Poštnina platana o gctrctiit Ctna Din I— Steo. 2S3 V f|ublMinl, sobota §. nrocmbea I9W fcto ll. gwaegBWBi Kitajci in Japonci proti nemškemu posredovanfu Japonski pogoji za premirje Wasliington, 6. nov. o. Na bruseljski konferenci se je pokazalo, da zastopajo Združene države svoje stališče do spora na Daljnem vzhodu in da med njimi in Japonsko ne vlada tako zagrenjeno razmerje kakor med Japonsko in drugimi državami. To vedenje Združenih držav je prvi uspeh japonskega prizadevanja, da bi si pridobili zase vsaj tiho podporo ameriške vlade. V zvezi s temi prizadevanji je potovanje posebnega odposlanca japonske vlade po Ameriki. Ta odposlanec je glavni urednik lista »Niši Niši«, Kataisi. Kataiši je imel sinoči v Washingtonu predavanje, v katerem je dejal, da je imel pred odhodom v Ameriko važen razgovor s predsednikom vlade, princem Konojem, ki mu je pojasnil vladno stališče do kitajsko-japonskega spora ter japonske pogoje za mirno poravnavo napetosti. Po izjavi tega uradnega japonskega odposlanca, so pogoji, pod katerimi bi Japonska začela mirovna pogajanja s Kitajsko naslednji: 1. Iz petih kitajskih severnih pokrajin se mora ustanoviti samostojna kitajska država, v kateri bo varnostno službo izvrševala kitajska policija in kitajska vojska, s pomočjo tujih čet ali pa brez njih. 2. Japonska zahteva od Kitajske jamstva za ustavitev komunističnega prodiranja na Kitajsko. 3. Japonska zahteva obsežen razorožen predel okrog Šanghaja in okrog svojih koncesij na Kitajskem. 4. Zahteva tesno gospodarsko sodelovanje s Kitajsko in pa, da se kitajska vlada obveže, da bo z vsemi sredstvi zatirala in zatrla protijaponsko propagando in spletke. Japonska, tako je izjavil Kataiši, odločno zavrača misel na kako nemško posredovanje v tem sporu, pač pa hi priznala ameriško posredovanje, ker bi po prepričanju japonske vlade in javnosti pobuda predsednika Roosevelta najprej in najverjetneje privedla do premirja in bi posredovanje take velike sile. kakršna je Amerika, najprej pripomoglo do tega, da bi se sklicala kitajsko-japonska konferenca za ureditev vseh spornih vprašanj. Tudi Kifa;ci proti Hitlerjevemu posredovanju Bruselj, 6. novembra, o. Z ozirom na vesti, ki so se včeraj razširile glede tega, da namerava Hitler posredovati med Kitajsko in Japonsko, jc voditelj kitajskega zastopstva na bruseljski konferenci izjavil, da so ta poročila neresnična in imajo samo namen zanesti zmedo na bruseljsko konferenco. Kitajsko zastopstvo ni od berlinskega poslaništva dobilo o tem nobenega obvestila. Kitajska se hoče z Japonsko pogajati samo v okviru sestan- ka devetih držav, čeprav je zelo malo verjetno, da bi Japonska posredovanje konference sprejela. Bruseljski poziv Japoncem Bruselj, 6. novembra, o. Sejo sestanka devetih držav so včeraj preložili zaradi sprememb v besedilu povabila Japonski, katere je predlagalo italijansko odposlanstvo. Te spremembe so se nanašale na okrajšavo tistega dela v povabilu v spomenici, ki govori o japonskem vdoru na Kitajsko. Zaradi teh italijanskih predlogov je bilo treba doseči sporazum med vsemi zastopstvi. Današnja seja se je začela ob 11 in če bodo na njej novo besedilo spomenice sprejeli, bodo seje odložili do tedaj, dokler ne dospe japonski odgovor, kar bo najbrž v tork ali sredo. Na konferenci sami pa ne verjamejo veliko v to, da bi se Japonska vabilu odzvala. Za Anglijo bo še Francija priznala španske nacionaliste London, 6. nov. o. Vse angleško časopisje danes pod velikimi naslovi piše o izjavi ministrskega predsednika Chamberlaina glede sklenitve trgovske pogodbe z generalom Francom in pravi, da je ta pogodba prva stopnja k političnemu priznanju nacionalistične Španije, ki bo trgovski pogodbi v kratkem sledilo. Vsi časopisi, razen levičarskega tiska, izražajo zadovoljstvo nad tem, da je Anglija storila ta korak in izražajo upanje, da se bo v kratkem pridružila Angliji tudi Francija. Berlin, 6. nov. AA. DNB: Poročila iz Bruslja, Pristop Italije k protiboljševiški zvezi Fašistovsklm krogom ni preveč po godu Rim, 6. novembra, o. Nemški poslanik v Londonu Ribbentrop je včeraj kot izredni Hitlerjev pooblaščenec prišel v Rim, da podpiše protikomunistično zvezo med Italijo, Nemčijo in Japonsko. Na postaji v Rimu je Ribbentropa sprejel minister za ljudsko knlturo Alfieri. Popoldne je Ribbentrop imel z Mussolinijem dolg razgovor, ki se je verjetno nanašal na to, kako si Nemčija zamišlja delovanje te nove zveze. Italijansko časopisje poroča samo, da je Ribbentrop dospel v Rim, ne bavi se pa nič s podpisom protikomunističnega pakta. Iz tega se da sklepati, da Mussoliniju in Italiji ta stvar ni prav pogodu, domnevajo pa, da je italijanski pristop k protikomunistični zvezi zahtevala Nemčija kot nagrado za svojo pomoč v Španiji. Von Ribbentrop bo danes podpisal pakt, s katerim pristopa Italija v nemško-japonsko protibolj-ševiško zvezo. Ta sporazum bo v imenu italijanske vlade podpisal zunanji minister Ciano. Nemški vladni krogi poudarjajo, da se je s priključitvijo Italije omenjenemu paktu razširil krog držav, ki na temelju avtoritativnih režimov žele pomagati pri iztrebljenju boljševizma. Zdi se, da bo določitev podrobnosti o tem, kako se bo ta zveza izvajala, prepustila Nemčiji. Kitajci se morajo umakniti Šanghaj, 6. novembra. Končni japonski napad je z uspehom potisnil Kitajce, tako na šanghaj-skem kakor na obeh bojiščih v severni Kitajski. V bogati severni kitajski provinci Šansi poroča japonsko vrhovno poveljstvo, da so se japonske čete približale vratim mesta Tajuan-Fuja. V najkrajšem času upajo, da bodo mesto zavzeli. Kakor pravi japonsko vojno poročilo, je nad 30.000 kitajskih vojakov pobegnilo proti jugu, ker nikakor niso mogli vzdržati japonskih napadov. Okoli 5.000 Kitajcev, s pomočjo 20 težkih topov daje zadnji odpor Japoncem nekoliko kilometrov severno od Tajuan-Fuja. Z zidom obkroženo mesto Čangteh-Fu, ki je takoj na prehodu čez mejo severne Honanske province, je bilo že včeraj zavzeto od japonskih kolon, ki sedaj napredujejo ob železniški progi Peiping-Hankow po provinci Hopeh. Nad 500 mrtvih so Kitajci pustili za seboj, ko so izpraznili mesto Čangteh-Fu. Pogajanja, ki so jih imeli za ureditev pribežališča za neborce v severnem šangajskem okraju Nantao južno od francoske koncesije, so se z uspehom končala in je bil sporazumno že včeraj podpisan. Ta del mesta pa je v rokah Kitajcev, a pod nadzorstvom mednarodnega Rdečega križa in odbora beguncev. da 60 6e zastopniki Francije in Anglije pogovarjali tudi o stališču do nacionalistične Španije, se tukaj tako pojasnjuje: »Volkischer Beobachter« omenja samo, da to odgovarja trezmosti teh državnikov. »Berliner Tageblatt« dvomi, da se s tem, da Anglija pošlje k Francu trgovske agente, ne bi nič menjalo v angleškem stališču do nacionalistične Španije, kakor je to včeraj rekel Chamberlain. List piše, da se je nekaj spremenilo, ker to dokazuje nevolja v Parizu. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše, do bosta Francija in Anglija najbrž spremenili svoje metode do nacionalistične Španije, vendar pa cilj ostane isti. Cilj pa bi bil, kako izpodriniti vpliv Italije in Nemčije v Španiji. Seveda bi morala nacionalistična Španija pozabiti na mučno dobo, ki jo je doživela na tej strani. Salamanca, 6. novembra, m. Ta so se razširile vesti, da teko pogajanja med vlado1 nacionalistične Španije in Poljske za vzpostavitev stalnih diplomatskih odnosov. Po najnovejaih vesteh bosta v najkrajšem času imenovali svoja zastopnika v Bur-gosu tudi Madžarska in Avstrija. V Rusiji pada glava za glavo Praga, 6. nov. m. GPU je aretirala bivšega sovjetskega poslanika v Pragi, Arosijeva in njegovo ženo. Oba sta osumljena špijonaže v korist Nemčije. Iz Moskve poročajo, da pokrajinski listi objavljajo številne vesti o smrtnih obsodbah vodilnih komunistov. V Saratovu je bilo ustreljenih 10 komunističnih voditeljev zaradi sabotaže. >Pravda Vostoka« piše, da je bilo v Taškentu ustreljenih 6 vodilnih komunistov. »Sovjetska Belorusija« piše, da je bilo v Minsku ustreljenih 8 oseb. V moskovski pokrajini so ustrelili 7 pristašev trockistične organizacije. V Ivanovski pokrajini so obsodili na smrt tri, v sverdlovski pokrajini eno, v harkovski pet, v ljeningradski pet in v Dskovski pokrajini šest smrtnih obsodb. Obisk francoskega zun. ministra v Belgradu Pariz, 6. novembra, o. Iz francoskega zunanjega ministrstva poročajo, da namerava zun. minister Delbos v kratkem obiskati prestolnice Male zveze in pa Varšavo. Njegov namen pri tej poti je, utrditi stike med Malo zvezo in med Francijo ter pripraviti odločujoče državnike ▼ zvezi do tega, da bi Mala zveza kot celota sklenila vojaško in obrambno pogodbo s Francijo. Delbos bo najprej obiskal Prago, kjer ima francoska politika najzve- Izza kulis ((napredneff politike Jutrov" odgovor, ki ni odgovor in naša vprašanja nanj ff Ljubljana, 6. novembra Kakor na vsako neprijetno resnico, tako je »Jutro« tudi na naše včerajšnje ugotovitve o notranjih boleznih v »Jutrovemc koncernu ugotovilo na kratko z modro vzhodnjaško gesto, češ, za nas plemenite dostojanstvenike ni spodobno, da bi razpravljali o svojih krčih. Odgovor je napisan v čisto podobnem smislu, kakor je bil pisan odgovor na naše ugotovitve o famozenm podvajanju mlade in stare JNS, ob katerih se je slovenska javnost toliko nasmejala: češ V6e to se je zgodilo samo tako, no ja, zaradi heca, ker nam je pri nas na jutrovem dolgčas, najbrž zaradi preobile unitaristične modrosti... Da bo »Jutro« imelo priliko stvarneje in jnanj mogočno in manj jalovo odgovarjati, ga vprašamo, naj kot izvedenec za resnico v javnem življenju odgovori, ali teče pred ljubljanskim sodiščem pravda za razveljavljenje nakupa delnic, ki jih je dr. Kramer kupil od hčerke pokojnega dr. Žerjava, ge. Ehrlichove, ali ne? Ali je bil v tej pravdi že razglašen prvi narok ali ne? Tožba za razveljavljenje kupčije, ki naj dr. Kramerju zagotovi pri >Jutni« večino in odločujoči vpliv, |e gotovo znamenje, da bo pri »Jutru« vsi složni in da si mi spore, okrožnice, pravde in boj za dr. Žerjavovo gospodarsko-politično dedščino izmišljujemo.... Prav tako si izmišljujemo okrožnice g. Ribnikarja, o katerih govore »Jutrovi« ljudje sami. »Jutro« naj dalje pove, kako to, da g. Žerjav mlajši ni mogel dobiti malce predčasnega priznanja polnoletnosti, ko to vendar ni tako nemogoča pravna formalnost? Ali so pri tem igrali kako vlogo interesi »napredne javnosti« in njenih zbeganih voditeljev, ali ne? Ali smo si mi izmislili nedavne izjave gosp. Ribnikarja v »Slovencu«, belgrajski »Politiki« in »Vremenu« o tem, da mora po njegovem postati »Jutro« list, ki ne bo služil ozkim strankarskim interesom (JNS, namreč), marveč da se bo boril za to, da bo slovenski narod v Belgradu tako upoštevan, kakor je srbski in hrvatski? Ali se te izjavo ujemajo z linijo »Jutra« in z jugofašistično ter centralistično politiko JNS ter z utvarami g. dr. Kramerja? Pričakujemo od »Jutrac, varuha resnice, morale, čistega krščanstva ter generalnega inšpektorja nad pravovernostjo Katoliške akcije, stvarnega in podrobnega odgovora na ta stvarna in nič fantastična vprašanja ter ugotovitve stejše in najposlušnejše zagovornike, od ta bo potoval v Belgrad, nato v Bukarešto in Varšavo. Domnevajo, da bo Delbos prispel v Belgrad sredi decembra. Temu obisku, s katerim bo Delbos vrnU obisk dr. Stojadinoviča v Parizu, pripisujejo francoski krogi veliko pomembnost. Predsednik katalonske vlade Companjs bo še ostal na svojem mestu, čeprav je prvotno mislil odstopiti. Avstrijski državni tajnik dr. Schmidt je nenadno odpotoval v Berlin, kamor so ga klicali na odgovor zaradi njegovih pogajanj s Poljsko. Urad za nabiranje rdečih prostovoljcev je odkrila litvanska policija v Villi. Belgijski kralj Leopold bo obiskal Anglijo dne 16. novembra in bo tam ostal tri dni. Za njegovo bivanje v Angliji pripravljajo velike svečanosti. Avstrijsko-kitajsko kulturno društvo so ustanovili na Dunaju pod pokroviteljstvom kitajskega poslanika in bodo začeli izmenjavati študente ter učenjake. Italija bo odpoklicala baje tudi svojega poslanika v Bruslju, ker Belgija še ni priznala zasedbe Abesinije. Poplave so močno poškodovale Marijino votlino v Lordu. Reka Gave, nad katero votlina s čudežno podobo Matere božje leži, je ob zadnjih deževjih silovito narsla, tako da je votlino skoraj do kraja opustošila. Voda je odnesla skoraj vse, kar je bilo v njej, med drugim tudi veliko bergelj, ki so jih v spomin na čdežna ozdravljenja pustiti v votlini romalii. 885 fazanov in droge divjačine je postrelil na lovu v ČSR romunski kralj Karol. Njegov sin prestolonaslednik Mihael pa 737 kosov. 11 in pol milijonov funtov za dobrodelne namene je dal v 10 letih angleški avtomobilski tovarnar lotd Nuffieldi to je 1 milijardo in 400 milijonov dinarjev. Nov letalski rekord na progi Pariz—Buenos Aires nameravata postaviti francoska letalca Co-do* in Reine, ki ee bosta a ta polet vzdignila 13. i novembra. Alegorija zgodovinarstva — v ljubljanskem muzeju. Slika Jurija Šubica. Vesti 6. novembra O potrebi sodelovanja med'Kitajsko in Japonsko je predaval na sestanku angleške Kraljeve srednjeazijske družbe major Ainger. To sodelovanje bo po njegovem koristilo vsemu svetu, zato si mora ves svet prizadevati, da do-ajega.pride. Grški kralj Jurij je v Parizu sprejel predsednika francoske vlade Chautempsa in se z njim dolgo razgovarjal. Italijansko kolonialno odposlanstvo v Berlinu je sklenilo z voditeljem nemške kolonialne zveze generalom Eppom sporazum o sodelovanju v vseh kolonialnih vprašanjih. 10 letno vojaško zvezo bosta v kratkem sklenili Turčija in Grčija. Za pogodbo ®o se sporazumeli ob potovanju ministrskega predsednika Metaxasa v Ankaro. O potovanju angleškega zunanjega podtajnika Vansittarda v Budimpešto izjavljajo v angleškem zunanjem ministrstvu, da so vse vesti o tem izmišljene. V Budimpešto bo potoval zasebno le Vansittardov brat. Brat Otona Habsburškega, Feliks, se bo vpisal v avstrijsko vojno akademijo, ki jo bo obiskoval baje le kot zunanji gojenec na svoje stroške. Avstrijska protestantovska duhovščina bo na. priporočilo svoje višje cerkvene oblasti začela vstopati v domovinsko fronto. 1000 zabojev draguljev in nakita, ki »o ga rdeči španski oblastniki poslali v Francijo, so Francozi zaplenili in ga bodo vrnili nacionalistom, ker pripada prebivalstvu, ki je zdaj pod oblastjo Francove vlade. Veliko ukrajinskih voditeljev je spet zaprla poljska policija, ker so si upali delovati za ukrajinsko avtonomijo. 10.000 poljskih rudarjev je začelo stavkati v premogovnikih okoli Krakova, ker so jim podjetniki skrajšali delovni čas in s tem seveda zaslužek. Hitlerjevi govori bodo morali pred objavo še v cenzuro, katero bo oskrbel vodja Hitlerjeve pisarne Bohler. Japonsko poslansko zbornico bodo sklicali na zasedanje 24. novembra, ker je baje prišlo do nesoglasij med vlado in med vojaškimi krogi, ki hočejo uvesti diktaturo. Vodja slovaškega naroda Andrej Hlinka je hudo obolel, tako da 6e boje smrti, s katero bi slovaški narod izgubil velikega boritelja za svojo avtonomijo. Proti ameriškim petrolejskim družbam je začela nastopati Mehika. Predsednik republike je s posebnim ukazom zaplenil tem družbam okrog milijon hektarjev zemljišča, na katerem so petrolejski izviri. Vlada hoče vse petrolejske vrelce nacionalizirati, kar bi utegnilo dovesti do hudega spora z USA, zlasti še, ker 6i Nemci prizadevajo, da bi si zagotovili mehikanski petrolej. Zakon o omejitvi judovskega priseljevanja v Turčijo je predložil ankarski zbornici kmetijski minister. Po tem zakonu se bodo smeli v Turčijo seliti le judovski znanstveniki, zdravniki in umetniki, ne pa trgovci in drugi. Romunski letalski minister Irinescu, ki je prišel na važen političen obisk, je včeraj imel dolge razgovore z zun. ministrom Cianom ter italijanskimi letalskimi strokovnjaki. Vladna kriza v Luksemburgu je trajala skoraj 5 mesecev, včeraj pa se je bivšemu finančnemu ministru Dufondu posrečilo sestaviti novo vlado, v kateri so trije katoličani, dva socialista in en liberalec. švicarske vrhovne komunistične voditelje je prijela policija, ker so organizirali pošiljanje prostovoljcev v rdečo Španijo in v Ženevi imeli centralo za prostovoljsko novačenje. Posvetovanja načelnikov balkanskih generalnih štabov v Ankari so se končala in sta se romunsko in naše odposlanstvo že odpeljali domov. Nove velike palače so že zrastle iz tal Izredna gradbena delavnost docela spremenila lice osrčfa Ljubljane Ljubljana, 6. novembra. V letošnjem letu bo' Ljubljana v svojem središču močno spremenila svoje lice. Saj tako živahne gradbene delavnosti, ki bi se vsa osredotočila na tako rekoč najstarejše ljubljanske ulice, skorai ne pomnimo. Kakor gobe po dežju Tako je v zadnjih mesecih hitro zrastla nova palača tvrdke I. C. Mayer na Marijinem trgu, ki je že dosegla svoje peto in zadnje nadstropje. Stavba bo v kratkem na zunaj dograjena in bo v 6urovem stanju lejx> prezimila. Odprla je hkrati veliko zagato v Woltovi ulici, 6 svojo zunanjostjo pa se bo prav lepo prilegala Marijinemu trgu tako, da bo odslej motila skladnost le še hiša trgovine Šmalc. . Tudi univerzitetna knjižnica, koje temelji stoje prav gotovo na enem izmed najstarejših stavbnih mest v Ljubljani, je pririnila že do strehe in je za 22. november razpisana licitacija za kleparska in krovska ter pripadajoča tesarska dela. Tesarska dela so preračunana na 82.500 din, kleparska in krovska dela pa na 998.000 din. Krovska dela bodo vsaj za 6ilo še opravljena to zimo, vsekakor pa tako, da sneg in dež stavbe ne bosta zamakala. Dočini gradi tvrdka Bafa 6vojo palačo doslej le na dvorišču, pa je nova zgradba hotela »Slon« že začela rasti iz ta! in grade sedaj betonsko ogrodje in zidove drugega nadstropja. Hotel »Slon« bo prav gotovo tako po 6voji ureditvi kakor tudi zunannjosti lep okras mesta na najživahnejšem križišču, vendar 6e nam dozdeva, da je škoda, da ni pomaknjen v Prešernovi ulici vsaj za meter bolj navznoter. Po toči je sicer prepozno zvoniti, vendar bo bodočnost v razvoju ljubljanskega mesta še jasno dokazala, da imamo prav. Prav tako 6e upravičeno bojimo, da nepodrti del hotela v Frančiškanski ulici, kjer je 6edaj kopališče, še zlepa ne bo podrt in bo tako bogzna kako dolgo kazil sedaj tako lepo urejeno lice Frančiškanske ulice. Prav veseli bi bili, če bi temu ne bilo tako ter bi imel radbeni urad mestne občine jamstvo in garancijo, a bo tudi ta del 6tarega hotela v bližnjih letih padel. V nasprotnem primeru bo namreč to v gradbenem razvoju Ljubljane že drugi primer, pri katerem je bila gradbena oblast preveč popustljiva. 'Ali ni morda zadosti, da imamo ob velikem hotelu »Miklič«, ki stoji ob vratih v Ljubljano, nalepljene prastare stavbe kakor pravo sračje gnezdo, za katero ne vemo, kdaj bo padlo. Ali ne bi bilo boljše, da bi se mesto podaljšanja hotela podrl 6tari del ob Kolodvorski ulici. Moderna palača Hvala Bogu, da bo to vprašanje popolnoma drugače rešeno pri novi zgradbi, ki jo bo postavila zavarovalna banka »Slavija« ob Gajevi in Dunajski cesti. Banka »Slavija« je kupila 6tavbeni svet od podjetja Dukič, pri čemer je dala za zemljišče nad 3 milijone din, tako da stane kvadratni meter stavbišča okrog dva tisoč dinarjev. Kljub temu pa bo odstopila za razširitev Dunajske ceste in za zvezno ulico med‘Dukičevim blokom skupno nad 600 kvadratnih metrov. Dunajska cesta bo zato ob bodoči palači zavarovalnice »Slavije« razširjena za celih dvanajst metrov in bo prav tako široka kakor med Kreditno banko in bodočim »Slonom«. Ker se je banka »Slavija« zavezala, da mora v tako izpostavljenem mestu postaviti palačo, ki ne bo le v ponos zavoda, ampak tudi v kras ljubljanskega mesta, je razpisala za izdelavo načrtov konkurenco, katere se je udeležilo osem arhitektov, med njimi tudi dva iz Zagreba. Upravni odbor je sprejel načrte inž. Ivota Medveda iz Ljubljane, ki je sodeloval pri gradbi nebotičnika. Rebra starih hiš v prerezu Potem, ko so na jesen začeli podirati zadnje polovice hiš ob Dunajski cesti in tako ustvarili prostor za 6tavbišče nove palače, 60 22. septembra začeli z izkopom za temelje. Izkop za temelje je prevzela tvrdka inž. Miroslava Zupana, kljub temu da še doslej graditev palače ni oddana. Banka Slavija« je hotela s tem pridobiti na času, tako da bo takoj potem, ko bodo gradbena dela oddana, mogel jmdjetnik začeti z zidanjem, ne da bi se mudil z izkopom. Tako je sedaj kaj zanimiv pogled na stavbišče. Veliki razkopani prostor ob Dunajski cesti namreč zapirajo hiše, ki 60 od slemena navzdol navpično odrezane in deloma podzidane. Tako lepih prerezov skozi hiše, kakor jih moremo videti sedaj v naravi, pač ne pokaže noben še tako dobro izdelan model. Palača s tremi trakti Nova palača bo stala v isti črti 6 palačami Du-kičevega bloka v Gajevi ulici in v stavbni črti z nebotičnikom in Kreditno banko ob Dunajski cesti. Imela bo v tlorisu obliko črke U, pri čemer se bo en krak naslanja! na Dunajsko cesto, drugi krak na novo zvezno ce6to med Gajevo in Puharjevo ulico. Sjxxlnjemu robu črke U odgovarjajoči krak pa bo gledal na Gajevo ulico. Palača sama bo z Ljubljana, 6. novembra. Na sodišču se vse zadeve mirno in točno po paragrafih razvijajo in razpletajo. Proti Jožetu Anžurju, ki je bil osumljen roparskega umora železniškega sluge Ostriža Josipa, je bilo nadaljno kazensko postopanje ustavljeno. Mali kazenski senat je včeraj najprej obravnaval zanimivo tiskovno pravdo, ki se nanaša na gospodarske in politično odnošaje v kočevski deželici. Obravnava je bila preložena. Drugače pa je mali senat pod predsedstvom s. o. s. g. K. Javorška sodil le tatinske tipe. Dve piki in vprašaj Neki Albin iz ljubljanske okolice na vzhodu jr 3. oktobra biljeterju Josipu Martinčiču izpred kina »Matičar pograbil 14(X) din vredno moško kolo. Biljeter je kmalu zapazil, da mu je kolo odfrčalo«. Tekel je za Albinom in ga prijel. Albin, ki ima posebno strast do tujih koles, je bil včeraj obtožen zločinstva kvalificirane tatvine in je stal pred tremi sodniki. Sodnikom je pripovedoval j>rav čedno zgodbo. Bil je vinjen in ni imel nobenega tatinskega namena. Samo zmotil se je, ker jo mislil, da je pograbil bratovo kolo. Sodnikom je pripovedoval: »Tisto, ono-le nedeljo sem bil v več gostilnah. Moji živci pa so zelo slabi. V glavi se mi je mešalo. Mimo kina snu šel in sigurno sem mislil, da je bratovo kolo. Res sem veliko neumnost napravil.« Njegov kazenski list jo že prav lepo pisan. Moral jo Albin zaradi raznih vlomnih tatvin presedeli žc 2 leti vsemi tremi trakti pokrila veliko površino 1100 kvadratnih metrov in bo ob Dunajski ce6ti dolga 41 metrov, ob Gajevi 40 metrov, ob novi zvezni ulici pa 31 metrov. Visoka bo 30 metrov in bo torej še za 3 metre presegala venec palač Pokojninskega zavoda ob Gajevi ulici. Imela bo 6 nadstropij in ravno streho, ki bo deloma zgrajena kot terasa, deloma pa bo jx>krito s pločevino. Varna pred tresljaji Kot gradbeno novost pri gradbi te palače moramo omeniti jašek, ki bo varoval palačo pred sunki cestnega prometa ob Dunajski in Gajevi ulici. Ta izolacijski jašek bo zgrajen na ta način, da bo iz temeljev šel ob Gajevi in Dunajski cesti pod pločniki poseben betonski zid, ki bo nosil tudi pločnike. Med tem zidom in pravimi temeljnimi zidovi bo na ta način ostal velik jarek, ki ga bodo pokrivali pločniki. Sunke cestnega prometa bo sprejemal torej ta zunanji zid, ki bo nosil pločnike, kateri pa ne bodo trdno zvezani 6 temeljnim zidom 6tavbe same. Tresljaji 6e bodo prenašali po tem zunanjem zidu šele v temelje in nato po temeljnih zidovih navzgor. Že v globini kleti pa bodo vsi temeljni zidovi prekinjeni in bo nanje naložena plast izolacijskega gradiva, kakor svinca in klobučevine. 'Kolikor bo še sunkov kljub temu prišlo do te plasti, 6e bodo udušili v njej, tako da ostali zidovi, ki bodo zrastli na tej izolacijski plasti, sunkov ne bodo več mogli sprejemati. Zunanje lice V svoji zunanjosti bo palača učinkovala z izredno mirno in estetsko fasado, ki bo po svoji razdelitvi v skladu s palačami Pi&ojnitisKega zavoda. Fasada bo zgrajena iz umetnega kamenja in bo zaključena z učinkovitim vencem. Venec sam bo iz enostavnega stebričja, pri čemer bodo zidovi pomaknjeni za en meter navznoter, tako da bo prav posebno prišla do izraza igra svetlobe in sence. 9 lokalov in 38 stanovanj V traktu, ki bo gledal proti novi zvezni ulici, bodo prostori banke »Slavije« v kleti, pritličju in prvih treh nadstropij. V traktih ob Gajevi in Dunajski cesti bodo v pritličju sami lepi trgovski lokali. Vseh lokalov bo devet in se je že zdaj priglasilo nad 60 reilektantov. V prvem nadstropju obeh traktov bodo pisarne, v vseh naslednjih nadstropjih pa trisobna in dvosobna stanovanja ter tudi samska stanovanja. Tudi v traktu, kjer bo imela svoje prostore banka »Slavija«, bodo v četrtem, petem in šestem nadstropju stanovanja, katerih bo v vsej palači skupno 38. Ob vencu, ki zaključuje fasado palače, bodo pa podstrešni prostori, katerih bo zadostno število. V kleti bodo večinoma skladišča, v srednjem Ljubljana, 6. novembra. V Narodni galeriji in v Jakopičevem paviljonu je bilo zadnji teden prav živahno. Pripravlja se velika razstava bratov Šubičev, ki bo v našem umetnostnem življenju in v vrsti slikarskih razstav eden največjih dogodkov. Razstavljena bodo vsa cerkvena in jrosvetna dela obeh bratov Šubičev in sicer tako, da bo za njuno cerkveno umetnost prirejena velika dvorana Narodne galerije, medtem ko bo posvetna umetnost razstavljena v Jakopičevem paviljonu. Za prireditev omenjene razstave se je sestavil poseben odsek, katerega skrb je bila, da zbere vse razstavne slike obeh bratov in iz najrazličnejših krajev mr enem prostoru in s tem našemu občinstvu da priliko, da si ogleda prvič delo obeh slikarjev Šubičev. V odboru so: msgr. Viktor Steska prof. Matej Sternen, prof. dr. Fran Steli: ravnatelj Narodne galerije Ivan Zorman, dr. Marjan Marolt in kustos narodnega muzeja dr. Rajko Ložar. Omeniti je treba, da 60 bila zbrana dela zelo potrebna restavracije, ki jo je vešče opravil prof. M. Šubic in Matej Sternen. Da je bila razstava obeh največjih slovenskih bratov Janeza in Jurija Šubica res potrebna, dokazuje to, da ni bilo doslej pri nas nooene razstave njunih del in je najbrže poslej tudi spet dolgo ne bo. In 3 mesece robije. Njegova občina je v »pismu o glasu« kratko in jedrnato napisala: »Glas! Dve piki in vprašaji,.« tako je namreč predsednik senata omenil. Albin, ki je drugače prav čeden in eleganten deček, je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora. Izpraznila sta mu delavnico Po noči okoli 2 zjutraj 26. septembra je čevljarski mojster Joško Franko v Škofji Loki zaslišal nenavaden ropot. Odprl je okno stanovanja nad delavnico in opazi), kako sta dva moška nesla jx> dvorišču dve veliki bisagi. Takoj je začel klicati na pomoč. Občinska stražnika Albin Gerkman in Anton Kozmos sta prihitela na te klice in začela preganjati oba sumljiva tipa, ki sla bežala s culami proti Poljanski cesti. Ker sta videla veliko nevarnost, sta odvrgla bisagi in tekla naprej. Eden se je skril za Ambrožičevo hišo, drugi je tekel naprej. Oba so prijeli, ker so tudi orožniki stopili v akcijo. Prvega Jožeta Petriča, rojenega 21. aprila 1902. v Logatcu, so prijeli pri Ambrožiču, drugega Jožeta Malnarja, rojenega 11. februarja 1901 na Hudem Koncu pri Sodražici, pa so orožniki prijeli v Puštalu. Oba sta Jošku Franku popolnoma iz.praz.nila delavnico in mu pobrala raznega blaga v vrednosti do 5000 din. V preiskavi sta vlom trdovratno tajila kljub mnogim dokazom. Jože Petrič j>a je včeraj pred malim kazenskim senatom lepo izjavil: .Jaz vse priznam. V Ljubljani sem delal. l’o- I traktu ob Gajevi ulici pa bo pod glavnim vhodom, ki bo v sredini palače, klet v dveh etažah. V spodnji etaži bo kotlarna za centralno kurjavo in toplovodna naprava. Iz velike veže ob glavnem vhodu bo do6top do dveh stopnišč, ki bc6ta vsako v vogalih. kjer se stikajo trakti. Tretje stopnišče pa Bo ob koncu trakta na Dunajski cesti. Vsako sfojv nišče bo imelo tudi dvigalo, tako da bodo vse 6tranke imele izredno ugodne dostope do svojih stanovanj. Stanovanja Razumljivo je seveda, da bo oprema stanovanj kakor tudi drugih lokalov prvovrstna. Vsa stanovanja bodo samo ob sebi umevno opremljena z, vsemi pritiklinami, kopalnicami itd. Poleg tega pa bodo imela tekočo toplo in mrzlo vodo, plinsko instalacijo in v stenah vzidane omare. Kot posebnost moramo omeniti, da bo imela vsaka kuhinja pokrit balkon na dvorišče, na katerem bo poseben jašek za smeti. V ta jašek se bodo odmetavale smeti, ki bodo po široki cevi padale v klet, od koder jih bodo sproti s pepelom od centralne kurjave vred odvažali. Kljub temu, da gradbena dela za stavbo še niso oddana, upa zavarovalnica »Slavija«, da bo letos pozimi in prihodnjo pomlad mogla spraviti stavbo v groben pod streho, nakar jo bodo do leta 1939 uredili in opremili tako, da bo na jesen godna za vselitev. S to novo palačo bo Ljubljana brez dvoma pridobila v svojem osrčju, zavarovalnica »Slavija« pa na ugledu. Dolžnikom PAB Belgrad, 6. novembra. AA. Po določilih uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov imajo drugi letni obrok plačati dolžniki PAB-u izključno preko pristojnih davkarij. Samo pri prvem obroku je bila do neke meje izjema in so dolžniki dobili poziv, da jo plačajo neposredno PAB-u, in sicer zato, ker PAB takrat še ni mogel sestaviti seznamov dolžnikov in jih poslati davkarijam. Tudi zastran prvega obroka so se za vse tiste dolžnike, ki je niso plačali do 1. septembra t. 1. naravnost pri banki, naknadno izdelali in poslali seznami davkarijam in morajo ti dolžniki plačati tudi prvi obrok preko davkarij. Drugi obrok je zapadel 1. novembra t. 1. in je PAB poslala sezname vseh dolžnikov davkarijam in opozarja dolžnike-kmete, da morajo ta drugi zapadli obrok plačati izključno pristojnim davkarijam. PAB za to ne bo sprejemala neposredno od dolžnikov nakazil na račun drugega obroka. Opozarjajo se ti dolžniki, da se ravnajo po teh navodilih, da ne nastanejo pri plačevanju ne-rednosti. Za to razstavo je odziv, naj bi vsi. ki imajo v posesti slike obeh bratov, bil zelo velik. Mnogo slik so prispevale župne cerkve, nekaj slik je dal deželni muzej, privatniki in ljubljansko mesto. Mnogo jx>zornosti za razstavo je pokazal predsednik Narodne galerije dr. Fran Windischer, ki je velikodušno odstopil glavno dvorano Narodne galerije za razstavo cerkvene umetnosti. Z ureditvijo razstave si mnogo prizadeva zlasti ravnatelj Narodne galerije g. Ivan Zorman, ki je poskrbel, da bo razstava čimbolj pregledna in privlačna. Razstava bo posebno dobro pokazala, na kakšnem višku je bila naša cerkvena umetnost že pred dobrimi 50 letiini in bi bilo želeti, naj bi se naši elikarji šli vzgledovat prav sem k njunemu delu. Največja slika na razstavi, bo brez dvoma slika, ki j>redstavlja sv. Martina in je vzeta iz cerkve sv. Martina ped Šmarno goro. Meri v višino 3.80 metra. Najmanjši format ima slika, ki predstavlja sv. Voibenka nad Škofjo Loko, v izmeri 1.10 ni. V glavni dvorani Nar. galerije je razstavljenih 43 velikih slik. na 4 mizah pa so razstavljene skice in risbe za posamezna večja dela. Omembe vredna so velika in krasna platna, ki predstavljajo: Obiskanje Marijino (Jurij Šubic), sv. Jerneja v Voklem pri Št. Juriju, sv. Notburgo iz Bukovega vrha, Pinto Jurija Šubica iz poljanske farne cerkve pri Škofji Loki (kopija te slike je v cerkvi v Crngrobu, delal jo je mladi Grohar), dalje sv. Peter iz Radovljice, 1878, delo Janeza Šubica, velika in novo restavrirana slika, predstavljajoča Cirila in Metoda. Omenimo naj krasno sliko Janeza Šubica: Apokoliptični jezdeci in sliko sv. Antona Padovanskega, ki je bila prvotno naslikana za kapucinski samostan v Škofji Loki, tu pa so jo odkupili frančiškani v Ljubljani in jo poklonili Narodni galeriji. Zanimivo je, da sla brata Janez in Jurij Šubic nekaka predhodnika impresionizma in začetnika moderne umetnosti, o čemer priča slika Pred lovom, nekak lici ja, kakor sem izvedel, me je osumila, da sem jaz izvršil tisti veliki roparski zločin pri Zalogu, ko je bilo železničarju uropano 51.000 din. Pobegnil sem iz Ljubljane in šel peš do Št. Vida, nato pa z vlakom do Škofje Loke. Tam sem srečal nekega neznanca, ki me je povabil, da greva v delavnico pogledat. Prijeli so me pri neki hiši. Res sem imel pri sebi italijanske lire. Pa ne prave! Veste, tiste, ki jih je ranjka Avstrija izdala v Italiji. Z Malnarjem, ki ga drugače ne poznani prav dobro, sem se srečal že v ljubljanskih sodnih zaporih.« Sodniki: »Čudno jo! Zakaj ste prej vse tajili, danes jia priznavate?« Jože kratko: »Taji, dokler moreš. Drugače pa je boljše, da priznaš.« Njegov kompanjon Malnar Jože je sodnikom pravil prav romantično zgodbo o neki hudi bolezni, ko je bil tisto noč tako slab, da je šla od njega kri in voda. Stvari, ki so jih našli pri njem, je dobil na cesti. Priča Joško Franko je sodnikom j lepo v donečem škofjeloškemw narečju opisoval j usodni nočni dogodek. Ker je treba zaslišati še j druge priče, je bila obravnava preložena. 1 Filmi »Parada smrti« (Kino »Sloga«). Dolg presledek, v katerem nismo videli ne v gledališču in ne v kinematografu stvari iz bojnih poljan v svetovni vojni, vpliva na sprejem tega filma in splošen dojeni v gledalcu zelo ugodno. Osrednje dogajanje ne leži v jirerivanju vojakov med streljanjem topov in podobnega morilnega orožja, temveč v sliki življenja vojakov v rovih. Bojišče je Francija. Ta prikaz je v nmogočem pristen, toliko bolj, ker se v dejanje ne silijo kabaretno in operne komedije, temveč se očituje krutost vojne s trpljenjem vseh tistih, ki so morali gledati smrti v obraz. V skladu z evropskim okoljem je našel Amerikanec, ki je film rzdelal, tudi smisel za humor, ki ni tipično ameriški in prazen, temveč stvaren in naraven. Prizori iz bojnega polja, ki so izdelani z vso tehnično popolnostjo, pa so za to, da stopnjujejo dramatičnost dejanja. Za idealizirano podobo francoskega junaštva se je našel izredno posrečen in ne pretiran izhod: že kar stereotipno povelje, ki ga vsak poveljnik izda na čete, ki prihajajo kot ojačenja sproti zdecimira-nega polka. Domislek je povsem nov. Vsi trije glavni igralci Fr. March, W. Baxter in L. Bar-rymore se znajo lepo uigravati, le edina ženska, ki v filmu nastopa (June Lang), ne zna pokazati razen lepega obraza nič enakovrednega igralskega znanja. Film velja videti. Divne laži Nine Petrovne. (Ideal.) To frivolno filmsko stvar, ki je svoje čase vzbujala v nemi nemški izdaji precejšen halo, smo zdaj dobili v francoski, filmsko in igralsko precej popolni zvočni verziji. Zadeva se začenja z dunajsko opereto, polno lutkaetih oficirjev, duhovitih kvant in dvomljivih situacij. .Lepa ženska se v tej opereti igra z moškimi, z življenjem in s seboj — vse za denar. Opereta se spremeni v obrabljeno idilo med ostarelim, poročenim stotnikom, njegovo priležnico Nino Petrovno in mladim huzarskim poročnikom. Zensko, ki se je za denar igrala z ljubeznijo in s seboj, dohiti usoda in jo udari z — ljubeznijo. Film se konča z rezkim strelom in postane drama, v kateri se sence in svetlobe izenačijo — seveda zgolj zunanje, brez zakonitosti in smisla ob zvokih »Radecki marša«. Igralsko, režijsko, fotografsko je stvar dovršena in kaže vse odlike francoskega filma, vsebinsko pa spada med dela, ki kažejo življenje v kričavih, pozenskih, torej neresničnih, današnjemu človeku tujih ter zoprnih podobah. Top — hat. (Union.) Ameriška plesna revija, napol variete, naj*ol opereta, kjer razkazujeta plesalki in pantomimični zvezdi Fred Astaire in Gin-der Rogensova svojo tehnično — zvijalsko spretnost. Veliko režijskega razkošja, bolj ali manj zadostnih bleščečih toalet ter mase ne žensk, marveč ženskih nog, kakršne zahteva te vrste »umetnostna« tehnika in okus. Kar je vsebinice, je zato, da drži plesno revijo skupaj. Ker Ljubljana nima varieteja, mora imeti pač varietejske filme za tiste, ki le robe potrebujejo... »K novim obalam« (Matica). To je med filmi v letošnji nemški produkciji redko dobro, razgibano, nepropagandno in pestro delo, ki bo zmanjšalo v občinstvu nekaj upravičenega nezaupanja do rajhovskega filma. Dejanje poteka v angleškem tniljeju in njegovi moralni zakonitosti. Kljub temu, da se Nemci ne morejo in ne morejo otresti pretiranih režijskih in igralskih poudarkov in patosa, so to nove »Nove obale« film, ki človeku da dovolj užitka in ga tu pa tam tudi pro-vzame, kar je zasluga nove igralke, Švedinje Žarah Leandrove in običajno zelo zopernega Birgla. Od filmov, ki bodo čez nedeljo tekli v ljubljanskih kinematografih, je ta drama najbolj vreden obiska. pleinairizem, ki bi bil lahko motiv iz Normandije. V Jakopičevem paviljonu bodo razstavljene 4 velike stropne slike, snete s stropa v Narodnem muzeju. veliko delo slikarja Jurija Šubica. Slike predstavljajo v alegoriji znanost, umetnost, zgodo-vinoznanetvo in prirodoznanstvo. V sredini dvorane bo razstavljen krasen stenski friz, ki so ga prireditelji preskrbeli prav iz Prage. K življenjepisu obeh bratov naj novedemo, da izvirata iz znane slikarske družine Šubicev v Poljanah nad Škofjo Loko. Sina Janeza (1850) in Jurija (1855) je oče, |x>dobar Štefan, najprej sam izučil umetniške obrti. Ko sta dorasla, ju je dal v umetniško delavnico k Janezu \Volfu v Št. Vidu nad Ljubljano. Janez je 1. 1871 odšel v slikarsko akademijo v Benetke, 1874 je šel iz Benetk v Bhn, 1877 na Dunaj, 1883 pa je bil povabljen v Kaisers-lautern v Nemčiji za učitelja dekorativne umetnosti na muzeju za umetno obrt. Leta 1889 se je prehladil v okolici Kaiserslauterna in tu umrl. Jurij je šel leta 1873 od Wolfa na Dunaj in ostal tu do 1879. Tega leta jo odšel v Atene slikat notranjost ]>alače arheologa Heinricha Schlimanna. Leta 1880 je odpotoval v Pariz, kjer je ostal do 1890, ko je dobil naročilo, da naj gre slikat na grad Raschwitz pri Lijiskem. Tu se je leta 1890 prehladil in umrl leto dni pozneje za svojim bratom Jurijem. Celjske novice c Drevi bo Martinov večer »Oljke« v Narodnem domu. Vabljeni! c "f" Berta Hostnik. Včeraj je po kratkem in mučnem trpljenju zaspala v Gospodu v celjski bolnišnici gdč. Berta Hostnik, hčerka znanega pekovskega mojstra v Gosposki ulici g. Matevža Zadravca. Bog jo je poklical k sebi v najlepši dobi 23 let. Pogreb drage pokojnice bo jutri v nedeljo ob 3 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek ob 7 zjutraj v opatijski cerkvi. Naj v miru počiva! Ostalim izrekamo sožalje! c Mesnice in stojnice v Celju. Občinstvo opozarjamo, da bodo mesnice in stojnice v območju mestne občine celjske ob nedeljah in praznikih od jutri pa do 15. maja prihodnjega leta ves dan zaprte. Zato naj si vsak kupi meso ž e v soboto ali dan pred praznikom. c V spanju je padel s kozolca. Lemut Filip, 54 letni dninar iz Laškega, je šel v četrtek zvečer počivat na 3 m visok kozolce. Ponoči pa se je v spanju skotalil s sena in padel na tla. Piri padcu je dobil pretres možganov in nevarne notranje poškodbe. Pripeljali ®o ga v celjsko bolnišnico. Belgrad, 6, novembra, m. Sinoči je odpotoval v Split prometni minister dr. Mehmed Spaho, ki se bo jutri udeležil jutrišnjih tamkajšnjih slavnosti, ko bodo spustili v morje dve novi ladji »Jadranske plovbe« v morje. Ladji bodo krstili z imeni »Šumadija« in »Sarajevo«. Za botro bo žena predsednika vlade ga. Avgusta Stojadinovič. Zagreb, 6. novembra, in. Vodstvo Gradjaiufke-gn je za jutrišnjo nogometno tekmo v Ljubljani določilo tole postavo: Urh. HUgel, Češarek, Kovačevič, Jnzbinšek, Kokotovič, Brozovič, Antolkovič, Lešnik, Pogačnik in Pleše. — Tekmo bo sodil avstrijski sodnik g. Beranek z Duuaia Ljudje pod paragrafom KINO UNION b—w—w mm—,1 Danes premiera že dolgo napovedane muzikalne in plesne revije TOP - HAT Film, ki je tedne dolgo polnil kinematografe na Dunaju, Parizu, Londonu itd. Jutri ob pol 11 dopoldne bo svečano otvorjena razstava bratov Šubicev v Narodni galeriji Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Po stani" danes ob 7 zj. Kr a; Barometer- 1 sko stanje I Tempe- ratura v X ■5 § 3~ • Veter (smer, i a kost) Pada- vine s . '3'= C 55 ec If S 9 te & ! Ljubljana 764-3 7’2 8-4 92 10 NE, 4'8 dež Maribor 764*9 7-0 9-0 95 10 0 16-0 dež Zagreb 762-0 7-0 13-0 80 10 N, 5-0 dež Belgrad 760-7 8-0 9-0 95 10 0 2-0 dež Sarajevo 7600 6-0 11-0 95 10 0 — — I Skoplje 757-6 12*0 18-0 95 10 s, 15-0 dež Split 756-o 9'0 17-0 60 6 NE, 26-0 dež Kumbor 7540 15-0 — 70 10 N N Es 0-5 dež Rab 758-f? 10-0 — 50 5 ENE, — — Bel- in Pripomb«. Vremenska poroCila od grada naprej se nanašalo na prejšnji dan. Vremenska napoved: Večinoma oblačno spremenljivo vrenie. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Ves dan oblačno in mirno vrenie. Dež je rosil dopoldan od 10—10.10, popoldne od 13.45 z malimi presledki do 17, nato je rahlo deževalo do 3.10 ponoči. Ob 16 je nastopila redka megla, ki je trajala skoro do ranega jutra. Barometer se dviga. Koledar Danes, sobota, 6. novembra: Leonard. Nedelja, 7, novembra: Ivan Gabr. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-šva cesta 6; mr. Hočevar, Celovška c«sta 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. TEL. 27-30 Vel e film pretresljive vsebine ln romantične Dubesml Parada smrti V glavnih vlogah: Friderik Marsch, Warner Baiter, Lionel Barrymore ln lepa June Langova Jutri ot> pol 11. uri dopoldne predstava po znižaniii cenah. TEL. 21-24 MATICA Krasen ljubezenski in glasbeni velefilm K novim obalam Žarah Laander WUiy Birgel Glasba: Benatzkv Jutri ob pol 11. url dopoldne predstava po znižanih cenah. UNION ljubljanska drama: Marjan Hemar: ..Firma" Premlei'bi Soseda.) najbolj posrečena muzikalna ln plesna reviia TOP-HAT Film, ki je tedne dolgo polnil kinematografe na Dunaiu, Parizu, Londonu i. t. d. DDCtUTAVF ftn »£lAVNiKIHOB.:16..19"lN2i.'sUII PKtDJ I AVt UD OED.INPRAIM.I5..17..19.IN 21.USI Frančiškanska dvorana. Dramatski oder sv. Kriškof uprizori v nedeljo, dne 7. t. m. ob 5. uri popold. najboljšo Goldonijevo komedijo >Zd rana ua vasi«. Vstopnice se dobe v predprodaji v pisarni Pax et bonum. Komu niso še v živem spominu pogrebne svečanosti za pokojnim nadškofom dr. Jegličem, '/.brali so se takrat najbolj zavedni možje in fantje, žene in dekleta v Ljubljani, da izkažejo zadnjo čast nadškofu. Nekaj teli prizorov bo nudila nedeljska komemoracija, ki bo 7. novembra ob 11. uri v veliki dvorani hotela Uniona. Na sporedu je predavanje škof. ravn. g. J. Jagodica »Nadškof dr. Jeglič v besedi in sliki«, nato pa sledi film o pogrebu. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. Sedeži 2, 3 in 5 din. Frančiškanska prosveta v Ljubljani priredi v torek ‘J. t. m. ob 8 v frančiškanski dvorani »Martinov večer«, z OgrinCevo veseloigro < F Ljubljano jo dajmo!« Mod odmori prosta zabava, n«, koncu predstave prcjpie lastnik izžrebano vstopnice Martinovo gos<. Dolžnost vsakega naroda je, da se ob obletnicah spomni svojih prezaslužnih kulturnih delavcev, ki imajo za razvoj kulture poedinih narodov največje zasluge. Tako je tudi naša dolžnost, da se v letošnjem letu spomnimo 100 letnice rojstva enega najplodovitejših slovenskih skladateljev Antona Foersterja, ki je bil rojen leta 1837. Proslava se vrši v dneh od 7. do 20. t. in. in prva prireditev jo jutri v nedeljo dopoldne oh 11.15 in sicer otvoritev Foersterjeve razstave. K otvoritvi najvljudneje vabi Galsabena Matica ljubljanska. Razstava je nameščena v mali Filharmonični dvorani na Kongresnem Irgu. Opozarjamo na dva velika Foersterjev« koncerta, izmed katerih se vrši prvi, to je cerkveni koncert jutri v nedeljo ob pol 6 zvečer v ljubljanski stolnici, drugi pa v ponedeljek, dne 8. t. m., v veliki Unionski dvorani. Na cerkvenem koncertu nastopijo 3 ljubljanski cerkveni zbori, na koncertu v Unionu pa zbor slovenskih pevovodij (50 članov) in mešani zbor okrožja Pevske zveze (300 članov). Pondeljkov koncert vodi prof. Marko Bajuk. Vstopnina k cerkvenemu koncertu je izredno nizka in stane sedež 8 din, stojišče 4, dijaško stojišče 2 din, za pondeljkov koncert so sedeži od 20—10 din, stojišča pa po 5 in 3 din. Predprodaja vstopnic za oba koncerta v knjigarni Glasbene Malica LfubMansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20. uri. Sobota, 6. novembra: »Vozel«. Proslava 35-letnega pisateljskega udejstvovanja g. Pecije Petroviča. Nedelja, 7. novembra ob 15: »Beraška opera«. Izrven. Cene od 22 din navzdol. Ob 20: »Firma«. Izven. Cene od 22 din navzdol. Ponedeljek, 8. novembra: Zaprto. OPERA: Začetek ob 20 uri. Sobota, (i. novembra: Pod to goro zeleno:. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol. Nedelja, 7. novembra: ob 15: »Navihanka«. Izven. Znižane cene od 24 dinarjev navzdol. — Ob 20: : Seviljski brivec«. Izven. Gostovanje g. Josipa Križaja, Cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 8. novembra: Zaprto, V 1 Ljubljana, 6. novembra. Premiera veseloigre »Firma« od Marjana He-marja nam predstavlja sodobno lahkotno poljsko komedijo. — Dejanje se spretno giblje med resnostjo življenja in komičnimi situacijami, ki jih hote ali nehote ustvarja okolje. Snov je delno vzeta iz igralskega življenja, zato je razumljivo, da gre komedija preko odrov dobro pripravljena in da hoče režiser in igralec z avtorjevimi besedami vsaj delno odkriti in razjasniti problem igralskega ustvarjanja in življenja. Vsebina je izredno preprosta. Gledališka igralka Helena Otočka potuje s svojo garderoberko Marto Jedrzejowsko v L\vow na gostovanje. V kupeju govorita o vsem mogočem. Toda rdeča nit njunega razgovora kakor tudi življenje je gledališče. — Gledališče, ki zahteva vse. Na bližnji postaji vslopi Hugo Brandt, šef firme »Brandt in einr. Po svojem načinu življenja je popolna skrajnost igralki Heleni. Le nekaj imata skupnega: oba sta vklenjena v svoj poklic. Nihče se ga ne more rešiti. Vsaka posamezna kretnja, vse njihovo življenje je Tx>svečeno »firmi«. Kljub temu pa bi se oba rada ff rešila. Igralka ei zaželi mirnega življenja in doma, lastnik firme pa hrepeni po svobodi in modrem Sredozemskem morju. — Toda to je samo hip_—-okolje in zakonitost lastnega življenja ju brezsrčno loči. — Ponovno ee zarijela vsak v svoj posel, kajti tudi »gledališče je ogromna firma, ki zahteva, da moramo drugače živeti, drugače delati, se drugače oblačiti, drugače ljubiti, je firma, ki nam požre srca in živce in ki nas do smrti ne spusti iz svojih krempljev«. Ob tem srečanju in rahli povezanosti dveh »firm« pa teče neprisiljen razgovor, se nizajo smešni in resni prizori, ki pred gledalcem v lahkotni obliki razgrinjajo komiko in tragičnost našega življenja. — Helena Otočka pove v svoji veselosti in kramljanju marsikatero resnično spoznanje o gledališču, kakor tudi šef firme »Brandt in sin« spozna, da za poslovnim življenjem njegove tvrdke poje in vriska drugo življenje, ki ga on doslej ni poznal. Hemarjeva »Firma« je uspela. Igralka Helena je sicer nekoliko nejasna, tudi dejanje ee marsikje razvije samo zaradi gladko tekočih besed, vendar pa je v njej kos resničnega življenja. Za kopico besed se skriva nekaj resničnega človeSkega hrepenenja, ki je sedaj smešno, sedaj tragično in to pritegne poslušalca. Komedijo je režiral g. Ciril Debevec. Slaba mesta v komediji je skušal oživeti predvsem s podertanjem kontrastov med Heleno in Brandtom. Heleno Otocko je igrala g;a. M. Danilova. Helenina živahnost in nemirnost ji je delala v nekaterih prizorih nekoliko težkoč. Kraljev Hugo Brandt je bil izklesan tip. Poudarek na tragičnosti je dal komediji tisto globino, ki jo mogoče avtor ni hotel toliko položiti v osebo. Ga. Nablocka je igrala zelo prepričevalno garderoberko Marto. Čisto na poseben način pa je izoblikoval g. C. Debevec podobo Chyliczka. Starost, komičnost v glasu in situaciji, pretirana skrb in vsiljivost je knjigovodjo tako groteskno postavila ob stran mladega šefa, da je ta v njem dobil svoje ravnotežje. s-Firmo« je poslovenil g. Ciril Kosmač. Zadnja jesenska ligina tekma v Ljubljani Za jutri je program naslednji: V Ljubljani: Gradjanski : Ljubljana. V Zagrebu: Concordia : Jedinstvo. V Belgradu: Jugoslavija : HAŠK in BASK : Hajduk. V Sarajevu: Slavi ja : BSK. Naš gost je jutri Gradjanski — letošnji državni prvak. Prav posebno ne prihaja rad v Ljubljano, saj vemo, da je Gradjanski ravno na višku svoje; moči moral marsikdaj oditi poražen iz Ljuoljane. To vedo tudi pri Gradjan-skern iu zato iščejo spremstvo, da ne bodo ostali tako samotni iu prepuščeni na milo voljo samo ljubljanskemu občinstvu in zato groze že cel teden s posebnim vlakom. Jeseni prede Grad-janskemu trda in zato je razumljivo, da bo poizkusil vse, da bi še v ostalih dveli tekmah nabral nekaj pik. Prva preizkušnja zanj je naša Ljubljana. Kaj bodo napravili naši fantje? Če bodo tako brezglavo natepavali žogo kot so jo prejšnjo nedeljo, potem je za vse gledalce bolje, da ne pridejo na igrišče in se ustavijo kar ob novo postavljeni ograji, ki zaenkrat nima niti toliko luknjic, da bi mogel gledati na igrišče z enim očesom. Bolje, namreč zato, da se ne bo nihče jezil, kot se je lahko zadnjo nedeljo. Vendar moramo reci, da je tudi Ljubljana ohranila vse tradicije slovenskega nogometa kot sta jih imela Ilirija in Primorje. Tudi ona je ono zagonetno moštvo, ki nudi, kadar ima svoja .»luči do intervala« izredno igro. Taka »lueida intervala« ima ravno takrat, kadar nihče tega ne pričakuje. O, da bi bil jutri en tak dan... Moštvo ima danes dobro fizično kondicijo, tudi tehnika je zadovoljiva in če bodo naši igralci tema dvema elementoma dodali še zagrizeno voljo, da se jutri bore za prestiž slovenskega nogo- ( meta, bomo zadovoljni. To pa predvsem pričakujemo. Prerokovali ne bomo. zato pa tembolj želimo. Tekmo bo vodil Avstrijec Beranek. Huda bo v Zagrebu. Tu se bosta klala na žive in mrtve Concordia in Jedinstvo. Oba kluba se otepata nečastnega zadnjega mesta. Zmagati bo hotela Concordia, isto pa želi tudi Jedinstvo. Dve lepi igri bosta tudi v Belgradu. TIAšK bo na vsak način hotel obdržati svoj lep položaj, na vrhu tablice. Dober je, o tem ni dvoma, tako dober, kot že dolga leta ni bil in zato ima mnogo izgledov za zmago nad Jugoslavijo, Če bi igral v Zagrebu, bi takoj napovedali njegovo zmago, tako smo pa malo rezervirani. Druga igra med BASKom in Hajdukom bo prav tako zanimiva kot prva. To je prva Hajdukova v Belgradu. Končno imamo še tekmo v Sarajevu. BSK je v odlični formi, kar dokazuje s svojimi zmagami vsako nedeljo. BSK je v Sarajevu redko izgubil, celo tedaj, ko so izgubljali vsi klubi po vrsti. Najbrž bo zmagala večja rutina, ki jo ima BSK nad požrtvovalnimi Sarajevčani. Igro sodi gosp. Bažant. Zobni atelse-dentist KOVAČ JOSIP se fe preselil i® Miklošičeve cesto 18 na Resljevo cesto Štev. 6. Izza naših meja Ker je skušal prekoračiti mejo brez potnega lista, je bil obsojen pred sodiščem v Postojni .Šajn Franc, star 41 let, doma iz‘Knežaka, stanujoč v Črnein vrhu. Dobil je 4 mesece zapora in 3.000 lir denarne kazni. Zagovarjal se je, da ni nameraval prekoračiti meje, ampak je imel le ob meji opravki pri delu. Črni vrh je namreč tik ob meji. V Pulju in okolici je zmanjkalo soli. Baje se to ponuvlja že skozi več let ob tem času, ko ljudje navadno sole in pripravljajo za zimo ribe, zlasti sardele. Pravijo, da so temu vzrok tovarne za konzerviranje rib, ki se boje,_ da ne bodo mogle dobiti same dovoljnih količin rib, ker jih večino osole ljudje sami za dom. Tako pa obenem še prisilijo ljudi, da prodajo ribe pod ceno, ker nimajo soli in ker bi sc jim sicer ribe pokvarile. Ker je pobegnilo nenadoma več delavcev, ki so bili znani nasprotniki režima, so oblasti na Beki izvršile okoli sto aretacij med delavstvom v rafineriji, plinarni in zlasti v tvoruici torpedov. Znano je namreč, da obstoja na Reki najstarejša tovarna torpedov in da so se ob istrski obali delali s tem nevarnim orožjem prvi poskusi. Znani sejmi, ki so bili vsak drugi mesec v Ilirski Bistrici od kar pomnijo ljudje, so bili ukinjeni. Odslej bodo v bližnjem Trnovem. Vse pritožbe doslej niso imele uspela in ga tudi naj-orž ne bodo imele, ker je prejšnji sejmski prostor v Ilirski Bistrici že uporabljen in je na njem zgrajena velika tovarna za lesno indu-trijo. Čudna nezgoda je zadela blizu Materije kmeta Ciglarja Franca, doma iz Obrova v Istri. Zvečer se je namreč 6 konji vračal domov iz Trsta, kjer je prodal drva, ko sta ga napadla dva roparja in zahtevala denar. Toda pri njem ga nista našla, ker ga je previdni krnet prej skril za rob klobuka. Zato sta mit kratkomalo od-liregla konje in odšla z njimi kar preko polja. Ker mu na vzklike na pomoč ni nihče prihitel pomagat, sc je sam podal za roparjema, ki sta kon ja tudi kmalu pustila kak kilometer od kraja, kjer sta jih vzela. Kmet se je nato podal k orožnikom, da bo dogodek naznanil. Toda tu ga je čakalo novo presenečenje. Bil je zaradi dogodka najbrž tako rfizburjen, du orožnikom ni mogel jasne povedati, za kaj gre. Padel je v protislovja in posledica je bila, da so njega vtaknili v ječo. šele po posredovanju domačih iu ko so ugotovili dogodek, so ga čez nekaj dni izpustili. 82 letni berač požigalec Nenavaden primer požiga se je pripetil pri Sv. Ani v Slov. ^ goricah. Zagrešil 'ga je iz maščevalnosti 82 letni berač Anton Kocbek, ki živi na občini ter ga vzdržujejo občani. Kocbek ima za seboj zelo pisauo preteklost. Že neštetokrat je bil kaznovan, dvakrat je odsedel že večletno ječo zaradi hudih zločinov. Najdaljši njegov zapor je znašal C let. Da ga tudi na starost ni minila zloba, je dokaz njegovo zadnje dejanje. Na svojem obhodu okrog posestnikov v občini je prišel pred nekaj dnevi k posestnici Barbari Urbančič. Prenočeval je v hlevu ter je dobival hrano, kakor vsa ostala družina. Kocbeku pa je bila ta hrana preslaba, pa je zelo energično protestiral pri posestnici, kjer pa je seveda slabo naletel. To ga je tako ujezilo, da ji je zagrozil s požigom. Posestnica njegovih groženj ni vzela resno, zato pa je bila tembolj presenečena, ko je berač svojo grožnjo res izpolnil. Zažgal ji je sušilnico za lan in koruzo. Po izvršenem zločinu se je sam prijavil. Vloge pri 8 slovenskih hranilnicah Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašale vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah dne 30, septembra 1937 skupaj 1.009(054.092 din. V celoti so torej padle v primeri z avgustom približno za toliko, kolikor znašajo obresti za 1 mesec, ki se bodo pripisale vlagateljem na koncu leta. Vendar je razveseljivo, da so padle le vloge v tekočem računu, dočim so ostale vloge na knjižice na isti višini (t. j. 601,3 milij.). Sicer pa izkazuje 6 hranilnic prirastek pri vlogah na knjižice, 7 hranilnic prirastek pri vlogah v tekočem računu, 8 hranilnic pa pri celotni vsoti vlog. Število vlagateljev na knjižice je naraslo pri 6 hranilnicah, enako število vlagateljev v tekočem računu, skupno Število vlagateljev pa pri 7 hranilnicah in znaša skupaj 136.250 vlagateljev. Skupno število vlagateljev v tekočem račuou pri vseh hranilnicah je naraslo za 13. Tudi iz teh Številk se vidi. da se zaupanje vlagateljev v hranilnice in v denarne zavode sploh polagoma vrača. Ko bodo denarni zavodi po Novem letu prejeli prve anuitete od Privil, agrarne banke in morda tudi posojila od Narodne banke, posojilnice pa tudi od PoSlne hranilnice na podlagi svojih odstopljenih kmečkih posojil, se more pričakovati ugoden vpliv na vse naše denarne zavode. Od tu in tam Polovična voznina in letni občni zbor Pevske zveze je dovoljena pod št. 25179 z dne 5. nov. t, 1. Polovična voznina velja od 7. do 10. nov. Osrednji odbor naših Borz dela je na svoji seji v Sarajevu sklenil, da daje za zimsko pomoč na razpolago 1.5 milij. din, ki se bodo razdelili med vse borze dela v sorazmerju z višino prispevkov, ki so jih Borze dela prejemale 1930. Obenem je osrednji odbor dovolil posameznim Borzam dela, da iz svojih lastnih sredstev porabijo višje zneske za zimsko pomoč, kakor so jih pa doslej. Obenem se obračajo na mestne občine, naj bi nabavile za brezposelne delavce ceneno kurivo in se v ta namen obrnile na prometnega ministra, da bi dovolil cenejši prevoz. Zakon o gospodarskih zadrugah, ki je bil izdan pred kratkim, predpisuje vsem zadružnim zvezam, da so v smislu novega zakona preosnujejo. Vsaka zadruga, ki ima najmanj 50 članov, se mora vpisati v glavno Zadružno zvezo, Zato morajo vse zadružne zveze sklicati občne zbore, na katerih bodo sprejele nova pravila, ki bodo v skladu z novim zadružnim zakonom. V vsem gospodarskem življenju prt nas se opaža stalno izboljšanje. Po statističnih podatkih, ki jih je objavila Narodna banka, se vidi, da se je dvignila predvsem naša zunanja trgovina in z njo vred tudi dohodki državne blagajne. V avgustu so znašali dohodki nič manj kakor milijardo in 100 milijonov dinarjev. Ta vsota pomeni do ee-daj naj večjo številko, ki »o jo kdaj pokazali dohodki državne blagajne v enem samem mesecu. Neposredni da vid. ®o se povečali o-d 185 milijonov v juliju na 324 v avgustu, posredni davki so vrgli 262 milijonov, a monopoli 184 milijone. Te Številke so tako visoke, kakor jih v zadnjih štirih letih še nismo zabeležili. Nevarnega razbojnika Kureliča, ki je pred dnevi v družbi svojega prijatelja Novaka pobegnil iz kaznilnice v Lepoglavi, so včeraj prijeli v goadu pri Lepoglavi, Zagrebška policija je najprej preiskala vsa skrivališča, v katerih se je svoj čas Ku-relič skrival po Zagrebu, vendar ga ni našla. Pač pa so ga slučajno zalotili orožniki iz Lepoglave, 1« so bili na službenem obhodu. Razbojnik se je ®*c.e5 upiral, vendar aretaciji ni ušeL Njegovega pajdaša Šimna Novaka, ki je doma iz Rogaške Slatine, pa šc iščejo. Novak je bil svojčas zaradi vlomov in ubojev obsojen na dvajset let robije. Sedem let težke ječe jo dobil pred banja-inskim sodiščem Dušan Pišman, ker je ubil svojega očeta, nepoboljšljivega tatu. llija Pišman je bil tat po poklicu, da ee ga je lastna rodbina na vse načine otresala. Odsedel je Že dolgo vrsto let v raznih zaporih, vendar je kradel kar naprej, cim se je spet pojavil na svobodi. Ko se je pred tremi leti Hi ja povrnil iz zapora, kjer je odsedel štiri leta, ga je sin Dušan pregovarjal, naj se poboljša in oprime ]>oštenega dela. Vse skupaj ni nič pomagalo, dokler ee užaljeni sin ni razjezil in svojega očeta ustrelil. Po izvršenem umoru je znal sin zločin tako vešče prikriti, da so ga spravili pred sodišče šele tri leta kasneje. Sodišče je upoštevalo vse olajševalne okoliščine ter ga je obsodilo samo na 7 let ječe, V nedeljo 21. novembra bo JNS priredila v Banjaluki »velik« shod, na katerega se bodo pripeljali sami veleugledni veljaki: Pera, Boško, Jovo in drugi i»dobni možje. Baje se bodo vsi lf prvaki polomljene JNS pripeljali kar na vozeh, v katere bodo vpreženi plemeniti konji iz Lipika, ki jih je prvak JNS dr. Kojič evoj čas dobil v dar od nekaterih junakov nasičke afere. Za kočijama pa dr. Kojič menda ne mara biti,,, ..P^rog 16 milij. kg kruha pojedo dnevno vsi Italijani. Ker doma ne pridelajo toliko žita, da bi zadostili tej potrebi, ga morajo kupovati zunaj. Da bi se pa v smislu nove gospodarske politike, ki strenn za tem, da bi se Italija osvobodila uvoza iz inozemstva, zmanjšala količina zunaj nabavljenega žita, je prišla odredba, da se pšenična moka meša s koruzno. Rezultati pa so pokazali, da kruh iz te mešanice ni niti tečen niti dober. Oblasti pa kljub temu z vso silo pritiskajo v tej smeri in na vse mogoče načine prepričujejo ljudi, da je tak kruh najboljši. Skrbi jih, da ne bi italijanske finance zaradi prevelikega uvoza prišle v stiska 248 vagonov jaje je izvozila naša drsava letos v »Švico. Zanimivo je, da nas v tem primeru poseka Bolgarija, ki je izvozila v Švico 296 vagonov. Na tretjem mestu se nahaja Danska s 174 vagoni, na četrtem Poljska s 131 vagoni in nato Belgija s 101 vagonom. Razbojniški družbi, ki je zagrešila preko 20 razbojmstev, sodijo te dni na sodišču v Slavonski Pozegi. Tolpo je vodil Pavle Grenzer, ki ga je smrt dohitela že prej, preden so ga orožniki prijeli. Ko so njega in njegovo tolpo orožniki obkolili, se je poglavar tolpe upiral, a je bil ustreljen. Vsi ostali pa so kasneje padli oblasti v roke. I i roparji so svoje žrtve na nečloveški način mučili, da so iz njih izvlekli priznanja, kje se nahaja denar. Državni tožilec zahteva za nekaj razbojnikov smrtne kazni. V Berlinu so že doživeli prvo predstavo filma »K oralska princesa«, ki je bil večji ded posnet v Dalmaciji ter je zanj napisal glasbo Dalmatinec Ivo Tijardovič. Prva predstava je bila pri občinstvu zelo lepo aprejta, zlasti pa so jim ugajali prizori, ki kažejo lepoto Dalmacije, Tijardovič, ki je skomponiral glasbo še za dva druga filma (»Pesem Jadrana« in »Hans Schelklein«), se je vrnil v Zagreb in prinesel s seboj šop kritik, bi vse hvalijo njegovo glasbeno delo. Tijardovič je tudi povedal, da se bo kmalu vrnil spet v Berlin, kjer bodo posneli za film njegovo znano opereto »Mala r loramy«, katero so tudi v Ljubljani dajali z velikim uspehom. Denarnico, hčerko in njeno prijateljico so neznanci ukradli kmetu Josipu Lisjaka iz Dekanovca blizu Zagreba. Mož je peljal svojo hčerko in njeno prijateljico v Subotico v nek zavod. Spotoma je Lisjak zaspal. Ko se je blizu Slavonskega Broda zbudil, je zapazil, da mu je zmanjkala denarnica,-v kateri je bilo 2000 dinarjev. Povpraševal je sopotnike, če so videli kakega sumljivca, nakar je sklenil, da se bo odpeljal nazaj v Kapelo, kjer morajo potniki dolge ure čakati na zvezo za Požega. TaJorat se je prikazal tudi neki elegantni gospod, ki se je ponudil Lisjaku, da bo hčerko in prijateljico pospremil do Subotice, Lisjak je prišel v Kapelo, vendar ni mogel storiti ničesar drugega kakor javiti dogodek policiji Ko s« je pa drugi dan pripeljal v Subotico, svoje hčerke in prijateljice ni našel v zavodu. Brž je obvesti! policijo, da sta obe dekleti izginili. Mislijo, da ju je odpeljal elegantni gospod, ki je bil trgovec z belim blagom. ii|pill| M. Jacoby - R. Leigh: -9 Poročnik indijske brigade Novi izum drsalk, s kakršnimi 6e je mogoče drsati tudi po asfaltnih ulicah. Poskusni posnetki so uspeli in dekle je bilo takoj angažirano. Reinhardt je bil nad njeno igro navdušen in v »Snu kresne noči« je ta nova filmska kraljica vil osvojila svet, kakor pravimo. Njeno ime se je zablestelo med prvimi hollywoodskimi imeni... Drugi njen zmagoviti nastop je bil v filmu »Rešitelj človeštva«, ki s pretresljivo nazornostjo kaže življenje delo in boj junaka znanosti Pasteurja, izumitelja cepiva proti steklini. To je bil njen drugi uspeh, h kateremu je pripomoglo tudi dejstvo, da je igrala v družbi velikega Paula Munia. Naslednjo vlogo je dobila v moderni drami »Luč v megli«, filmu, ki s svojo plemenito mislijo spominja na »Pasteurja«. Obe ti dve deli bomo kmailu videli tudi v Ljubljani. To filmsko dekle, ki se je v kratkem povzpelo na vrhunec filmske poznanosti, živi danes v prelepi vili v Burbanku pri Hollywoodu, blizu velikih filmskih delavnic. Zavrača vse poročne ponudbe in snubce in čaka zdaj po vsej slavi in stotisočih dolarjih — ljubezni... Ime je tej mladi igralki, ki jo za srečo in slavo zavida milijon ljudi, — Anita Luise. Radio Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite i najboljšem in oajrenejiem ilustriranem tednika »K a d i o Ljubljana* Id atane mesečna • a m o deset dinarjev. — Programi Radio Ljubljana Sobota, 6. novembra: 12 8 ploščo za plogSo — r pisano polje, vsakemu nekaj — to bo najbolje — .13,45 Vreme, porodila — IS Caa, spored, obvestila;*- J&tt-S ploSfio za ploščo — v pisano poljo, vsakemu nekaj — to bo najbolje — 14 Vreme — 18 Za delopust (igra Radijski orkester) — 18.40 Sanitarni razlagi za poglobitev žel. proge skozi Ljubljano (g. dr. Franta. Miss) — 19 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 16.30 Nac. nra — 13.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. nrednik dr. Lojze Kuhar) — 20.30 Pratika za meseo listopad ali november. Beseailo sestavil prof. Niko Kuret, sodelujejo člani radij, igralne družine, vodi Ivan Pengov — 22 Cas, vreme, porodila, spored — 22.15 Lahko noči (koncert Bad. orkestra). Drugi programi Sobota, 6. novembra. Zagreb: 20 Opera. — Dunaj: 19.10 o filmu. — 19.25 Johann Straussov koncert. — 20.20 Poster koncert. — 21.30 Čajkovskega koncert za klavir in orkester. — 22.20 Klavir in orkester. — 22.50 Zabavni koncert. — Budimppešta: 19 Igra. — 21 Prenos koncerta iz Miškolca. — 22.05 Jazz. — 23 Kavarniška godba. — Trst—Milan: 17.15 Jazz. — 21 Pihala — 22.10 šrgle. — Rim—Bari: 21 Opereta. — Praga: 19.25 Fudi-kove skladbe. — 20.15 Opereta. — Varšava: 20 Ljudski program. — 21 Valčki. — 22 Orkestralni koncert. — Hamburg: 19.10 Veseli svatbeni običaji. — 20.10 Vojaški večer. — Vratislava: 21.10 Kantata »Srečna otroška leta«. — Lipsko: 19.10 Valčki. — Frankfurt: 10.10 Vojaška godba. — Strasbourg: 21.30 Zabavni večer. jo nesel na posteljo. Pokril jo je z lajikim kašmirskim plaščem. Ni se zbudila. Sir Benjamin je odšel v vežo in poklical indijsko strežnico. Na kratko ji je velel, naj pazi na gospo, ker on zdaj odhaja. Služabniki so odnesli njegovo prtljago na voz, ki je že čakal zunaj. Sir Benjamin Warrenton je še enkrat potiho stopil v spalnico. Obstal je na pragu. Ni se hotel približati postelji, da ne bi zbudil žene. Neslišno je zaprl vrata in odšel v svojo sobo. Tam se je preoblekel in hitro stopil ven. Ko je sedel na voz, je izza obzorja vstajalo sonce, krvavo, veliko in okroglo. Warrenton je zapovedal kočijažu, voz je krenil dalje. Slovo Geoffrey se je kmalu zbudil. Spal je komaj dve uri ali tri. Zdaj je bil mirnejši, skoraj da docela miren. Kadar se je pripravljal na kako reč, zlasti pa na tako nevarno pot, kakor je bila sedanja, je lahko ohranil hladno kri in je imel živce čisto v oblasti. Ob desetih se je oglasil pri guvernerju Macefieldu. Njegov oddelek se je bil že vkrcal na bojno ladjo »Victorio«, ki bi opoldne morala naprej. Guverner ga je sprejel v svoji delovni sobi. »Dragi Vickers, mislim, da ni treba, da bi vam ponavljal navodila, ki sem vam jih dal včeraj. Čim prej nakupite konje in se vrnete v Kalkuto, potem pa v Chukotil Ali vara je to jasno?« »Popolnoma jasno, sire, in storil bom vse, da se s svojim oddelkom čim prej vrnem v Kalkuto.« »Prepričan sem, da bom z vami zadovoljen! Srečno pot in na svidenje!« Guverner mu je stisnil roko. Vickers je v njegovem pogledu zapazil milobo, ki se je le redkokdaj pokazala v teh hladnih, sivih očeh. Nato se je Geoffrey odpeljal v vilo polkovnika Campbella, ki je moral naslednji dan na svoje novo službeno mesto, da prevzame poveljstvo nad trdnjavo Chukotijem. Najstrašnejše orožje, ki ga je človek zavihtel nad samim seboi: ŽIVI TORPEDO" ff Tudi po časopisih sc ameriški vojaški strokovnjaki zadnje leto zelo jeze nad najnovejšim japonskim morilnim orožjem, nad lakoimenovanim »živina« torpedom. To je japonska iznajdba, ki je zapretila, da ee način pomorskega vojskovanja v bodoči vojni čisto spremeni. Kakšen je ta »živi« torpedo, si bomo najlažje predstavljali, če povemo, kaj je napisal o njem ameriški časnikar Fred Nottam, ki je. pred dobrim letom dni obiskal Japonsko. Takole je napisal: V japonskem vojnem pristanišču Nagasaki so začeK delati poskuse s tako imenovanim »živim« torpedom*. To vest so preteklo jesen objavili časopisi po vsem svetu, vendar je svet bil na ta poročila malo pozoren zaradi takrat mnogo bolj aktualnih vprašanj. Nekaj tednov je prispela nova brzojavka z Japonskega, ki je med drugim povedala o »živih« torpedih tudi tele podrobnosti: »Živi« torpedo je 7.5 m dolg in ima v sredini premer 1.3 m. Žene ga silno močan motor. Njegova posadka šteje dva moža, ki imata to nalogo, da torpedo vodita v gotovo smer. Ko ta cilj dosežeta, torpedo zleti v zrak, z njim vred pa tudi njegova posadka.« Na to pa je prišlo še tole dopolnilo, ki bolj označuje vojaške vrline japonskega vojaka, kakor pa vsa druga časopisna poročila in psihološka razglabljanja: »Dosedaj se je javilo za prostovoljno smrt v torpedu 6000 vojakov ki so povečini sami japonski mornariški častniki«. Od takrat nismo slišali ničesar več. Ko eo prispele v svet vesti o teh »živih« torpedih, se je vseh najprej polastilo veliko začudenje, ker kaj takšnega res ni nihče pričakoval, naito pa kakor na ukaz nihče več ni hotel takšnim vestem verjeti. To se je zdelo vsem že nekoliko preveč, da bi bilo mogoče postaviti na noge kar večje mornariške oddelke, ki bi bili pripravljeni iti s torpedi vred v gotovo smrt. Poleg tega pa je od tedaj preteklo že celo leto, in ljudi, tudi tiste, ki imajo opraviti z vojaškimi stvarmi, so prevzele druge skrbi, ki so se jim zdele na vsak način bolj verjetne, pa tudi bolj pereče. Pozabili 60 tudi na to, kaj se je pred letom dni utegnilo res zgoditi v japonskem vojnem pristanišču Nagasaki. Vendar pa so prav pred kratkim spet prišla o tej navidez tako neverjetni iznajdbi nova poročila, ki so še krepkejše potrdilo vsemu temu, kar pred letom dni ni hotel nihče prav verjeti in na kar je ravno zato še tem hitreje pozabil. Ta poročila pa govore o tem, da japonski mornariški strokovnjaki ne samo delajo načrt, kakšni naj bi bili »živi« trpedi, pač pa že tudi o tem, da tehniki tam v deželi vzhajajočega sonca že dokončujejo uspešno svoje delo in da stoje že pripravljeni ti stroji, da stopijo v službo tistih, ki so se prostovoljno odločili, da v njem izvrše samomor za domovino Življeoije naj ne pomeni nič, kadar gre človek v boj za domovino. Verjemite, da je malo, če se jih je sedaj za ta samomor v »živih« torpedih odločilo vsega skupaj okoli 6000, toda verjemite tudi to, da bi se jih javilo tudi 100.000 takoj, čim bi se pokazalo, da je Japonska v veliki nevarnosi in da bi jo kdo hotel raztrgati na kose. Kako pa ®o napravljeni ti »živi« torpedi? Tega ne more dosedaj še nihče reči. kajti to tajno japonski admirali skrbno čuvajo. Kljub temu pa ne govore po vseh otokih, nad katerimi kraljuje Mi-kado, sin kraljice sonca, o ničemer drugem, kakor o tej strahotni iznajdbi. O tem govori mehanik v Kyotu v svoji delavnici, ravno tako rad kot pe-prosti kmet na rižovih poljanah. Časopisje pa ne reče nič, ne ve nič... Kljub temu, da je o tem toliko tajinstvenosti in šušljanja, bo vsekakor res vsaj toliko, da eo na zadnjih vajah japonske mornarice napravili prve poskuse z živimi torpedi da bi ugotovili, koliko bi bili uporabljivi v bodoči vojni in v koliko bi v resnici mogli pomeniti spremembo taktike vsega pomorskega vojskovanja. Teorija je teorija, ki je brez pomena, če se prak- tično ne da izrabiti. Bolj pametno je zato tudi omenjene »žive« torpede gledati s praktičnimi očmi in jih kontrolirati. Sklep je bil torej napravljen, in v torpedo sta sedla prva dva moža, ki sta 6e odločila »za blagor domovine« končati v torpedu. Toda prvi torpedo, ki so ga pri japonskih mornariških poskusih spustili, je izginil brez sledu nekje v širokem morju, ne da bi dosegel svoj cilj. Drugi je eksplodiral že, ko je napravil komaj polovico poti, na katero je bil namenjen. Šele tretji je dosegel svoj cilj in potopil »sovražno« ladjo. In prvih šest prostovoljcev je šlo v smrt... Po teh prvih poskusih, ki so se posrečili le na pol so sklonili japonski inženjerji spet svoje glave nad svoje težke načrte in začeli razglabljati, kaj je bilo vzrok, da se prvi poskusi niso bolje obnesli. Hoteli so ugotoviti, zakaj je od treh samo en torpedo izpolnil svojo nalogo. Ali je napaka v gradivu, ali pa so bili prvi prostovoljci premalo trdno odločeni, da gredo sami v smrt? Zato je bilo treba poskusiti še z drugimi šestimi prostovoljci. Tudi to se je zgodilo in spet jih je šlo šest v 6mrt... (,Mrzla" tehnika in živi človek z dušo . .. Pa, dobro. Jaz, ameriški časnikar, se ne morem zadovoljiti s poročili teh »mrzlih« tehnikov, ki so navajeni gledati človekovo življenje kot sestavni del kakega problema. Ne mislim na torpedo, prav tako tudi ne na njegovo izpopolnjenost in na silo, s katero zleti v zrak eksplozivna snov. Mislim na čisto nekaj drugega. Spet imam namreč živo pred očmi oni davni prizor, ki sem ga videl v Nagasakiju: velike jeklene pošasti s svojimi stolpi mi spet vstajajo pred očmi, tisoči zarumenelih obrazov, ki se naslanjajo ob pomorskih po-moljih in strme na bleščeče torpede. Zdi 6e mi, kakor da spet slišim kratka, odsekana povelja in si predstavljam, da sem v koži enega od onih dveh prostovoljcev, ki preživljata zadnje trenutke in že lezeta v jeklen sveder, ki se imenuje torpedo. Ta dva, ki sta šla v prostovoljno prokletstvo, sta bila vendar človeka, prava živa človeka z dušo in telesom! In v žepu njunih uniform je morda tičala še zmečkana cigareta in vžigalnik ter morda tudi še zadnje pismo njegove matere, njegove žene... Da bi bili to res junaki? Morda! Toda zdi se mi, da so bolj podobni morskim živalim, ki se žrtvujejo na oltar napredka tehnike. Po mojem mnenju so to fanatiki, ki so odklonili vse človeške časti in ki so se odločili spremeniti sanje svojih predpostavljenih v resničnost, ki naj bi zagotovila japonski mornarici oblast na morju. Prvi poskusi z »živimi« torpedi so pred nedavnim prišli na ušesa našemu vrhovnemu vojaškemu poveljstvu in zvedel sem, da so se o niih precej obširno menili višji ameriški vojaški veljaki. Ne vem, če nameravajo tudi v naši mornarici vpeljati kak podoben samomorilni izum, mislim pa, da se za kaj podobnega ne bodo odločili, saj so zadnji poskusi pokazali, da čisto zadostujejo torpedi brez posadke, ki bi se morala zapisati 6mrti. Če pa bi le prišlo do tega tudi drugod, ne samo na Japonskem, potem lahko rečemo, da v bodočih vojnah ne bo potrebna nobena strategija več, pač pa bodo vodili in odločevali boje le učeni tehniki, in to bo pač najstrahotnejše orožje, ki ga je kdaj človek zavihtel nad samim 6eboj. II Navadna" zgodba Pot od neznanosti do milijonov Seveda se je to zgodilo v zemlji neomejenih možnosti in ne pri nas. Junakinja te zgodbe je danes slavna, po vsem svetu poznana, njeno delo je plačano s stotisoči dolarjev. V začetku svoje bleščeče zgodbe je bila do-raščajoče ameriško dekletce, ki je končavalo col-ledge, ameriško gimnazijo. Njeni starši so imeli trgovino 6 starinami. Dekle je že v otroških letih kazalo silno veselje do gledališča in do igranja, tako da je ta njegova ljubezen staršem že zgodaj prizadevala skrbi, saj gledališče in igranje zanje ni pomenilo nič dobrega. Tega še ni tako dolgo, komaj tri leta. Tedaj je to dekle nehalo hoditi v colledge ter začelo na skrivaj obiskovati gledališki tečaj, kjer 60 vsi občuHnvali ni pn n ftarovitnsl. ( p 7 leto dni ie ne- kemu profesorju v tečaju uspelo, da je dekle nagovoril, naj posikusi svojo srečo v filmu. Prepričal je o uspešnosti tega poskusa celo starše in lepega dne je mati z dekletom odpotovala v Hollywood, filmske sreče iskat. A sreče v začetku ni bilo. Bilo je, kakor se čudno sliši, za film — preveč lepo. Režiserji ga niso hoteli vzeti niti za poskušnjo na filmski trak, češ, da imajo lepote pri filmu več kakor preveč in da jim je treba talentov. Prav tedaj je mojster Reinhardt začenjal 6 pripravljalnimi deli za filmanje Shakespearejevega »Sna kresne noči«. Iskal je za ta film Titanio, kraljico vil. Pretaknil je za njo ves Hollywood in nazadnje po&kusiil z dekletom, ki je bilo za film pre- vo>r. Takole delajo v Ameriki akademiki-novinci »bruoovski« izpit. Ponoči jih pomakajo v »vodnjak modrosti«. »Saj vendar veš, da skrbim samo zate,« mu je rekla potiho. »Ti pa veš, da nisem pijanec!« In zasmejala sta se kakor otroka, ki sta se domislila vesele šale. Ona mu je sama podala kozarček. »Na tvoje zdravje!« Zena ga je držala za roko, glavo mu je pa naslonila na rame. Warrenton se je nasmejal: »Kakor otroka sva! Neprenehoma se igrava komedije!« Zdaj ni nič več grbančil čela, kakor je imel navado delati pred drugimi, kadar je spregovoril z njo. Tudi ona je bila zdaj čisto spremenjena. V očeh so se ji lesketale solze. Naglo je okrenila glavo, da bi si jih otrla, »Oktavija! Najino življenje je pa vendarle bilo lepo!« je dejal on zamišljeno in sedel na počivalnik. »Bilo?« »Rekel sem tako, ker bogve, kaj se nam pripravlja. Lohara je nevarno mesto, časi so ...« »Ali je res, kar govore, da bo vojna... tudi v Indiji?« »Draga, danes so razmere tako negotove ... Saj veš, da se jaz ne ukvarjam s politiko, toda kot vojak sem vedno pripravljen ...« Dragi, ne govori tako!« »Najbolj po volji bi mi bilo, če bi ti ostala v Kalkuti.« »Jaz, da bi te pustila, Benny?! Kako li se mogel misliti na kaj takega?« Ves srečen se je nasmehnil, ona pa je brez besede sedla k njemu. Dolgo sta sedela tako, kakor mlada zaljubljenca. Noč je bila tiha, samo iz daljave je rahlo donel glas trobent, ki so naznanjale, da se straže menjajo. Warrenton se je prav za prav namenil, da bi ženo pregovoril, naj odpotuje v Anglijo k materi in se vrne, ko bo vse spet mirno, ali pa bo morda čez leto dni sam prišel na dopust v domovino. Zdaj pa je čutil, da bi žena temu njegovemu načrtu nikdar ne pritrdila. Zato je molčal in je bil srečen, ker je imel ob sebi ženo, ki je bila pripravljena, da z njim deli vse težave in nevarnosti življenja. »Za mesec dni bova spet skupaj... Če pa pride do vojne ... če bi ta Surat...« »Ne govoriva o tem, draga! Ne brigaj se za to... Ne misli na jutri... Danes sva srečna ...« »In ostala bova srečna, dragi moj.« Ne, to ni bila tista lady Warrentonova, ki je med nekim banketom v Londonu bila lordu Melbourneu tako zoprna in ki je še ta večer dolgočasila nekatere goste na plesu s hudournikom svojih besedi, Ta njena krinka je zdaj padla. Lady Warren-tonova je zdaj bi!a samo žena, ki je ljubila svojega moža, bila je žena vojaka .., Warrenton si je prižgal pipo. Pred očmi so mu začele vstajati slike iz preteklosti, vrstili so se spomini, težki in lepi, razvijalo se je tako v slikah vse njegovo življenje. Vojak ... Premeščenja .., Indija ... Spopadi z domačini... Bitke... Potem pa Oktavija, njegovo »dekletce«, njegova pogumna žena... Zdaj pa negotovost, to se pravi gotovost o tem, da grozi vojna ... Pošiljajo ga v Loharo ... Warrentona so vedno pošiljali tja, kjer so pričakovali sovražnika... Pipa mu je ugasnila. Hotel jo je spet nažgati, toda ni mogel premakniti roke. Na rami mu je počivala ženina glava. Slišal je njeno dihanje. Zaspala mu je na rami. Lahno je izvlekel svojo roko izpod njene. Nato se je sklonil in poljubil ženo na čelo. Nalahho je vstal, nežno prijel žena in »SloveoalcJ dom« vaak delavnik ah 1) MmeAoa n&roAntna 13 Din ta inozematTO Si Din Oradnt&tvo Kopitarjeva o H ca S/TIL Telefon 2994 ta 299b, Uprava« Lopitarieva k Telefon Za Jogoaiovanako tiakarue > Ljubljani: K. Ce& Izdajatelji Ivan Rakovca Uredniki Joie Količek.