. domu'- ob t r kih 14 K 41 vin. — Živeli'
Za Učiteljski konvikt v Ljubljani sela družba v Pudobu ob godovanju prija darovali  gg.   L.  Bencina.  Edvard  Zak raj Mirko Zakrajšek in Franjo Žapar ml.  a 1 K Skupaj 4 K. — Živeli!  — Svoto smo : gosp. J Dimniku, ki s tem  hvaležno potr pivjein.
iiob?o idočst
bri vilica
se zaradi preselitve takoj proda.
Naslov pove upravnistvo wSlov. Naroda-*. j
Priden deček
se sprejme kot nčenee pod  ugodni 11 I pogoji v trgovino z manufakturnim špecerijskim blagom.
Ponudbe na Vekostava Šešek, Sodražica, Dolenjsko. |M
Šivilje
se takoj sprejmejo : '
Sv. Petra nasip štev. 35.
Gospodična
vešča slovenskega in nemškega je kakor tudi nemške stenogratije i službe pri odvetniku ali v kakem k toarju. Pisma naj se pošiljajo pod ,,M. M." poste rest., Ljubljana.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 4. junija 1904. Termin.
ree.iiA. izvrstna, I «7m V Cl franiio 1 arme 1 r
—po povzetju. Mesico, ekakvizitna kg gld. »
Plenica za oktober    . .	if	50	if	•t	9*H
R2        „ oktober 1904 .	11	50	11	»1 »»	682
Koruza „ julij 1904   . .	1J	50	11		6- J
' ■  avgust .   . .	r)	50	)»	»»	5*42
„      „  maj 1905   . .	•»	60	•t	>»	660
Oves     „ oktober .  . .	t»	60	»1	»i	581
Efektiv.
nespremenjeno.
leieoroiogičao poročilo,
vin« uad mor «n »0«*I.  Sr«d^jt «r.cui tlak '.'sr< 0 trtit,
'B 1—3	Ca& ■ vanis	Stan;.j barometra	o.* 'it	Vetrovi	3*oo
		V BBBL			
	9. zv.	736 7	154	brezvetr	jasne:
4. •	7.4 2 pop	736 8 7356	1X8 234	si. vzhod si. jug	jasno pol. oblaC
Perl Kuba n žlahtna Java 8 modrikasta Saivador jako lin Campinas najfinejši
Cenovn-k zabtonj. RazpcSilia naravnost Colonial Import Compagnie Fiume 133 M
K
1 7
I tO 1 30
1 25
JU
"O
Srednja včer&ianja u.m^>eratara: 18 1,
-* -rmaU • 163 .- na t» 5^4 ^rah : 0 0
MESEČNIK za KNJIŽEVNOST IN PROSVETO
LETNIK XXIX C»904)
Uhaja  po 4 pole  obsežen  v veliki osi po  eden  pot  na  mesec v zvezkia te: vse leto g K ao h,  pol leta 4 K 60 h
leta a K h Za vse neavstrijbke delele 11 K ao h na Posamezni zvezki se dobivajo po 80 b
Potrtim in žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužne vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, našo iskreno ljubljeno soprogo, oziroma mater in teto, gospo
Otilijo Končina roj. Facini
soprogo veleposestnika in veletržca
v petek ob t. uri ponoči nenadoma v 38. letu njene starosti k sebi poklicati.
Pogreb preljube rajnice bode dne 5. j jnija ob četrt na 10 zjutraj iz hiše žalosti na farno pokopališče v Zatičini.
Svete maSe zadušnice se bodo brale v raznih ceikvah
Gorenja vas pri Zatičini, dne 3. junija 1904.
Ivan Končina Tinca, Angela. Albina, Ivan, Milan
soprog otroci.
Terezina Grebene roj  Fačini,  Angela Fačini
sestre.
1597 Osvald Fačini
brat.
Mesto vsakega druzega naznanila
TG
MATTONI-JEVA
HOMER
alkalična kiselica
najboljša zdravilna in osvežujoča pijača,
ki se jo vedno dobro obnesla pri želodčnih in črevesnih boleznih, pri boleznih ladic in mehurja, in jo priporočajo naj-odličnejši zdravniki kot bistveno podL-pirali^o sredstvo pri Karlovovar-Ikih in drugih kopalnih zdravljenjih, kakor tudi po rabi teh toplic in za na-daljno zdravljenje. 79—2
Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju Petru Laasnlk-u in v vseh lekarnah, večjih )2cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Mesečna soba
posebnim vhodom se odda takoj i pa s 1. julijem na Poljanski cesti
t. 19, I. nadstr. 1691-1
oc
Jlesecna soba
eiika, zračna, lepo opremljena se o dda
a Mestnem trgu št. 18.
a žaganje stebel z eno ali dvema ža-ama, nov ali že rabljen, pa v dobrem stanu, kupi H93-1
Ivan Hainzel
tesarski mojster
Zagrebu, Vlaška ulica št. 131.
Prodaja.
Na Brezovici v župnišču
se bode 1&87
od torka, 7. junija 1.1, dalje
V V '
umrlega župnika A. Hočevarja
kakor: živina, vozovi, poljedelsko orodje, hišna oprava itd.
v Inomostu.
Šolsko letov 1904/5 se prične dne 16. septembra. Šolnina znaša 120 K. Vsi absolventi akademije imajo pravico do enoletnega prostovoljstva. (Prvi razred trirazredne trgovske akademije se otvori bodoče leto poslednjikrat, pripravljalni kurz za stirirazredno trgovinsko akademijo pa prvič.) 1570-1
Pojasnila daje vsak čas
ravnateljstvo akademije.
(Govorilne ure med počitnicami ob tork*h in petkih od 9. do 11. uro dopoldne)
D vovarniška restavracija
na Resijevi cesti št. 22. V nedeljo, dne 5. junija
otvoritev vrta
in popolnoma nanovo zgrajenega
kegl ji£io*JL.
Vsako nedelj od 9. — 12. ure dopJdne
zajtrkovalni koncert
popoldne pa
plesna veselica.
Vstop prost. Začetek ob 3. uri.
Točila se bodo pristna vina in priljubljeno marčno pivo. Stalne cene, točna postrežba.
K obilni udeležbi vabita najvljudneje
1582
?. in 1. Uodišek
MANPEUEVI OTROBI
t VU01KNIM PUHOM MAJBOUŠE SREDSTVO
Zfl GOJITEV POLTI AMOTSCH&C.NJNTIJ
Izpra&anemu, samostojnemu
litiovstau kovača
se odda v Novem mestu dobro mesto brez konkurence. Mesto se lahko nastopi takoj. Delavuica (kovačniea) leži med dvema cestama in je opremljena s poglavitnim orodjem. — Več pove nprav. ništvo „Slov. Naroda". 1574-1
Izkušen trgovec
do i>5 let star, z dobrimi referencami in majhno kavcijo, si labko po majhni praksi, ki spada k njej tudi obiskovanje zasebnih odjemalcev, v bolj&i trgovini gospodinjske stroke pridobi boQse, e?ent. vodimo mesto Ponudbe pod „Fleiss und Strebsam-keit 42927'* anonćni ekspediciji M. Dukes Naohf., VVien I., VVollzelle 9. 1572
1000 kron
ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zahvalnicami pošilja diskretno za 90 h ? avstr. znamkah gospa \. Raapa, Berlin S. VV. 220Linden-^ stra8se 50
prve, neprekosljive kakovosti, za izdelovanje likerjev, žganja, vseh spi-ntuoz in jesiha pošiljam kamorkoli. Velikanska prihranitev, neverjeten uspeh zajamčen.    7i9—13 Zanesljivi Specialni recepti.
Ceniki In prospekti gratis in franko.
Karel Filip Pollak
tovarna za esence v Pragi.
(Pošteni; spretni zastopniki se iščejo.)
Triumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakorSni izpeljavi. Že 30 5et so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-TpežnejSi izdelek Največja prihranitev ,'oriva. Specijaliteta: Stedllna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani -namki. 543-29
Tovarna za štedi Ina ognjišča „Triumph"
GoklschmUtt hmi
Spominjajte se dijaške In ljudske kuhi nje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričako-----.____= vanth dobitkih. ==
■4 &mmmmmmm
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja
v Ejubljani
Sv. Petra cesta štev. 2
Filijalka:
Resljeva cesta stev. 7
priporoča: Najboljše urejeno »hI©*© r«z-
IIt*   papirju,    t*°i£*i \ -in poaloviilfi I*mJI#<
Molsklli zirzkov, »lljrz«
■ilt*, rrnllft It.i. Dirnuli*,   A% MtriJeU*
«1»vin« z» IJuiImIs^ Kolf. Nii^hiihUe table za C'rnli-v reio raeimlro. *ol*l*e liLiiJIg-«  ?.u ljudske
sole.
Hlnllivriillte v raznih vezeh. TI Mit 0% Ine za gospode odvetnike in c. kr. notarje. 14l|ie ttluvenailiUi llterulov. Haznu tfalaiiler. blago itd.
Nizke cene, točna In solidna postrežba.
JOSIP STUPICA
Jerineiiar In sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
»a» ■ Cene nizke.
25 kron si prihrani
vsak bralec te
!!!ANONCE!!!
4 pari čevljev samo K 8'50,
Ker je več velikih tovarn uctavilo plačila, se mi je poverila prodaja velike množine čevljev pod tvorniško cono. Prodam torej vsakemu 2 para moških in 2 para žensk h elegantnih, jako lepo za poletje opremljenih čevljev s kapicami, jermeni in zbitimi podplati, iz sivega, rjavega ali črnega usnja Vsi 4 pari stanejo samo K 8*50 PoSilja se, če se denar naprej poSlje ali pa po pošt'em povzetju. 1691
S. URBACH, razpošiljalnica čevljev
Krakov št. 364.
NB. Za mero zadostuje, če se navede dolžina Zamena dovoljena ali 83 pa vrne denar, vsled česar je vsak riziko izključen.
Na novo je izšel:
„Mali Mtkr
obsegajoč
vse železniške in poštne zveze južnih pokrajin
v maL 8°, 84 strani za 30 vin., po pošti 35 vin. priporoča
Jernej Bahovec
1E85-1   trgovina papirja v LJubljani.
n
N
O •O
&
»N
O
e a
Ji
<B
ogastvo las
z lasnim cvetom in po-mado .Linge Long'
pO I K;
isernati zobje
* 9Klenthol(-ovo ustno vodo
in zobnim praSkom po I K 60 h;
C
epota polti in
telesa 1 »Aida"*
milom: cvetlično 60 h, cream I K.
Dobiva se le v
Orlovi lekarni
Mr. Fh. Mardetschlager, kemik. Jurčičev trg       Jurčičev trg v I. J obl j a n i.
Razposi'ja se proti vpoSiljatvi zneska ali s poštnim povzetjem.
3v. Seunig
trgovec z usnjem na drobno in debelo 24
v Ljubljani, Stari trg št, 7
priporoča
"k
prah
dosedaj najboljše, prosto hen cina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|nlx|ih cenah:
f U v. Ml  h, »ee « 90 b, prt
nakupu večje množine So ceneje
Jlovo! Patentirano JfOVO!
nepremoćijivo mazilo
za počrnenje rujavih čevljev, usnja itd.
Trgovski pomočnik išče
s kakimi 1000 K premoženja, da l>i skupaj otvorila trgovino z mešanim blagom na
deželi, v zelo dobrem kraju. Zagotavlja se do 3600 K mesečnega prometa.  Čisti dobiček bi si delila na polovico. 155^—2 Naslov pove uprav. ,,Slov. Naroda".
Baumgarten 6 Grimm
.Dunaj, II., Lampigasse 9
priporoča kar najbolje od c. kr. kmetijako-kemiakega preizkališča preiskano
živinsko redilno moko
kot dodatek h krmi za konje, krave, vole, P resice in ovce.
Naprodaj pri 1357—4
FRANU 6UŠTINU
v Metliki na Kranjskem.
Vabilo
k
1571-2
Telikemu javnemu plesu
ki se vrsi
v nedeljo, 5. in 12. junija t. I.
v gostilni „pri Toncu"
(v bližini A merlkr >  na Gllneali
v gosti senci pod kostanji. Začetek ob 3. uri popoldne.
Za ples bode nalašč zato napravljen plesni oder, ki meri 160 m. ^W & S o p  p mr o m t. -
Pri veRelici Bvira polnoSteviina slavna „Domžalska godba**. — Za dobro jed in pijačo, kakor tudi za najtočnejso postrežbo jamči gostilničar, ki vabi obenem tudi k najobilnejši udeležbi.
J. Končan.
^r^&^
Pijte *?M
Klauerjev
n
Triglav
nejzdra/ejši vseh likerjev.
Pariška svetovna razstava 1900.
Svetovnoslavna ustna voda«
Dobiva ss povsod.      972—18
^Av//,*'   ^H,*4't,R ^>\/^>
0)
ZENITNA o o o o o PONUDBA.
30 let star poštni uradnik želi V svrho ženitve stopiti takoj V resno korespondenčno zvezo z 19 — 25 let staro gospodično, katera ima veselje do gospodinjstva večjega posestva in gostilne na deželi poleg ljubljane. 1569-1
prednost imajo gospice z dežele   in s premoženjem.
le resne ponudbe s sliko naj se pošiljajo pod šifro
„spretna   gospodinja 910"
do 19. junija t. l. na uprav-ništvo ^slovenskega naroda*.
za  tajnost se jamči.
19
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujoči m i se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
Uradnica
sprejme takoj notar v mestu v
bluŽbo.  Juristi imajo prednost.
Ponudba  sprejema upravniStvo
BSlov. Naroda". 1562-3
Prodajalka
zmožna slovenskega in nekoliko nemškega jezika, želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom.
Ponudbe do 10. junija t. 1. na upravništvo „Slov. Naroda". 1540—3
Dva spretna in dobro izurjena 1542-3
pomočnika
sprejme takoj Ivan Z mljen
Čevljarski mojster Kongresni trg 13 v Ljubljani.
Dražba
košnje na travniku (11 oralov)
pod novim streliščem (Spod. Rožnik) s lupo bo
v torek, dne 7. junija
ob 9. dopoldne.
£dela Euckmann.
1545-2
In
3{ri2evni§Jce ulice št. 7
katera nese 5l/3 do 6°/o Čistega dobička, se pod dobrimi pogoji proda.
Pogoji se izvedo pri lastniku v taisti hiši. 1606-4
pristni vinski, bel in rudeč, prodaja
Andrej Uršič
v Ili-, Bistrici. 1^38-3
Razpošilja se tudi manjše množine s povzetjem.
Kupim
labek,   napol   pokrit — voz — za enega konja. 11321—6 Ponudbe je poslati na  naslov: Milan Haller, občinski načelnik in posestcik, Generalski Stol, Hrvatska.
Hiša na Javorniku
— poleg državne in občinske ceste — se proda pod ugodnimi pogoji z gozdom, ki meri nad 7 oralov in zraven »padajočimi srenjskimi pravicami. Pripravna je za vsako obrt, posebno še za pekarijo, ker se nahaja tik tovarne ter je le pol ure oddaljena od tovarne na Savi, ki je še večja kot javorniška. V bližini se gradi nova Železnica ter je ondi vedno velik promet. Cena za vse skupaj 4500 gld. 1502—4 Več se izve pri Antonu Jalen, Javornik št 8, Gorenjsko.
Škrat"
»o
edini slovenski humoristično-sati-I runi tednih ki prinaša akO'učno
originalne slite-
J^haja v Jrstu vsako soboto. — Naročnina       vse leto 6 Jff ja pol leta 3 Jf Posamezne številke se prodajajo po tO siotink.
Zahtevajte brezplačna številke na ogled t
trzaje m na. zavarovalna "banica, tt Prag-I, Rez. fondi: 29,217.694 46 K. Izplačana odškodnine in kapitalije: 78,324 623 17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z Tsrfikozl MloTsiiHko - narodno upravo. 3 63
Vca pojasnila daj«.
Generalni zastop v Ljubljani, čeprar pisarne so v lastn^j bsnSnej hi&i
mar..
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
15
Telegram iz Vevč.
Tvomiška restavracija v Vevčah
je sopet otvoijena in sva jo midva pre-
?—(Kes.    Doroljujt ra  .<c  torej   rabiti naj-
vdaneje Jc obilemu obisku tega prej ta ho priljubljenega izletniškega Icraja. Storila bora vse} da vsekakor zadoroljira cenjene 1557—2 jgjj tnike.
Z vsem spoštovanem Fanl in Ivan Hafner.
#3?
Ljudevit Borovnik
puškar   v   Ho robijali (ferlueh) na Koroikem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih p usek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tadi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravllaj ter jih točno in dobro jzviSuje. Vse puške so na c. kr. preskuSe-valnici in od mene preskušene. — llustro-82 vani ceniki zastonj. 22
Razglas.
Osnovalni odbor za
stavbo nove mlekarne na Preslranku
oddal bode
v nedeljo, 12. junija 1904, ob 3. uri popoldne
stavbo tega poslopja v ceni najbolj ugajajočemu podjetniku v izvršitev in sicer skupno, oziroma posamezna dela in sicer zidarska, mizarska itd.
Zglasiti se je pri A. Križaju, županu v Orehku poleg Prestranka, kjer sta na vpogled tudi crtež in stroškovnik. 1589-1
Novosti pušk!
3
Vse svoje častite odjemalce, lovce in lovske prijatelje vljudno vabim na ogledovanje novih avtomatskih pušk na šibre, ki se nabijajo samotvorno.
Fran Kaiser.
15S1— 1
Novosti pušk!
ga
5S$
m
m
U restavraciji »pri Zevu*
na JKarije Terezije cesti St. 16
se točijo raznovrstna pristna vina in sicer: štajerska, samoborska, dolenjski cviček, Pfeiferjev in beli ,,Ulm" ter Puntigamsko marčno pivo; dobivajo se pa tudi najokus-nejsa jedila. — Poleg razširjenega, na novo s kostanji zasajenega
pi-oetornega vt*tu se nahaja najprostornejši, zračni
velik salon primeren za koncerte, veselice in društvene zabave. — V salonu, kjer funkcionira
električna raisvetl|ava
je prostora za preko 400 osob.
Za mnogobrojen obisk restavracije,  salona in vrta se p. n. občinstvu, cenjenim društvom in korporacijam najtopleje priporoča
z velespoštovanjem
Valentin Mrak.
1590
us
m
ga
'■it'-."V
Usojam se p. n. občinstvu najvljudneje javljati,  da sem prevzela definitivno s pogodbo
od 1. junija 1904
ljubljansko restavracijo
mi
Skrbela bom, da dober glas  te restavracije, povečane s
»o Ionom
če ne povzdignem, vsaj obranim s skrbno postrežbo, točenjem plzenskega piva iz meščanske pivovarne, zajamčeno pristnimi vini in dobro pripravljenimi jedili po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem 1596-1
Amalija Schmidt
preje kuharica In gospodinja v Hafnerjevih  restavracijah Južne
ieleznice v Ljubljani in Gradcu.
Mehanik
Ivan Škerl
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni  HfroJI  po najnižji eenl.
IBlelltl<* in V to stroko spadajoča po|»r«%tla izvršuje   prav dobro
In e«**io. Pnenmailk 0*«*-
A. KUNST
Ljubljana
Židovske -vjLlice «£.
3 Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero.
Vsakersna naroČila izvršujejo se točno m po nizki ceni. Vso mere se shranjujejo in zaznamenujejo. -- Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
nnnn»%n%nnnnnnnnnnnnnnnnnnnn
n n % n n % n n % n
jj ćtodilnih ognjico
n n n m
* 9 %
Ion. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relehava hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
najpriprostejšlh kakor tadi najfinejših,
z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali k ah Jami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrso*.
H
SI
n n n n n n n n
9
n n n n
9 9
s
a a
A.KRACZMERS
LJiiljua Sv. Petra ctsu 6.
priporoča
popolno zalogo
v kratkih klavir]eyf m'gnonav in pianin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Preigrani klavirji, Bolidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bbsendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju;
J*        Br. Stingl, c. kr
I
dvorna zalaga-telja naDuDaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se podlaganje z usnjem strokovnjaško in pre-skrbno in zaračunavajo najcenejše.
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana 24 Špitalske ulice štev. 5. |
Kdor trpi na padavici, krčih in drugih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zastonj in poštnine prosto razpošilja prl\. *rli\vaiiMi«Apothrkr
Frankfurt a. .fl. 541—15
Muhe so zopet sitne!
Onesnažijo stanovanja in jedila, prenašajo bolezni otl bolnikov in mrličev, od izmetkov in mrhovine, trpinčijo človeka in žival.
Nastavite povsod amerikansko nastavo za lov muh
Janglefoot".
Eden list 10 vin. (za 2000 muh). Dobi se povsod. 6 — 125
Glavna zaloga za Kranjsko:
Edmund Kavčič
= v Ljubljani. =
Mesečna soba
s posebnim vhodom so takoj odda
pri 1551 - 3
Pr, Iglic, Mestni trg §t. n,
Salonska oprava
in otoman
se po nizki ceni proda,
V*č pove Ivan Gale, Tržaška cesta štev. 2. 1292-^5
Službo
portirja, paznika, dacarja ali depoziterja  za  pivo išče moi srednje starosti,  zmožen obeh deželnih jezikov v besedi in pisavi. — P< lahko tudi kavcijo. IB60 2
Ponudbe prosim pod šifro „M. S." poste restante, Opatija.
1^92-t
J*   9 orđinit* u s|
#etAHa«el uHcc $t« »,» "s pteScrno»e (Slonovej »
vsakdan ^
$0»
»'. I*
Ces. Kr. avstrijske    ^    državne železnice
C. kr. ravnateljstvo dr2. železnice v Beljaku.
X»rred im ir^amas* rtda.
veijaven od dne 1. junija 19U4. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iuž. kol. PuOGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 21 m ponoči os Viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fllll— I ate, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal ? Aussee, Solnograd, čez K'oin-Reitlin.  v Steyr, v L;nc, na Dunaj via Amstetten 5 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. jun'ja do 18 septembra ob nedeljah in f nikih. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vl*k v Trbiž, Pontabel, Beljak  Celovec, Franz-feste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solntgrij, Inomost, čez Klein -Reiflmg v Line, dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare   Prago, Lipako Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak ▼ Trbii, Pontabel, Bv Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osebni vlak v Pod Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2 junija naprej. — Ob 6 uri 56 m popoldne oi vlaK v Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzensleste, Monakovo, Ljubno, čea Sel/, il v  Solnograd, Lcnd-Gastein,  Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, C uri h, Genevo, I čez Klein-Reifling v Stejr. Line, Budjevice, Plzen, Marijine vire. Heb, Francove t \ Karlove vare, Prago (Ljubljana LincPraga direktni voz I. in II. razr }, Lipsko, na D čez Amstetten. — Ob 1U. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Pranzensleste. Inoi Monakovo iLjubljana-Monakovo direktni voz 1. in H. razreda). — PROGA V NOVO MK IN V KOČEVJE.  Osobni vlaki   Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo. 1 Kočevje, ob 1. uri 5 m popoldne: istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni vlak t Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih  — Oo 7. ari 8 m čer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Monakovo-Ljublja: rektni voz I. in II, razr.j Inomost Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Aussee, Lj Celovec, Beljak.   —   Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža.  — Ob 11. ari 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine v a Prago  PragaLincLjubljana direktni voz I. in U. razr),  Plzen, Budejevjce, Solcogr. Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeil ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubi Celovec, Smohor, Pontabel.   —   Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja. Lju> Seizthala. Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Oo • 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej   — Ob 8. un 44 m zvečer osobni viak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih . Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal z mosta in Soinograda.   —   Ob 10. uri 4<) m ponoči osubni vlak s Trbiža od 2 juru 18. septembra ob nedeljah in praznikih.       PROGA IZ   N0VEGAMESTA IN KOOl Osobni vlaki: Ob 8. un 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 • poldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotak Ob 9. uri 22 m ponoči osobni vlak z G-osupljega od 2 junija do 18. septembra i deljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Me&ani vlak 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoldne,  ob 7. uri 10 m zvečer.  - Ob lo. un ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMN Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri Bi m dopoludne, ob 6. un U m z v 9. uri 56 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — čas prihoda in odhoda je MOJ po srednjeevropeJ8kem času ki je za Ki min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
r
Iz LJUBLJANE
z brzoparniki
Kaiser fdltli II. Kronpriaz filldi
Kaiser Willielm der * Grosse I
Kaiserin Maria | fcsia v
(največji in najhitrejši parnikij
stane vožuja
S postnimi parniki
veliko ceneje.
Posebno pa opoz \rjam n* to, da se zaradi znižanja parubrodnih cen pri meni MMf n*~ "^PS povišaj ) cene ameriških železnic 183 r.'
85 gw.
Prosta hrana Že v
Bremenu.
Umi TaTčar
Ljubljana
Kolodvorske ulice 35 nasproti stari „Tišlerjevi" gostilni. ==
R%C
f
SPECIALNA IZVRŠITEV stropov in streh, varnih pred ognjem, zvokom, potresom in glivami, brez vporabe železnih opor.
Specialna obrt za gradbe iz betona, želez, betona in monirske gradbe
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM!
FALESCHINI & SCHDPPLER o ©
INŽENIR IX MESTNI STAVBINSKI MOJSTER Dalje   stopnice, reser-
C. kr. deželnosodno zapriseženi zvedenec in cenilec.   varje' mostove. vodne in
kanalizacijske naprave, 235—20   čistline naprave za kap-nico,    utrjevanje kleti
izvršitev ^zemeljskih I JURI JANA K in podzemeljskih zgradb   UMUBlrtlUUl „*-----
cementna dela ■ vrste.
vsakb
NAČRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO.
> tanje hran. fkg It marca 1901
K 5,628.04118
Kmetska
(i'e/.iTviii zaklaJ I. januarja 190
K 82.838-41
posojilnica ljubljanske okolice i
registrovana zadruga z neomejeno zavezo 2& v novi lastni hiši
^ na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic ^
I?      obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0 ^
X£ brc/, odbitja reutne^a davka,  katcre^tt plačuje ^ posojilnica sama za vložnike.
^    Posojila pa 5°|o in po SVI«,. ^
p/ Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 !et ^ ali pa v krajšem času po dogovoru. ^
URADNE URE: razun nedelj in praznikov vsak dan od ^
^ 8.—12, ure dopoldne in od 3.—4. ure popoldne.
Poštnega hranilničnega urada št. 823.408. 905* 10 S£
Največja zatoga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
HezaaniiB naročnikom sa pošilja s povzetjem.
		
1	s-                    -oC^ic*- —racijo- -<=	
Ivan Jax in srn
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
f»rl|M»ro£atti
svojo bogato zalogo
* sin
1
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.
!
bkar
I Avgust Z
v Cjubljani, Dunajska cesta
žele^oliveroa strojna in ključavničarska delavnica
2
858—11
K
M M
K K M M M
M K M
>e priporoča slavnemu občinstvu in preeastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov:
napravo in popravo različnih strojev
izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer: grobne križe, kotle,  peci, vrtne klopi, nilze,
stebre, troiiibc /« \oito itd. Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd.
IXoći*ti in i>x*oraču.ui s;? na zsilitevrnije na, raaspolagfo, T80 y>SL j>o j;i-iiii<^i-nlli t;<- varuišk ili cenah.
n *
u n
t"
prašno izbero
za dame in deklice
x x
X X
X X
8 I
X X
X X X X X X
X X X X X
S
8 $
x x
X X
X x
X X
X X
X X
kakor tudi
manufakturno blago
perilo
vsakovrstne preproge
i   t. čl. 1» r 1 p o r u e 1.
Anica Sdmster
LJubljana
Spitalnke ulice stev. 7.
x x x x
X X
X X X X X
>
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X < Solidno blago. x
x  Nizke cene. x
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:
Staroslavno zvepleno kopališče na Hrvatskem
Varaždinske toplice
NajviSje odlikovanje razstave kopališč DUNAJ 1903
Velika zlata svetinja in Časten znak razstave
c» 1» % agoi")
Železniška postaja, pošta in brzojav
1*1 želeaEitlcl |Zagi*eb-Ćakow«c>«
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Ludwigu 1. 1894. 58' C vroč vrelec, zvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrninl in kosteninl v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetici in zlomljenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupijenju po živem srebru ali svincu itd.
Pifnii f H**o v* I ion to Pri boleznih v žrelu, na jabolku, prsih, jetrih, v želodcu r I LIJU   £111 dVIJGlIJU in v črevih, pri zlati žili itd. itd.
Elektrika. — Masaža.
Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezOna traja od l maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne zabave, koncerti itd
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibua goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbniStvo kopališča.
Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A. Longhino. Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto
L(6j 7 o*krbnlstvo kopališča.
rr^ii^Tž^anriM
•su t
53
23 ■ga
Prva kanjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane t*obiie oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. \ e I tli t* zatona raznovrstne izdelane opraie za *aloiic. Npalne In j«?«lilne aobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vi žm ar jih.
V prav obilno naročitev se priporoča
Josip Arhar
SK1
EN**
' It?
-    -       -w ■    -    ■ -
načelnik.
95 21
i f I f f f f f I f f 111> i I f I
-ti
-iS
-41
'.i;
I  •  ,  m')s* «JL »vt* «Jf» rl» *la «Xa rl» ri-. *X» »Xa »Ir* wL» «1* «x» rX> »i^ rl» rl» »X» *X«
Ig i
Veliki požar
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi brizgaliiicami
nove  sestave, koje
od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče, kretaDJe brizgalnice nepotrebno!
Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 19034v Pragi _ bila je naša tvornica J R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji
in sicer: S I. počastno diplomo za izboljšanje parnih- in motor-brizgalnic ter lestev, in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
z    g-is e :b 7-12
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgaloic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev.
' s. • v • * •. •
Veliko zalogo
oka vic28 damc
****** v gospode
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
šSetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana I      Pred škofijo št. 21.
\
C "D (C
3
C
C >
>N
"Z *K o?uw» pod
3||)|0$ UBA|
Bgojođuđ 25 =| uaqzi i>|!|aA a |= u; qeuo5ej q!$f9AOufeu a
ni ojpui[K>
Cnjte in strmite Amerikanci!
Cena z Buksa čez ml CS^S
Francosko v New-York samo H" ■
Cena Ljubljana - Buks* samo 5 gl. 3 (kr.
„AU' right Patner!-* Ako biti« na ISuks, tam »e bo« vozil
zanesljivo le 6 do 7 dni!
Vsa natančneja pojasnila daje zastopnik generalne agenture LOUI3
KAIZERJA (za vao Švico)
IVAN BIHELJ
U55 -10
I
;4^^^>y^»{<, c^M^^-^M<rX
I
Prevzetje gostilne.
_»]      S tem vljudno ra*nanjam, da sem prevzel dobro znano
e       w»        i SJ e Bj        m *
nasproti Flori janski cerk%i v LJubljani
Kjer bodem točil pristna vina in Koslerjevo marčno pivo.   Skrbelo se
bode tudi za dobra in okusna jedila.
Priporočam se za prijazen obisk 8 spoštovanjem 1556-2 Vekoslav Dežman.
Velika čevljev
za gospode, dame, otroke in častnike.
Gamaše, galoše. Solidno blago.
Nizke cefle.
Zaloga
£i3
obuval
8866
D. H. Pollak & Co., Dunaj.
36
AVGUST REPIC
Nodar 24 Ljubljana, Kolezijske ulice 16
(■v Trnovem)
izdeluje,   prodaja in popravlja vsakovrstne
po iiujsilijlit ernah.
Prodaja stare vinske sode. |
ni u»p um mi ium .w m u.» u." .w mj urwč
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik   glavne prodajalne na voglu).
TRGOVINA Z MODNIM il SVJU-/S>^ NJM BLAGOM TER POTREB-r^k
SCINAMI ZA KR0JA><^^n^< ČE iN ŠJVJL JE^^cSV^- ^
^ — Stan trg st. 1.
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fapone.
> IViab&c«?* «se& na «*>:.> ^-O—
Predaja na drobno in debelo,
Ceniki   hureapSačim. ^S^O
ir z zlato medaljo 4
na razstavi v Parizu
r
i te
1 v
—
iS
Star
>■    ■ B
Ar--
(Rdeča zvezda)
Antwerpen-New:York—Filadelfija
j Kolodvorske ulice št. 41 _
naznanja vljudno p. n. občinstvu, da je dobro premišljeno odslovila doseda-njega a<renta g. Karola Rebeka. Na vsestransko priporočilo  naprosila je
za zastopstvo višjega oriciala in načelnika postaje južne železnice v pok. g.
r - £.->" J| -l 1 I -
mm
tapetnik in preprogar
Dunajska cesta št. 18
izvršuje vsa tapetniška delu ter ima v zalogi vsie v to Mroko Hpudajoee
Vodja ljubljen? ke podružnice pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
93
R7i
r ■ i: ■
£ J.-s*
In N. Rena.
Kakor inu mi zaupamo, prosimo p. n. občinstvo za zaupanje zanj, za kar nam \sem jamči njegov značaj in njegova preteklost. 9*^—7
Rudolf Strasser
generalni reprezentant.
Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in  nenadkriljive kapljice sv. Marka  se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo ir: spasonosno pri želodčnih boleznih ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehla-jenju. LeČijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mi mtmm lekarn«, 5Ka-s«•«*!♦, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 916—10
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstori a se ne pošilja. — Cena Je uaMlednJa in sicer franko dostavljena na vsako poŠto:
I ducat (i« etekJenle) 4 14. 4 ducate < 4* Mtt'kleiitc*) 14-«« K. * dueata («4 Mteklenle) 8 K. 5 ducatov («0 »tekleiiie) W— 14. :* ducate (»e atekJenlc*) 11 14.
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg. ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr nadlogar; Stjepan Borčić, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukeiič, Šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena I. 1360.
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Zdravje je največje bogastvo!
i
m
Ste
ste
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21.
Pekarija
in slaščicama
j. ZALAZNIK
g
m P* m m
JUijalke:
Glavni trg 6
Sv. Petra cesta 26
m
Hi HI
Avg. Apola
Ljubljana, Dunajska cesta 13
Gostilniška in kavarnarska Inamizna nosoda
po najnižjih cenah.
D. SERAVALLI
tjnbljana x Slomškove ulice Stev. 19 x CJubljana
1      Izdelovatelj umetnega kamna in cementnih cevi.
Priporoča se č. gg. stavbenim podjetnikom, kakor tudi slavnemu občinstvu za nabavo cementnih ce%i. 250 D
Ce\i lz portlaudskeg-a cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v različnih barvah in okraskih, cementni Strešniki, mize iz mozaika m cementa, vodovodne školjke, okraski za fasade, vsakovrstne podobe, konjski žlebovi, goveje jasli, korita za svinjake itd. se nahajajo vedno v zalogi.
Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela
^ Delo okusno in soiidno z garancijo. ^
I    Cene po dogovora nizke.    Postrežba točna.
COCD-CJDCO'CiD CD a D CD C3
p-
''P
•♦s rte
. :-.
Tovarna za kruh In pecivo
KANTZ y Ljubljani „
pravi rženi kruh, mmm in čro.
Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva.
faBSE* Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosege! z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (Častni križ in zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežela se najtočneje izvršujejo.
Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva,
biškotov in suhorja. 16342
Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 .6. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajalnic. Bigieuaki transportni vozovi //<. kruli in jiedvo.
Pozor!
Pozor!
Priporočam svojo bogato zalogo puik n»J»o%«»Jwlh MUiemoi in nuj ho-vejse   %r»te,   revolverjev   i. t. d.,   vseh   pripadajočih   r«*lt% Izttov
iiiunlelje, posebno pa opozarjam na
trooevne puške ts-
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in pnročnosti vsakemu najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo sf »k . spa.'.nioče narorlitin poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoStovanjem 4
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
£0T    11'uMlrotuii  eentk. ne po«!IJa  na zahtevo zaMtonJ*
g Id. Scli^rentner ^
X knjigotržec
J;        V Ljubljani, Dvorni trg štev. I.
Naznanjam, da som prevzel od aNan>dne Tiskarna1 v Ljubljani v izki uču'j razprodajo Jurčičeve zbrane spise, pvtem letnike in posamezne številke ..Ljubljanskega Zvonar   n vse one
knjige, katere  so izšle v aložbi „Narodne Tiskarne14.
V
■ ■
>:
Te knjige so
Josipa Juroloa sbranl spisi, zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantiK1 vezan a 1 gld. Poaamezne   Številke   (,Lj ublJansUega
Zvona'- po 40 kr. Zbirka zakonov.   I.   Kazenski aako-Q|     m k. vezan a 3 gld. Jk\ Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red,
Xvezan a 2 gld. kr. Z&rulkovl   zbrani   apisl.   I. zvezek, Jk\      broširati a 50 kr.
V l>r. Nevesekdo: ,.4000". Povest, Q     brog. a 60 kr.
Jm\ A. Aškerc:  Ialet v Carigrad, bros.
Xa ^o kr. , 4 Turgenj ev: Otol in sinovi. Roman, 3m\     broširan a 50 kr.
V - SUrl novel«, broa. k SO kr. BeQeš-Tfebizsky:   Blodne duše.
Roman, broširan a «0 kr.
8
S
8
g
I
'eimek: Ukrajinske dame. Povest. *m
broairaoM a 16 kr. Hal6vy: Dnevnik, brv»A.ian k lf> kr. p" ~ bn>4iranu  ii ^§
I
Letebvre: Par U v Ameriki, BSSiiBSS
k 50 kr.
Stat   nominis   nmbra: Oasnlkai stvo   In  nasl   dasnlkl, brofiirano
a 40 kr
Rasne pripovedke,
-1 (j kr.
— Dve povesti, bros. a *i5 kr.
T h c u r «i :   TJndina.   Povest,  broš a XV kr
A.   Trstenjak:   Slovensko s;leda
Hs6e, bro&iran izvod k 1 gld. Jurčič: Listki, broS. a lo ki.
— Oreg-oroloevim kritikom, broš. k 'dO kr. H
Avstrijski patrijot: MParteiwesen !
'i
der Slaven4', broširano k 6 kr.
a
Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki.  i*re; M
50 kr., Bedaj Mamo i*O lir. '$
If^gr Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige.
Službo distriktnega zdravnika
za distriktno občino Vuzeuica, obstoječo iz občin Vuzenica, Trbouje, Sv. Anton B. P. in Sv. Primož n. P. je namestiti do 1. avgusta 1904.
Remuneracija znaša 1200 kron; treba je imeti domaČo lekarno, znanje
slovenskega jezika je potrebno.
Primerno opremljene prošnje se naj vložijo
do 20. junija 1904
pri distriktnem odboru v Vuzenici.
Vuzenica, dne 5. maja 1904.
1381-2
Načelnik: Hira Tlak.
—— —
C. kr. pri v. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v TrbovljaJi
priporoCa svoj pripoznano izvrsten Portland-cemeiil v vedno
jednakomerm, vse od avstrijskega druStva inžemrjev in arhitektov dole.Cene pred-dpise gledć tlakovne in odporne trdote dalee nadltrlljujoel dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najsiovitojSih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj« I., Mašim? Janstrp s
1139-7
O 9a
Novo, pa izvrstno 1
CUNARD LINE,
parobrodna družba prve vrste, vozeča
Oeeanska  loznjn okoli «■» dni.
Najboljša in najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko : prosta, dobra in obila hrana ter 100 kg. proste prtljage, pričenši le od Ljubljane Nobenega presedavanja, nobenih postranskih stroškov med potjo.   50 kroti ceneje, nego povsod drugod.
Prihodnji odhod iz Trsta: Parnik ULTONIA dne II. junija
in pozneje vsakih 14 dni.   Odhod iz Ljubljane dan preje zvečer.  — Vpisati se in vozno karto s K 20- tu zaarati, je treba vsaj nekaj dni preje.   Vsakršna pojasnila, zemljevide te pn ge ter vozne karte izdaja le
F. NOWY, konces glavni agent tjubljana. a JViarijin trg štev. 1. s Ljubljana.
p
■H^TVtl ^d 3m& m
(I^naJ«lilelJ P. Iffc-rnuaiiH« Zgornja Potekava)
AilDROPOa^"
e najboljše, vsa pričakovanja prekaša-< če «r»'tž*!\ o za r»Nt lan. katero ni jkako sleparstvo, ampak skozi leta z lenavadnimi vspehi izkušena in zajam-J  ena neškodljiva tekočina, kl zabrani i/.|uiduiije lait in odstrani pra-liajf.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast "as, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo — Mnogoštevilna prizna nja   Cena steklenice 3 14.
Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
C^lavna zaloga In razposlljalev v IJ u l» i j i« is I pri gospodu
Vaso Petričić-u.
V zalogi imata tudi gg. I*, pl. Trn-kntz;. A. Khim*, E. Sarlt v lijuli-IJaiil  in g A.   Kant  v   Krati i t Dobiva se tudi v IIo vrni mrMtu * Irltarnl pri     % m * «* ij n
Preprodajalci popust. 12—21
r, a
KarolKavšeka \ naslednika
trgovina z železnino in zaloga poljedelskih strojev
k MEt
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
priporočata Z
Pristne amerikanske
kosilne stroje, stroje za preobraćanje in
grabljenje mrve
iz tovarne Mac Cormik iz Chicage, najboljše in  najnovejše,  kar se .dosedaj dobi.
Novi motorji na bencin amerikanskega in angleškega sistema
izdelki prve vrste, za rokodelce in kmetije.
Najnovejša vratila,
mlatilnice, trijerji, čistilnice za žito in sploh vse stroje za poljedelstvo.
jfajboljše blago! 1392-5       t Jtlzke cene!
Ceniki zastonj na razpolago.
FR. P. ZAJEC
D Ljubljana
Stari trg št. 28.
Nikelnasta remontoar ura od gld. 1*00. Srebrna cilinder rem. ura od gld.    —•
Ceniki zastonj in franko.
I  Milostiva gospa
Blagovolite zahtevati
moje najnovejše
vzorce
svilnatega blaga
franko.
Henrik Kenda
L;
v Ljubljani Mestni trg št.
Važno!   Zn Važno!
gsspcdla-e, trgovce in nejee.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drog ve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Kneippu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-ditne in posipalne moke za otroke, dišava, mila in sploh vse toaletne predmete, tofojrraflieii«* »iiarule in potrebščine, kirurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega rumu in konj ali ». — Zaloga svežih ml-neralnllt vod in solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za      jI v i m    s« «-_| c~
posebno  priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter, encjanf kolmcž, krmilno apno itd. — Vnanja naroČila se izvSujejo toCno in solidno.
-h Drogerija *+-
Anton Kane
Ljubljana, Selenburpve ulice 3.
p
Blaž Jesenko
IO ubijana, Stari trg 11.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klotukov
cilindrov itd.,  iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn, in najmodernejših
slamnikov.
Kolitlno 1» I »it o, nizke eene.
1
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporod«   svojo  veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopic in
plaščev za gospe,
nepre- 24 močljivih
havelokov
i. t. d.
Obleke po meri se po najnovejših ojsorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
1
Nad 30 let obstoječa, živahna in večjega obsega
trgovina z mešanim blagom
v zvezi z gostilno
se odda za dobo več let v najem.
Na razpolago je prodajalna z večjimi skladišči. — Hiša z dvema sobama in vinsko kletjo za gostilno, petimi sobami za stanovanje z dragimi potrebnimi prostori vred. — Pri hiši je vrt, gospodarsko poslopje, hlev i. t. d.
Naslov za ponndbe pove upravništvo rSlov. Naroda-.
1482-5
Samo še nekaj dni!
Vleklo se bo že 30. junija 1904.
lEf,
1275—6
državna dobrodelna loterija
Glavni dobitek 150.000 kron.
Vsi dobitki 365000 kron. |^ Srećka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri kralj, ogrskem loterijskem ti»h*»a**» j 11, n, »i
nuteljstt u v Mtudapeiti (glavni carinski nrad), pri vseh poBtnih, davčnih, carinskih in solnih uradih, na vseh železniških postajah in skoro po vseh trafikah in menjalnicah.
Kralj, ogrsko loterijsko dohodarstveno ravnateljstvo.
# Josip Makovec #
Založnik........ ^ i  . ...... državnih
zveze c. kr. avst.   ^K^C'SS^  .. uradnikov. ..
______ ^^i^L =
slikarski in pleskarski mojster c. kr, državne železnice.
LJUBLJANA, Kolodvorske ulice 6,
XXXX XXXXXXXX>3<XXXXXXXXXXXXXXXXKKXXXXXXXXXXX
Najzanesljivejša izvršitev vseh del, ki spadajo v stroko pleskarstva, lakirarstva, sobnega slikarstva in slikanja napisov.
Specialist za fladranje, lesne imitacije in moderno slikanje sob. 1327-5
Zaloga vseh vrst firneža, laka in barv.
Avstrijski centralni kataster
Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena
edina popolna
dresna knjiga za vse
Avstrijsko
•SL. •SA. *SL.
w w
obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo:
Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja.
Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih.
Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke.
Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 3182-52
V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geograflčnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja.
Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi:
okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje.
Cena zvezkom:
Zv.    I. DUNAJ.....K 13- —
Zv. I!. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 Zv. III. O. AVST. I. SLCB. „ 1180 Zv. IV. ŠTAJERSKO . . „ 10. — Zv. V. KOR. L KRANJSKO „   8. —
K   6 60
12. —
Ev. VI. PRIM |. DALM. . Zv. VII. TIR. I PREDARL.. Zv. VIII. CESKO (dva dela) „ 32. — Zv. IX. MOR. I .^LEZIJA „25 — Zv.    X. GAL. I. BUKOV.   . „ 27.—
Naroča se ▼
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Hdrlg. 5.
kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in v inozemstvu.
Kaj je in kaj obsega &p
ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni w
dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino:
64
+
Grofa R. Keglevich- Buzina redil na moka
je edino uspešno sredstvo proti
Dematogen
SIIIIOJSTI ^
(npadlosti), slabemu teku, nerroznosti, blediCnosti, migreni, slabokrvnosti. V najkrajšem Časa garant, polna oblika, damam bujne prsi, v 6 tednih 20 klg. več teže, za otroke in odrasle obojega spola se rabi z najboljšim vspehom, V zdravniško sijajno ocenjeno in priporočeno. Večkrat odlikovano, tudi ,Crand Prlx v Parizu 1903'. — Pazite na ime „Denuuogen", zak. var. — Karton stane g?l«l* t%*5. — Razpošilja centralna zaloga 1523—2
V Ljubljani ▼ tlrojcuerljl A. Kane.     E.J.BALZAR, Dunaj III, Heinburgerstr. 56.
Nestrupene barve za pleskanje.
Varstvo proti zastrupljen ju s svincem.
ithopone
je edino nadomestilo za strupeno, škodljive svinčene barve; delavce varuje nesrečnih svinčenih bolezni, delodajalca pa ohranjuje vesele in zdrave delavce. Pleska se ž njim lepo in stanovitno, kakor z vsako svinčeno barvo. ,,Lithopone"' je cenej i kakor vse druge barve za pleskanje in je naprodaj v vsaki poljubni barvi. Specialiteti: stvo (IS r k! c k e n a| i*aiu > ( smleto kar n-€.a*2- fltlascliiueupot)  [   za pleskanje.
^^ZZZZZZZZ^^ZZZZ^. Barve za železniško industrijo. ZZZZZZZZ^ZZZm::^^!
V. znamka
V. znamka
Dobiva se v vseh trgovinah z barvami v monarhiji.
Zahtevajte izključno le sodce z vpisano varstveno 1576—1 znamko in pečatom firme.
£ithopone- in kem. tov.: 3{ase?n pri Salcburgu.
Pisarna: l>imaj« 1.« Wal!nor8trasse št. 11
Po visoki kralj, deže.n* vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo č~££t£sa alkallsko-mnrtatiška
Ao&tovač
kiseSIo
ni samo najboljša in najzdravejša
a333.issxa pijana
ampak tudi najkoristnejša in najznamenitejša
# zdravilna voda #
ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih katarjev, astme, mehurja, kamna, hemeroid (zlate žile), steklih in zrnatih jeter, gorečice in raznih ženskih bolezni.
Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami.
Jjpravitelstvo vrelca Apatovačke kiselice"
Zagreb, Ilica št. 17. 437-32
Dobiva se po vseh lekarnah, drogerljah, restavracijah in gostilnah.
11!
redilnt izdelki
Candol-kakao
cenejši kakor vsaka druga kakaova znamka. ===
■ ■ ■
7{ondensirano sladno mleko
ki ga otroci in ženske zaradi jako prijetnega okusa kaj radi uživajo.
—
napravljen iz Čistega sladnega izvlečka. =
Izdelki se dobivajo povsod, sicer se pa na željo pove zaloge. =
Sladnega izvlečka sadni draže
Najidealnejši pripomoček proti : kašlju in hripavosti.
Delavnice Stadlau pri Dunaj .
Ivan Ho
o o
o o
■
H
I
1 1577-1
FRANC DOLENC
v Ejubljani, JViarijin trg St. 1
■Man«!
-i   j ' ••
t
l i
Redka priložnost!
Redka priložnost!
rtrTr
Zaradi izpraznjenja - prostorov moje trgovine prodajalo se bo vse v zalogi se nahajajoče manufakturno blago, katero obstoji iz: sukna, ševijotov in kamgarnov iz volnenega blaga za damske obleke, žametov, perilnega blaga, vseh vrst belega blaga in podlage, betih šnurl in piket porhantov, belih batistov za obleke, belih in volnenih zastorov, garnitur, tepihov in preprog, cviihov za matrace, platna za rjuhe, kovtrov in kocev, belih in Jagerjevih srajc, vseh vrst mo-dercev, nogavic, ovratnikov, manšet in kravat, zidanih in kambrikastih robcev — po jako znižanih cenah«
Blago se oddaja tndi v večjih množinah, zaradi tega se gospodj« trgovci v okolici na to priložnost posebno opozarjajo.
Slavnemu občinsvn priporočam, uporabiti to priliko za nakupo vanje manufakturnoga blaga, in se udano priporočam
FRANC DOLENC
Ljubljana, Marijin trg štev. i.
1350—*
Optični zavod
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg 28
priporoma veliko zalogo vsa-kovrs .nin ocal, naočnikov, daljnogledov ter vseh optičnih predmetov.
Popravka in po-Stnr naročitve, se izvrše točno ceno in takoj
Žalne klobuke
4» v bogati izberi od najcenejših do ^ najfinejših vrst priporoča    24 §^
salon modnih klobukov
J. S. Benedikt, Ljubljana,
Josip Heiclt
-** parna h-
barvarija in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4.
'L
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. PoMtrezbn loruu.
Cene iilzl&e.
^1
03
CD
co
5
1 *
i i i
i 9
i
1 m
CD
spredaj ravna ohlikH,
ne tišoi na želodec.
priporoča v največji izberi
Alojzij perschć
v Ljubljani
Pred škofijo M. 21.
1
♦ ♦
♦
t
t
I
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov. —»-j   Električni  obrat, fr«—
Brati Eberl
U-*t2n ovijeno
leta
1842.
\
l
i
h
i i
e
K^iitHIHHKlfffOtirMiOllirMiniftf tftfk w
Stedllno voščilo za pod
za mehka kakor za trda tla, neprekosljive kakovosti
priporoma 4 1353-1 i
HOlIPik lMfibllG^  izdelovalec barv in lakov \
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 2. *
Za čevlje najboljše čistilo na svetu!
mmm m m u      ^ x - ■ ■ ..    ki daje čevljem temno-
FannnlonnT,VOŠCll° Za  Čevlje ern blesk m ohranjuje
^a> usnje stanovitno.
KTg> f Wj> IrHlIt J°^^na mast za svetle čevlje, ki se po njej ■ ■■VldlUfti   ^HMHHnD lepo svetijo i usnje konservira.
Ma . - -     w. (erna loMeilna iiiunI) nala&č za
r APnniAnnta INIgrin kozje (Kid) usnje, chevreau-, gamsovo-, ■■w»wbb« ».   HnasMa šugrin-usnje in Box-Calf. Usnje po3tane nepremočljivo, mehko in voljno, se tudi v mokroti ne od-18—^3 barva, obleka se ne maže, čevlji se pa fino, črno bleščijo.
^ c. kr. priy. tovarna (ustanovljena 1832)
C. kr. dvor. dobavitelj. Dunaj, l Schulerstrasse 21. Na razstavah: v Parizu „Zlata sve'inja", v Londonu MGrand PrixM.
Štefan Fernolendt
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. dr!. In c. kr. priv. juž. želez. |
Slikarja napisov.
Sfavbinska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje.
Žalfija čopičev za  pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sreostvo za ii£an1e so'bnih tal pod
imenom „Rapidol'*. Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
fmwmm9mwmufM9 m <bp mw *
Su enih ostankov veliko v zalogi. §
Za Domin
11
poletno sezono
se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom
HDGOIHL
I    xxxi Ljubjanl x x x ^   v Špitalskih ulicah it. 4.
Vzorci la zabtevanj« poštnine prosto.
V
■j/
Vrtni koncert
, 9 F" o cl 12; o  d o m 4 4
na Dolenjski cesti štev. 53.
Vljudno naznanjava vsem cenjenim gostom, znancem in prijateljem ter slavnemu občinstvu sploh, da otvori va
OP v nedeljo, dne 5. junija 1904
z vojaškim koncertom.
Točilo se bode gossko marčno pivo in najboljši dolenjski cviček. Začetek ob 1 24, popoldne.        Vstopnina io kr.
Za obilen obisk se priporočava z odličnim spoštovanjem
Josip in Cvetka plankar.
15ii8—2
v/.
Sedaj_ gld. 70.
Zelo znižane vozne cene v
Preje
gld. 105.
Ravno ista vožnja in postrežba
kakor prejo
Iz Ljubljane v Novi-York samo 70 gld
s prosto dobro hrano
v Hamburgu
v dežele: Pennsvlvanija, Obio, Illinois, Minnesota, Mmitana, Calilornija i. t. (L toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s prizn.
boljšimi parniki družbe
Hemburg-Amerika Linie.
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj polije
20 K are na moj naslov:
Jr. Seunig, £jubljana9 Dunajska cesta št. 3i.
9
>—   ***** *mm*m
ajvecja zaloga
najboljša in najcenejša ivrdka
za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in
j«!
i/
81 /4»
Copičev
mizarje.
I d\lf\\i pristnih angleških, za i_<irvuv# vozove.
Emajlne prevlake,
pristne, v posodicah po 1 1, in 1 kg.
Jantarjeve glazure
7Vi   nnrll^    Edino trpežno in a>d   |JVJvJv?»   najlepše mazilo za trde in mehke pčde.
Voščila, štedilnega,
brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
pripravnega za vsakovrstne prevlake.
Rapidola,
Rrnnnlina za barTanJe narav-
Dl UIIUIII Id nega lesa i pohištva.
f za naročetanje ozir. nakupovanje Oljnatih barv, !^ Oljnat h barv v tubah
dr. Schontelda.
FirnP7^ prirojenega iz lam ■ II liu^a 0ija; pristen, krat
Steklarskega kleja,
pristnega, zajamčeno trpežnega.
Gin llih—Ui> t§i in 'Koai fitukaturnega.
Karbolineja,
najboljšega.
Fasadnih barv ™ apno
P^ru CJlhih kemiCnih,prst»)-a<X\ V, OUII ll; mh i rudninskih.
Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje,
najnovejših. 545 — 2*J
Olj© r>r»oti pralni.
ADOLF HAUPTMANN
kranjska tovarna oljnatih barv, fir- LJUBLJANA, nežev, lakov in steklarskega kleja.
»i-
t (ttanoi IJetio 1. i^.l š
2527651575
8465
V      tt^>*H» jt.« iiy;oflney:ft vremen*t
Jutri
v nedeljo, 5. junija t. I.
Začetek ob 4. uri popoldne.
Sprejme se takoj
velik vojaški koncert
T
bolničar'
dober ruauufakturist, vojaščine prost ter vešč slovenskeira, nemškega in italijanskega jezika.
Istotam se tudi sprejme 1537—4
blagsjnieai*§ca»
Kje? pove npravništvo „Slov.Nar.u
Stalen zaslužek
dobi vec spretnih 'zastopnikov za živ-Ijensko zavarovanje pri neki tukajšnji ibčeznani, solidni in dobro vpeljani zavarovalnici. Tudi začetniki se sprejemaj«« pod jako ugodnimi pogoji, ter se po dokazu njih sposobnosti v najkrajšem času tudi stalno namestijo.
Ponudbe je pošiljati pod naslovom ,Soliden zastopnik4 na npravništvo „S 'V. Naroda". 1U3—4
TVi^te več odvisni
cenovni k o vsako vrst-
od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko ni*? Stampilijah. Najno-vsakdo takoj tiska: vizitniee, adresne karte, aviue, cirkularje, uradna veJ51. strO)i za nume-povabila, koverte, povabila na shode itd Aparat ima več tip kakor drugi riranJe> Šablone, klešče taki tiskarski stroji in stane z vd o opremo: za plOIHne, VŽlgalM
pečati, pečatne marke z  vzbocenim tiskom. Preše za vzbočeni tisek. Klišeji po
Šmartno ob Savi. Vstopnina 40 vin. za osebo.
Dobro vpeljana 4
65 črkami fl. —*70 90 „ —-85
127     „       „ I-20 140     „       n l'60 211 2- —
253 črk fl 2-40
354 3' —
468   „   ., 3-60
640 5" -
809   ..   .. e- —
J. LEVVINSON, tovarna štampilj in gumijevih tip, graverska dela. Da?SeK.fndiSse 7
vsaki predlogi, moderni monogrami i in zobci za perilo, solidno izvršeni j-*    ODtX% na Ruskem, 111 Puškinskaja 16.
Ono%iillti zuMlonJ. 76—22
I
z vsemi pripravami ter zemljiščem se odda.
Drugo pove npravništvo mSL Naroda-.
Milijone d*m in gospodov uporablja. ^Fooolin^.
Vprašajte svojega zdravnika, ali ni _W4fmMim" najboljše lepotilo za polt, lase in zobe! Najbolj nesnažen obraz in najgrše roke zadobijo takoj aristokratsko rinost in obliko po uporabi MfVfofi<•«". „jFV^-o/«*" je angleško milo, obstoječe iz 42 najbolj žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da tudi gube in vraske na obrazu, ogrel, mozolci, rdečica nosu itd. po uporabi ,iv<'m/i/mi' brez sledu Izginejo. — „f je najboljše sredstvo za sna-
ženje, gojenje in lepšanje las, preprečuje izpadanje las, pleSivost in glavine bolezni. 11 je tudi najnaravnejše ta najboljše čistilno sredstvo za
zobe. Kdor uporablja redno „M*yeet>lin" mesto mila, ostane mlad in lep Mi se zavezujemo takoj povrniti denar, ako ne bodete popolnoma zadovoljni s ,tW?eet>lint*m,\ — Cena za 1 komad K !•—, 3 komadi K 250, 6 komadov K 4-—, 12 komadov K 7*—. -- Poštnina pri enem komadu 2U h, od 3 komadov naprej 60 h. — Po poštnem povzetju 40 h več. Razpošilja glavno skladišče IV I t        Dniia| VI., Mariahiiferstrasse ši. 45.
y SžLraucb G.
Antlalje ne tlobittt tudi > množili tlrouj; <»i-1J«Ji, imriiiiiierljnli Iti 1« lk ur na ti.
1465—Si
Zgodovinska povest
iz ffir-aitacosSiilm easov
11!
i
Nujno svarilo.
Oastito •Liiastv« v njega lastnem interesu opozarjamo, da se delajt poizkusi rastlinsko mast  pod razliruimi imeni in znamkami po velivevati iii spraTljati na tr£.
(ponatis iz „Slov. Naroda")
je izšla! ~m
Ta povest je,  izhajaje v „Slov. Narodu", vzbudila mnogo pozornosti in zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali  na  mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi.
Dobi se edino-le pri
L. Sciiwentnerju v Ljubljani.
Iztis po K 1-60, po pošti K I-80.
Tovarna pecij
ustanovljena 1888.
£ ^ Pred nakupom takih malovrednih ponsredb nujno svarimo, zaka\^ le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni
ROL
Cd, leta, 1865. 3e> ~~SZJj Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki tfa priporočajo odlični zdravniki, skoro t vifch evropskih  ilr/ivjli   s  u<lhcuitn  uspehom   u porablja proti
vsake vrste izpuščajem
■lasti proti krouičuim Ušsj«?m in paraz. izpuščajem, dalje proti rdečici na nosu, ozeblinam, potenju uog, luskinam na ^lavi in v bradi. /ifrf/*~r>-r<«» k&tritnovo m t U t ■ebi 40 otlHtotkor Utn*-tja ktttrnim in ae razlikuje bistveno o<l vseh drugih mil, ki se nahajajo v trgoviut. Fn iteoztl rttrijirih jntlTitif* t><*lrz**&h ae na mesto ko-trunove^s mila a uspehom uporabita
Bergerjevo kotranovo žveplano milo.
Kot tdnije kotrututva milo za o lpravljauje
nesnage s polti,
proti   apubčajem   na   polti  in  slavi  pn otrocih, kakur tudi kot  nenadkriljivo koatneticno  tu tlo zti umivanj« lt% koj*anjr en maJcttttnJo robo uluii
Bergeujevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 36 odst. glicerina in ki je fino parfumu vano
Cena komadu vsake vrste z
navodilom ouporabi 70 v.
Zabte\ajtq po lekarnah in zadevuih trgovinah lakijucii ■ /;«<r/./•//-»•,, kutr.nio. a mila in pazite na poleg stoječo varstveno
S Zsiožnik
41
>, avstrijskih I   zveze     "   ," ;H'" državnih c. kr.     iL ^^ZjL^^i^ uradnikov
Alojzij Večaj
Ljllblj £1113
		i
		
		i
Veliki stradon 9.
priporoča vsem Btavb-nim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejSih in sicer od najmodernejših 5 prefeanih in poljubno barvanih do najpripro-stej&ih
prstenih peSij
r^zli^nih vzorcev kakor: rf.nai8sance, barok, gotsko 'secesiun itd., kakur tudi Štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvež-ban. 9^9-10
je dokazano prva in najboljša
rastlinska mast, ki je kot najdišča jedilna mast
priznana od avtoritet. 3041
—     Popolno nadomestilo za surovo
maslo, svinjsko mast, maslo itd.
i Zahtevajte ,,Kunerolu v vsaki boljSi prodaialnici jestvin. V kraje, kjer se „Kunerol" 5e ne dobiva, pošiljamo poskusne poštne škatlje po okoli 5 kg brutto po H K 50 h za Škatljo, tranko na vsako avstro-ogrsko poŠto proti povzetju. Za razpeče-valce po železnici v zavitkih po l/i ali 1 kg, v zabojih pa od 10 kg naprej.
Za grosist& prednostne cene !
Brošure in zdravniška izpričevala zastonj.
Prva in najstarejša tovarna za rastlinsko mast j£
v ni on uril l.| i v "*
Emanuel Khuner & sin ^
Dunaj XIV 2. Etablirana 1380.
Bratje NOVAKOVIC^S
Ljubljana B4*~ lastniki vinogradov na otoku Braču in
Stari trg Št. 15. v Makarskem Primorju v Dalmaciji.
Prvo vzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in O O olja na drobno in na debelo.
znamka   in  ua predstojeći flrmin podpis O. Minil Jt Co. na vsaki etiketi   O.llikovan s častno diplomo na Duusju tu z zlato svetinjo   na svet.  razstavi v  Parizu 1900.
Za osebe, ki kotranovega ilul.a ne raaruio ali g% ne mo t   rejo prenašati, izdelujt-mo it ),rv/ '<<,,rvurj • ^ i   -nega ko-tr        n n t rti :ol mi nula    «..   .'i }-r..d.ii • m ■   poti oaname-nilom Helloca autrtizol im milu i htlu Lotrtt not/ti milu) Olavue vrsta so    .1 ittrttzol 110 titittt /m ,~> in   lO tniot>,t. m n t ,.i.! i,<> l<< t-.: I. n t<> milo, Antittzolno milo, ti n t rti z.   z ccjihiuj ml ***•!»<>  milo,   nntin t/littr Irtrto milo   A:itrazolna mila bo se vsled eJravni»ke preizkušnje poeermo obnesla proti  izpušrajem   in nečistosti polti. Vsak kos stane bo vin. Naprodaj t lekarnah in zadevnih trgovinah.
Glavna razposiljalnlca G. Helt A Comp., Dunaj, I., Sterngasse 8.
V l.jiihjniil se dobiva v lekarnah: »iiinii ummmmm. ^i. vit»rdrt»eiiii«-
ser,  J. mWmjW3   f-. IMeeolI, l. Trnhocz} in v vseh drugib lekarnah na Kranjskem 63« i—12
—L—k
Ur. Friderika Lengiei-a
Brezov balzam.
s*z=— 2e sam rastlinski
sok, kateri te^e iz breze, a.ko se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstncjse \ ktPOtflo; ako se pa ta sok, pu predjiisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadubi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž <^Mbi obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan ne« znatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu naataio gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žultavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce m druge ne-snažnosti na polti. - Cenu vrču z navodom vred gld. 1-50. H95-5
Dr.
Friderika Len?iel-a
Naimilejse in r.ajdobrodejnejse milu, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 80 kr.
Dobiva ae v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-Ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — PoStna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo
z znamko „jelen".
^no je ^HfT zajamčeno čisto *tpH in brez vsake škodljive primesi   - Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
.SCHICHT" in varstveno znamko ..JELEN11. 1082-13
Ustje (Cesto)
Juri Schicht
tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.
Dobiva se povsod!
Ustje i
8
JQ
Kako ste pač dosegli tako lepe, zdrave zobe?
Seveda le ker rabim 82C—11
O.   SEIDL-OVO nagrajeno
kosmetiško ustno vodo
ki bigijeusko deluje na zobe in ki je naprodaj po vseb boljših trgovinah v steklenicah po 1 K.
XXX
M. U. dr. Rili. Karba
bivši sekundarij ljubljanske bolnice
naznanja, da se je naselil
1527-2
i! II II
kot zdravnik v Šoštanju
in ordinira
v posojilniški hiši.
XXX
II lili
156-24
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Največja zaloga
pohištva
za spalne in Jedilne sobe, salone in gosposke sobe, Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd.
jat j ?f
—
\ »j nižje eene.
XajMolidneJise hla^o.
OD O
<
OD
žil
Izdelovatelj vozov
FRANCVTSJAN
Ljubljana, Rimska cesta št II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 237—20
VOZOVo
Po^or
mizarji, tesarji in stavbeniki!!
V novi lesni trgovini nasproti c. kr. drž. železnice
se prodaja les na drobno
po spodaj zaznamovanih cenah.
IV 01—5
	Smrekov las iz Koroške in Gorenjske			Mecesnov les iz Koroške in Štajerske		
Deske	i.	II.	III.	L 1	II.	m.:
Debelina	ena cola vin.			ena cola vin.		
Vi •/«	6	5	4	14	10	8
	8	7	6	14	10	8
4/	10	8	7	15	13	10
V«	12	11	10	20	18	16
6/4	15	14	12	24	22	19
V*	18	16	15	28	24	29
8/4	20	18	16	40	30	26
•/4			—	54	84	22
Remelni						
*U	36	32	26			
Vi	52	45	42			
8' /8	72	62	56			
10/ /10	110	100	90			
23/	—	18	—			
so;	I	19	—		1	
1 FU«ea4 od »/» do a Čevelj' K —'54. I Tvaml „ •/•   .. "In - ™
i
Ceno kup
batiste
tuzemske in  francoske,  v največji   izberi od 24 kr. do 1 gld.;
japonsko svilo
priložnostna cena, 78 kr. za meter;
modno blago
po skrajno nizkih cenah za ženske in moške obleke, poslednje se opusti in razproda. Blago za fino moško obleko se dobi torej
za 6 gld.;
Uoile de £aine
franc, od 35 kr. do 1 gld. za meter;
bluze
iz svilenega, perilnega blaga in zefirja, najboljša kakovost, lastna
manipulacija;
perzijske preproge        1403 7
po 3 metre široke in 4 metre dolge, prej 120 gld., sedaj 65 gld;
Smirnske imit. preproge
po 3 metre dolge, sedaj gld. 5*(J0.
Razen tega velika množina različnih predmetov, ki se prodajajo po čudovito znižanih cenah in ki si jih je vredno pogledati v tvrdki
Oton Zupančič 2-61
Čez plan.
To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno in jo ocenila izredno laskavo. „Zlato knjigo" moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sever v „Slov. Narodu", pa tudi „Slovenec" ter „Dom in Svet1* sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazaje, da se je porodilo na polju naše lirike nekaj res nenavadnega, nekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote, nehote.
Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentner-ja
v JL]abl|anl
zaloga modnega in manufakturnoga blaga
ALjijaia,MestiiltrE25.A
*
zdravega
ŽELODCA
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. V ta namen naj se rabi najpripravnejše znano aredatvo «/r. Musr hulzatn za i*hxhc. Ta je narejen iz najboljših iziekanih zdravilnih zelišč za lek. Vzbuja apetit in pospešuje prebav-ljanje in provzroča lehko odvajanje tako, da služi z najboljšim  uspehom za gojenje želodca.
fl VARILO!
\     Vsi deli embalaže
imajo zraven stoječo I
1 1 -—■     »o ayi   ^/
P*r   postavnu depono- VS^T
vano varstv znamko.
Glavna zalojp«
lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi,
o. in kr. dvornega dobavitelja
=   ,,prl  črnem  orlu" = Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice. Po posti razpošilja  te vsak dan.
Proti vpo&iljatvi K 266 se poSlje velika steklenica in za K 1 50 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
V LJubljani se dobiva pri gg. lekarjih: C. Piccoll, U. pl. Trnk6czyf M. Mar-b      detschlager, J. Mayr. 1112-25
99
APEN TA"
99Kna najboljših .solinskih, ođvajajočih rudninskih
votlti* .     Josip Lapponi
1458—3 telesni zdravnik Nj. Svetosti papeža
Zapisujem grenko vođo „APENTA" v bolnišnici, kakor tudi v privatni praksi ir. sem jo spoznal kot res izvrstno
Prof. G. Mazzoni
primarij, docent patologije, kirurgije in ginajkolojrije.
„Prav ta voda je najboljša za zdravljenje kroničnega zaprtja1.
Dr. Lancereaux
prof. na med. fakulteti v Parizu; predsednik .,Academie de Medicine*'
Dobiva se v velikih in malih steklenicah v lekarnah itd.
Izključno razpošiljanje: S. UNGAR ml., c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I ,  Jascmirgottstrassa 4.
Zalogi v Ljubljani: Vliltut-I kuntner in l*«*t»»r LaHMiilk.
Zavarovalna banka naživljenje v Gohti
Novo pravilo od I. januarja 1904: Nezapadnost od pričetka zavarovanja naprej, neizpodbitnost in
svetovna polica po dveh letih.
Dividendo se na izbero porabi ali za znižanje premije aH brez nove zdravniške preiskave za zvišanje zavarovane vaote letu
zvišanje zavarovane vsote, celo s pravico do dividende.
Zastopnik v Ljubljani: ED
Židovske ulice štev. 4.
ro-6
1394-6
! Strmeli bodete!
---.....ako si ogledate - -......
novosti novodošlega - -
- - damskega perila in spodnjih kril (juponov)
— — nejsolidneiše izvršitve 12 svile in lusterja. — —
Nizke cene!       Nikogar se ne sili, da kaj kupi! Na blagovoljno ogledovanje najvljudneje vabi
Anton Šare v Ljubljani
-  specialna trgovina za belo perilo -
Sv. Petra cesta štev. 8.
Resnično !
Kupuj pa „le v steklenicah"!
V I ,J ii l» I j i« ii i pri aroM|>otliti •.
C. Cisaf. Iv. Fabiana nasl Anton Korbar. F. Groschl. Kari C. Holzer. Ivan Jebačin. Ant. Ječminek.
Leopold Jeran.   Peter Lassnik. Ant. Kane, drog.i Alojzij Lilleg. Mihael Kastiier J. Mehle.
Edmund Kavčič. Henrik Kenda. i Josip Kordin Anton Krisper.
P. Mencinger. Josip Murnik. J Perdan. Vaso Petričič.
Kari PlaninSek M. E. Supan
A. Sarabon. A. SuSnik
Viktor Schiffer. Ferd. Terdina.
M. Spreitzer. Uradniško kon
Anton Stacul. sumno društva Peter Sterk. Fran Stupica.
Bled: Pavel Homann, Oton W61fling.
Črnomelj: Andrej Lackner, Kari Miiller, B. Schweiger, Anton Zurc.
Draga : P. S. Turk
Hrib: A. Bučar, Fran Kovač
Idrija: A. Jelenec, Josip Se-petavec.
Kamnik: Josip Klemenčič, Anton Pintar, Fr. Šubelj.
Kočevje: Fr. Jonke nasl. Robert Koritnik, Fran Loy, Peter Petsche, Iv. Rothel, Mat Rom, Fran Schleimer.
Kostanjevica: Alojzij Gač.
Krško: F. X. Aumann sin, R. Engelsberger.
Kranj: Fran Dolenc, Ivan Majdič, Kari Šavnik, lekarnar »pri sv. Trojici4, Josef Krenner.
Litija: Lebinger & Berg-mann.
Lož: F. Kovač. Mirna: Josip Schuller Mokronog J Errath, B. Sbil,
„pri Škofa", Peter Strel. Novo mesto: Kussel&Kon
čan, A Pauser, F.Pleterakv. Polhov gradeč: J. A. Leben. Postojina: Anton Ditrich,
G. Pikel.
Radeče: Ivan Haller, J. Trepečnik, I občno rade-Sko konsumno društvo.
Radovljica: L. Fursager,Fr
Homann. Oton Homann. bodraiica   Ivan Levstik Šiška: J. C Juvančič. Skofia loka:  E. Burdvch
M Žigon 993 - 22
Travnik: G Bartol Trebnje; Jakob Petrovčič,
Ivan Zernatto. Tržič: Frid. Raitharek. Velike Lašče: Ferdinand
M. Doganoc.
Vipava, - Vrhpolje : Fran Ko bal.
Vrhnika: Davorin Šetinc Zagorje:   R. F. Mihelčič, lv. Miiller sen. Žužemberk : Jak. Dereani
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavšar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne4'.