PoMnfn« pavtallrum« Leto I!., štev. 30 V LJubljani, petek dne 4« februarja 1921. Posamezna štev. 1 IC ofe 4 zfatraj* Stane celoletno .. 180 S MMiftlO.......IS a sa cssed. ozemij«. 500 % to faosem»ty . • 40» Oglas! n vsak BjmriSaa stolpca (58 mm) S K A&H oglasi do 80 ran stolpca (53 mm) . t . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Urodnlitvot Miklošičeva cesta »tlfiS Telefon it 71 Upravnlštvo: Sodna oHes Ct.fi. Telefon «.38. ' BiEun kr. pošt Cefc. uradi itev. 1L84& „Mera žrfev je polna". tZMENJAVA RAPALLSKIH RATIFIKACIJ. KRASEN RODOLJUBEN POZIV NEODREŠENEMU NARODU. RIM, 3. jan. (Izv.) .Včeraj se je izvršila v Consulti izmena ratifikacij-skih dokcmeatov rapallske pogodbe, italijansko vlado je zastopal minister za zunanje zadeve conie Sforza, a kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev odpravnik poslov in poInc r.cC->i! minister Antonijevič. * * f. Trst, 3. februarja. Povodom izmenjave ratiiikacijskih dokumentov o rapallski pogodbi objavlja politično društvo «Edinost» sledeči poziv rojakom v neodrešeni domovini: JUGOSLOVENI PODVRŽENI ITALIJI! — BRATJE IN. SESTRE! Z aneksijo je to ozemlje postalo del italijanske kraljevine in Vi ste postali italijanski državljani. Ko je taka prehod od stare vladavine k novi dovršen, Vam pravimo predvsem: Sebi ostanite zvesti! Od Avstrije se je bilo pač lahko Točiti: tuja Vam je bila; če je kdaj Je komaj zadostila, že če je le prizanašala Vašim najskromnejšim potrebam. je bilo dobrote dovolj; več niso dajali narodni nasprotniki, v tem enako složni kakor nepomirljivi. Ne hrepenenje po preteklosti, le primerjanje s sedanjostjo bi utegnilo oživljati spomin na Avstrijo, da bi le nova vladavina — to bojazen je potrdila žalostna okupacijska doba — ne prekašala stare v slabem, ne zaostajala za njo v dobrem! Drugače naj je le.zatonil ta spomin! Ali Avstrija.ni bila vsa naša preteklost. V Vaši preteklosti ic bilo tudi nekaj večjega in boljšega, nekaj kar ni biio tuje, nego Vaše, čisto Vase, od cesar se ne smete točiti, če naj se ne izneverite svojemu lastnemu bistva. Vss v drugo smer, od Avstrije proč, so Vaši predniki in ste Vi, rod /a rodom, obračali poglede, odkar se je prebudila narodna zavest in je za-blestel ideal svobode in edinstva. V tej luči* jc vse drugo bilo le časnega pomena,, koristno ali škodljivo po razmereh. le pripomoček ah" ovira na noti k cilju. In ko je izbruhnila evropska vojna, so pač mogli poedžnci dvomiti, narod ni dvomil. Ko so kakor spomladanska spala prihajali v deželo glasovi in obljube o zaščiti malih narodov, o odrešenju tlačenih, o preosnovi držav in preureditvi mej ua podlagi narodnosti in samoodločbe, je narod vzdignil glavo in se osrčil, sredi trpljenja in gorja: Tista, ki je edina mogla biti njegova prava domovina, kako razločno, kako blizu nam je stopila med oči! Poln upov in zaupanja je iztegnil roke bratom, in odfešenikom naproti. _Pa je prišla, bratje in. sestre, po lepih sanjah kruta resničnost; prej okupacija, potem rapallska pogodba, sedaj.— aneksija. Na narodno načelo se sklicujete? Saj so Vam res radi Vaše narodnosti požigaji Narodne dome, Vas podili iz javnih služb. Vam jemali obrtne pravice, Vam zapirali šole, Vam zatirali jezik in Vas pošiljali iz rodne dežele iskat zavetja v Jugoslavijo. Povprašujete po pravici do samoodločbe? Saj ste imeli res priliko, ple-biscitarno. v tisočih izpričati svojo narodno zvestobo v pregnanstvu, v internacijah in ječah! • Ne, od le preteklosti starih idealov ne ločite, novega razočaranja in trp-Menia ce zabite! Ideali in upi so se Pregloboko ukoreninili, razočaranje in trpljenje sta Vas pregloboko^ ranili. Korenine bodo naprei poganjale, rcne naprej krvavele: glas protesta v Vaš'h srcih ne utihne nikdar. Naj Vam mari to brani, ali le zameri tista Italija, ki K l?Pred komaj 60 leti rodila iz istega ideala svobode in edinstva, na pod-Jap i3tega narodnega načela in is' pravico do samoodločbe, potom plebiscitov, ki m po njih takrat nihče tako zeljno, tako obupno klical, kakor sedaj Vi? Ne. te žrtve Vam ne morejo in ne smejo naložiti, zakaj mera Vaših, žrtev je polna. Sedaj so drugi na vrsti, če ne za žrtvovanje, vsaj za to, da Jaišaio Vašo žrtev, Zvesti svojemu narodu, a pokorni državnim zakonom, boste, bratje in 6C stre, zahtevali od Italije spoštovanje, zaščito, gojitev svoie1 narodnosti! Boste terjali, da nehajo preganjati Vaš jezik v šoli in cerkvi, uradih iu v javnem življenju, pačiti in brisati osebam in krajem izvirna imena, ki so posve čena po davni tradiciji, zatirati Vašo narodno trobojnico in Vaše šef«*- in navade; boste vztrajali pri tem, da s* Vam da svoboda narodnega, političnega kulturnega in gospodarskega razvoja in da na mesto lepih besed in praznih obljub naposled stopi odkrito, pošteno ravnanje z našim trpinčenim ljudstvom. Bratje in sestre! Priznavajoč, ua Vas je" na stotisoče, so prikiopili to ozemlje k taji državi in so pomaknili njene meje do Triglava in Snežnik?., češ, da ste Vi na tej zemlji tujci in da se država mora. zavarovati pred sosedom, grozečim onstran Alp. Proti tej zmoti ali pretvezi, kakorkoli imenuj, govori zgodovinska resnua in se oglaša čista narodova vest. Pred najmanj več kakor trinajstimi stoletji, ko se je bila rimska okupacija že davno umaknila, so se Vaši predniki naselili po tem ozemlju med Alpami in morjem, od takrat ga držali in obdelavah v nepretrgani vrsti neštetih rodov, segajoč do dandanašnjega dne, a nikdar niso Vaši predniki in niste "" ogrožali tuje narodnosti, sami silieni v obrambo proti prodirajočim močnejšim sosedom. Predstraža barbarov, kakor Vas od gotove strani nazivajo, boste pač morali skazovati svoje barbarstvo in osvojevalne nagone s tem, da se boste na svojem zvesto in vztrajno bojevali proti nasilnim raznarod vaiceni in poiahnjcnim asimilantom za svoje: za svoj jezik, za čistost svoje krvi, za poštenje svojega doma, za stojo jugoslovensko narodnost in hulttrrj. V "tem boju Vas bo krepila zavest, da-po krvnem, jezikovnem, kulturnem edinstvu skupnosti najdražjih spominov ostanete eno z brati in sestrami enkrat državnih mej. V tem boju naj Vas vodi geslo: '"V edinosti je moč!" Združite vse sile v složni in disciplinirani organizaciji, brez strankaistva, brez razlike stanu in poklica, delajte premišljeno, vztrajno, požrtvovalno za našo stvar, za popolno samoupravo, našega ozemlja, za socijalno povzdigo, za gospodar-stveni in kulturni napredek našega ljudstva. Bratje in sestre! Zvesti sebi, zvesti narodnim idealom, vdani ožji domovini, pokorni zakonom, nastopite težko pot. Ne klonite! Ne vdajte se! Kvišku srca! Na delo! V Trstu, januarja 1921. • • » RIM, 3. jan. (Izv.) Istočasno z izmeno ratifikacijskih dokumentov, je italijanska vlada imenovala svoje delegate v komisije, ki se imajo sestati v smislu rapallske pogodbe. RAZMEJITVENA KOMISIJA. V razmejitveno komisijo (član. 5) so imenovani, in sicer za meje v Julijski Benečiji kot predsednik senator Salata, kot člana general Bacchelli in polkovnik Garibaldi; v dalmatinsko razmejitveno komisijo je imenovan kot oredsednik senator Salata, kot člana general Barbarich in dr. Nata-le Krekich; v komisijo za določitev mej samostojne reške države kot pred sednik inž. Quartieri, kot člana comm Bullini in polkovnik Carletti. Te tri komisije bodo ostale v stalni medsebojni zvezi; razmejitvena komisija za Dalmacijo bo pripravila razen razmejitvenega dela tudi ves potreben materijal za konvencijo po členu 2. rapallske pogodbe. (V tem členu se govori o ureditvi odnošajev med kraji, ki pripadejo v Dalmaciji Italiji z ostalo Dalmacijo, dalje o pravični razdelitvi pokrajinskih in občinskih posestev ter arhivov. KOMISIJA ZA GOSPODARSKO KONVENCIJO. V komisijo, ki se ima sestati po čienu 6. rapallske pogodbe, in ima nalogo vzpostaviti najprisrčnejše gospodarske in finančne odnošaje med Italijo in Jugoslavijo, so od italijanske strani imenovani: comm. Luccioli, generalni ravnatelj davčne direkcije, dr. Albert Moscheni, gene- Gospodarski parlament. Beograd, 3. febr. (Izv.) Danes ob 10. uri dopoldne je bilo otvorjeno v dvorani razredne loterije zborovanje „ . ,, pri vrednega saveta. Dvorana je žali-rafci ravnatelj glavnih javnjh skla-; bog mnogo preinajhna za tako veliko disc v tržaški prost' Mi; mz. Quar- števiIo odooslancev vseh gosnodar- tieri, senator Salata, poslanec conte Tostidi Valninuta. Generalna zveza italijanske industrije in zveza italijanskih poljedelcev pošljeti po enega svojega predstavnika v tehnični sosvet ie komisije, ki bo imela za generalnega tajnika-ca v. Mariania, trgovinskega atašeja italijanskega poslanstva v Beogradu in kot dragega tajnika, cav. Scarpio. UREDITEV KULTURNIH ODNO ŠAJEV. V komisijo za ureditev kulturnih odnošajev med obema državama, je italijanska vlada imenovala kot predsednika senatorja Ruffinia, kot člane sen. Salato in prof. Giovanni Gcn-tille. POSEBEN MINISTRSKI ODDELEK ZA IZVRŠITEV POGODBE Vse komisije bodo v stalni zvezi s posebnim v ta namen ustanovljenim oddelkom ministrstva za znn* nje zadeve; za šefa tega oddelka je imenovan generalni tajnik ministrstva za zunanje zadeve cav. Cortarini, Novi višji šolsko svet. Beograd, 3. febr. (Izv.) Minister prosvete je na podlagi nove uredbe o organizaciji šolske uprave v Sloveniji razpustil dosedanji višji šolski svet ter je razrešit dosedanjega predsednika prof. Vadnjala od te funkcije. Obenem mu je izrekel za njegovo delovanje v višji šolski upravi svoje priznanje. Za novega predsednika v šolskem svetu je imenovan ravriatel dr. Stanko Bevk. Vodja poverjeništva za uk in bogočastje je dobil telegra-fičen nalog, da nemudoma izvrši priprave za sestavo novega višjega šolskega sveta. Delo v ustavnem od-; boru. Beograd, 3. febr. (Izv.) Jutri ob pol 10. uri se vrši seja fistavnega odbora, na kateri se prične načelna u-stavna debata, Minister za konstitu-ano bo v obširnem ekspozeju podal v imenu vlade motivacijo k vladine-mu predlogu. Seji bodo prisostvovali tudi drugi Člani vlade. Demokratski klub je nocoj razpravljal o nekaterih spreminjevalnih predlogih k ustavnemu načrtu. Mnogo se je razpravljalo o volilnem redu Za bodoči redni parlament, da li naj ostane sedanji proporčni sistem ali naj se uvedejo volitve po okrajih Klub se je izrekel za zaščito manjšin, vendar se ne sinejo manjšine tako favorizirati, da bi se preveč cepil parlament. Tudi drugi klubi imajo posvetovanja. Sklepi zajedničarjev, ki so se izjavili za federalistično ustavo, so spravili njihove zavežnike klerikalce v zadrego. Klerikalci so dosedaj neprestano trdi, da so proti federalizmu. Skupnost z muslimani je tudi o-nemogočena. BEOGRAD, 3. febr. (Izv.) Demokratski klub je glasom «Pravde> z vsemi proti dvema glasovoma izrekel za jednodomni parlamentarni sistem. Sodeč po razpoloženju, se bodo na isto stališče postavili radi radikale!. BEOGRAD, 3. febr. (Izv.) Pogaja-nja z r.emljoradniki so odgodena za par dni, dokler zemljorcdnHti ne predložc svojih zahtev glede vstave. BEOGRAD, 3. febr. (Izv.) Pašič Je okreval ter zopet redno opravlja svoje posle. število odposlancev vseh gospodarskih podjetij in institucij iz vse države. NAGOVOR MINISTRA TRGOVINE Zborovanje ie otvoril minister za trgovino in industrijo dr. Kukovec, ki je uvodoma naglašal, da je sklical privredni savet, da zasliši mnenja strokovnjakov o vprašanju saobra-čaja, carinskega postopka in trgovinskih pogodb. Generalna debata naj poda vladi čim največ inicijativ-nih misli. Izraža trdno nado, da bo zasedanje privrednega sveta podalo pregledno sliko o sedanjem gospodarskem položaju in načrte za uspeš-neji razvoj in procvitanie naše trgovine in industrije. Naglasa, da to ni nikako politično zborovanje, ampak le' praktičen sestanek strokovnjakov, katerih naloga je, da opozore mero-dajne kroge na vse sedanje nedostat-ke, na katerih trpe privredni krogi, in kateri bi se morali in se dali odpraviti. Izraža svoje izredno zadovoljstvo, da so se zborovanja v velikem številu udeležili tudi odposlanci iz oddaljenejših krajev naše domovine. Ministrov govor je bil sprejet z živim odobravanjem. Nato je pomočnik ministra saobra-čaja, Sava Jelič, poročal o stanju naših promeuiih razmer in naglašal, da velike tehnične težkoče močno ovirajo uspešno izboljšanje prometa. V posameznih pokrajinah je do 60 odstotkov najsposobnejših uradnikov zapustilo želez, službo in smo si morali poma gati z mlajšimi, malo izšolanimi silami, vozni park je silno slab, proge pokvarjene. Kc i predpogoj za izvršitev elementarnih zahtev vseh privrednih krogov glede. prometa pa je potreben deuar, in sicer ogromne vsote, dočim more država s sedanjimi sredstvi odpraviti le nekatere nedostatke. Nato so govorili Bauer za Savez industrijalcev v Zagrebu, inž. Šuklje za Zvezo industrijalcev v Sloveniji in pa dr. Bugarščir, Cera iu Piletič, ki so krivdo na neurejen, prometu zvračali na upravo in organizacijo železnic. Naglašali so, da je prometnemu zastoju kriva tudi slaba privredna politika ministrstev financ, saobračaja in trgovine. Inž. Šuklje je zahteval revizijo klasificiranja blaga in da se uvedejo direktni tarifi z inozemstvom. Dalje je tudi predlagal, naj se ljub-janski inšpektorat avtonomizira. Dr J Bugarščič je soglašal z Jeličem in navajal vzroke, zakaj se zadržuje blago v carinskih skladiščih. Piletič je ua-glašal nujno potrebo, da se organizira v Črni gori za silo vsaj avtomobilski promet, dokler se ne upostavi zveza s Kotorjem in zaledjem. Generalni direktor carine, Kukič, je obljubil, da se bo carinsko postopanje uredilo, naglašal pa je, da zastanku prometa ni krivo carinsko postopanje, nego da ravno sedanje prometne prilike ovirajo redno carinsko postopanje. Nato je minister dr. Kukovec izjavil, da je nemogoče zahtevati, da bi se železnice vzdrževale s svojimi stroški, to se danes v nobeni državi ne godL Baškovič iz Splita se je pritoževal nad prometnimi razmerami v Dalmaciji, ki je popolnoma odrezana od ostalih dežel, v imenu zagrebških trgovce/ je Evgenij Demetrovič zahteval, da se ukinejo vse carine za inozemstvo. Opozarjal je na veliko odvisnost prometa od trboveljskih premogokopov in priporočal, naj se misli na uvoz premoga iz Reke in na poravo in 'zboljšanje bosanskih premogovnikov, Za Savez gostilničarjev v Zagrebu se je Srečko Pavlekovič pritoževal nad neurejenimi prometnimi razmerami. Nato je Sava Jelič odgovarjal na razne pritožbe in branil prometno upravo. Zborovanje se nadaljuje ob popoldne. . Beograd, 3. februarja. (Izv.) Na popoldanski seji je referiral načelnik ministrstva trgovine Savič o reformi izvozne in uvozne carinske tarife po predlogu, ki ga je izdelalo trgovinsko ministrstvo, ki naj olajša izvoz in zaščiti našo industrijo. Gen. direktor Kukič ie v Imenu carinske uprave pristal na to, da se izvozne carine, posebno glede agrarnih produktov, pol-fabrikatev in fabrikatov čim najbolj znižajo. Izguba, ki jo Vsled tega utrpijo državne finance, naj se pokrije \r. povečanih zaščitnih uvoznih carin. V debati se je zavzel ravnatelj tjospo-darske zveze J. Jovan s stališča konsumentov za svoboden in neomejen izvoz žita, glede živine pa proti osvoboditvi in proti odvezi od carine. Jutri se vrši podrobna debata o posameznih carinskih postavkah. Isočasno se vrši jutri v Zanatlijski komori konferenca obrtnikov, na kateri referirata insp. Matjašič o bolniškem in starostnem zavarovanju obrtnikov in insp. Štibler o obrtniškem kreditnem zavodu. Dosedanji potek posvetovanj jug©« slovenskih gospodarskih delegatov je jako zadovoljiv. Hrvatska Zajednica za federalistično ustavo. ZAGREB, 3. febr. Včeraj je bilo posvetovanje Hrvatske zajednice. O splošuetn političnem položaju je poročal posl. dr. Drinkovič. Po končani debati je bil sprejet nastopni sklep: »Svet zaupnikov Hrvatske zajednice sprejema na svojem zborovanju dne 2. februarja 1921. z odobrenjem na zunanje razloge, radi katerih so poslanci Hrvatske zajednice položili prisego, h kateri jih ie prisilil poslovnik o sodelovanju v konstituanti. Toda svet Hrvatske zajednice zahteva, naj njeni poslanci zapuste konstituanto. čim bi se končno prepričali, da se hoče dati naši državi vstava, ki ne bi zadovoljila upravičenih zahtev hrvatskega naroda (!), postavljenih z ozirom na njegove kakor tudi na interese vsega naroda države Srbov, Hrvatov in Slovencev.* V nadaljnji razpravi je poročal dr. Polič o ustavnem načrtu, ki ga bo Narodni klub predložil ustavnemu odboru. Sprejeta resolucija se glasi: "Svet Hrvatske zajednice sprejme načrt ustave za ureditev države Srbov, Hrvatov in Slovencev (kakor ga je raztolmačil član stranke prof dr. Polič), ki temelji v načelih na federalističnem sestavu, na podlagi katerega bi se imela urediti naša dršava. Poslanci Narodnega kluba naj ta načrt predlože ustavnemu odboru v celoti kot predlog ter naj načela, ki jih vsebuje, za-. govo knvdo. stopajo pri razpravi posamezmh de- lov bodisi tega ali katecgakoU drugega načrta, ki bi se morebiti sprejel kot podlaga podrobni razpravi.* Francoski ultimat Turčiji. PARIZ, 3. febr. «Matin» javlja fe Carigrada: Admiral Dumesnil, poveljnik francoskih čet v Carigradu, je stavil vladi Kemal paše nltimatuitt, v katerem zahteva, da se takoj izpuste francoski vojaki, ki so bili ujeti v Cunguldaku. Zagrozil je, da bo mesto bombardiral, ako sc ningovi zahtevi ne ustreže. Razna porosila. Beograd, 3. febr. (Izv.) Ker je minister pravde in konstituante Trifko vič preobložen z delom za ustavo-tvorno skupščino, je zahteval da se ministrstvo pravde izroči novemu ministru. Za ministra pravde bo imenovan preds. Državnega sveta Marko Gjuričič, radikalec. Enega od ne* zasedenih šest resortov prevzamejo še demokrati. Rim, 3. febr. (Izv.) Šef italijanskega generalnega štaba general Bado-glia je razrešen svoje funkcije. Za njegovega naslednika je imenovan gen. Baccari. General Badoglio se je kompromitiral pri Kobaridu in preiskovalna komisija je seda; dognala nje- General Franchet d'Esperey našemu oficir, naraščaju. Po svoji, izrecno izraženi želji, je nosno državo Srbov, Hrvatov in SIo-obiskal francoski general Franchet d vencev. Oficirski zbor mora voditi Esperay tudi našo vojno akademijo, tudi v miru nacionalno borbo, v ti da vidi gojence — naše bodoče ofi- borbi mora biti oficir vzgled vsem cirje. Generala je sprejela na dvori- J ostalim! V času vojne dajejo častniki sču častna četa gojencev. General je vzgled hrabrosti in vzdržljivosti; vi sprejel predpisani vojaški raport in Srbi, Hrvati in Slovenci ste pokazali se takoj začel razgovarjati z gojenci,' sijajne in nepozabljive primere. Jaz povpraševal jih je, odkod so in bil {vam kličem: pripravljajte se, v miru vidno vzradoščen, ko je videl tu mla-, se pripravljajte na boj! Po končani deniče iz Ljubljane, Maribora, Zagreba, Beograda, Cetinja, Djakoviče, Novega S2da, Sarajeva, Splita in Dubrovnika. Potem je general odšel v posamezne učilnice, kjer so se vršila predavanja, stopil je na kateder, govoril o predmetu in vzpodbujal gojence k delu. V pavzi je zbral akademike okoli sebe in jim rekel: « Včeraj sem vas občudoval, ko ste defilirali pred menoj. Čestitam vam. Bodite ponosni, da pripadate naro- vojni prebivalstvo ne misli več na zlo vojne, a vi oficirji mislite vedno na to, opominjajte prebivalstvo, da lahko nastopijo zopet težki dnevi. Vi dajte vzglede požrtvovanja!» General je obiskal tudi general-štabni kurz, kjer se je razgovarjal z oficirji iz generalnega štaba. Po službenem obisku so gojenci priredili generalu mal koncert, svira je tamburaški zbor, gojenci so zapeli par naših pesmi in ko je general crj, ki je pokazal f oliko sijajnih vrjin odhajal iz akademije, orili so burni Storite vse, da dovršite ujedinjenje i klici v pozdrav zmagovalcu s solun vaših plemen v en narod, v eno po- ske fronte. -F Nova hrvatska vlada? «Jutranji Tist» javlja, da je poklican v Beograd sedanji vodja hrvatske pokrajinske vlade, dr. Bošnjak; njegov poklic v Beograd se razlaga, da bo popolnje-na hrvatska vlada; kot banski kandidat se imenuje dr. Edo Lukinič, minister n. r., kot podban ostane doktor Teodor Bošnjak, poverjeništvo za socialno skrb bi prevzel ravnatelj zagrebške okrožne blagajne, Ivan Anrelj. -f- Muslimanski komunike* Z ozi-fom na vesti, da se je Jugoslovanski muslimanski klub pridružil opozicijskemu bloku, ki ga organizirajo klerikalci in zajedničarji, je izdalo predsedstvo kluba komunike, da se muslimanski klub ni pridružil niti eni parlamentarni skupini in da bo vodil svojo politiko, ki odgovarja programu muslimanske organizacije. + Arditi v Skadru. Iz Skadra poročajo, da je dospelo v mesto devet oficirjev iz bivše d Annunzijeve legije v Skader. Takoj po svojem prihodu so imeli daljše konference s znanim voditeljem kosovskih Kacakov, Hasan begom Prištincem. -f Pomen Beneševega potovanja. Kakor izvaja uvodnik v ,,Času", ki je v stiku s predsedn. Masarykom, je p kovanje zunanjega ministra Beneša na-daljni važni korak za konsolidacijo srednje Evrope. Predvsem se bo razpravljalo v Rimu o ogrskem m avstrijskem vprašanju, o restavraciji Habs-buržanov in poizkusih za vzpostavitev predvojnih razmer v Evropi v političnem in gospodarskem oziru. Izjava Italije gleae povratka Mabsburžanov na Dunaj in v Budimpešto, je dala politiki male entente poseben pomen. Ta izjava je našla odmev tudi na Poljskem. Če se ventilira v Varšavi vp-a-ša-nje pristopa k češkoslovaško - jugoslovanskemu blcku, da je to dokaz, da se pričenja tudi onstran Karpatov pojmovati uzvoj srednjeevropskih dogodkov bolj reelno. Poleg tega se bo govorilo v Runu tudi o gospodarskih stikih. Ita- . lija je danes na gospodarskem pclju ' ekspanzivsa država na Balkanu i v Levanti, ki uspešno konvurir« » nem ko trgovino. Italijanska trgovina je predvsem posredovalna trgovina in ni treba, da se vrine med češke produ-centc in italijanske veletrgovce Duna kot posrednik. Trgovinska pogodba med Češkoslovaško in Italijo je velike važnosti. Tudi ta program bo rešil Beneš po mnenju „Časa" v korist obeh držav. Iz Rima potuje dr. Beneš v Pariz. -r Konferenca habsburških agentov v Luganu. Iz Lugana javljajo, da se bodo sestali tam monarhisti iz bivše Avstro-Ogrske. Pričakujejo se važni zaključki. Delovanje monarhistov je postalo zadnje čase zelo intenzivno. Sestanku bo prisostvoval tudi grof Berchtold. -f- Avstrijska agitacija v Ameriki. Znani avstrijski ortoped, vseučiliščni profesor Adolf Lorenz, ki je znan v Ameriki, kjer je že predaval na Co-lumbia univerzi, odpotuje v Ameriko. Njegovo potovanje je v zvezi z obupnim stanjem avstrijske republike in je učeujakova naloga, da vzbudi v Ameriki interes za Avstrijo in organizira pomožno akcijo. To dokazuje tudi dejstvo, da spremlja Lorenza na potu v Ameriko več odličnih finančnih strokovnjakov. 4- O predzgodovinf sklepov pariške konference poročajo nemški listi, da je Francija želela, naj bi se konferenca omejila na določitev 5 ali 31etnih dajatev, ostale letne dajatve pa naj bi se kesneje določile. Odbor za reparacijo naj bi bil od l.maja ugotovil vso škodo in določil skupno višino obveznosti Nemčije. Pri tem bi se nedvomno pokazalo, da je številka !e simbolična, ker se more izračunati višina skupnega dolga le hipotetično in ker Francija uvideva, da more Nemčija tudi v slučaju najugodnejšega gospodarskega razvoja. plačati ie en del take vsote. Nadaljne letne rate naj bi se kesneje določile. Zmagalo pa je naziranje angleških državnikov. nF Umrl ie kardinal Ferrari v Milanu. f — Zbirla vojaških zakonov. Priredil ■T i O $Vt51d« Idr.Ig.Rutar. v Ljubljani 192!.. str. «,«»«»-„.0-« !l0S- Založila tiskovna Zadruga. Broš. gfrnetnlsko moskovsko gie- 36 k, po pošti i-60 k več dalitie. ... r. Člani umetniškega gledališča, ki so pravkar končali svojo skoro dvomesečno gostovanje v Zagrebu, pridejo jutri v Ljubljano To pot bomo imeli priliko, videti vso slavno gledališko družbo na našem odru. Vspored predstav je ta-le- V soboto, 5. februarja: Čehov; čreš-njev vrt; v nedeljo, 6. februarja: Dostojevski: Bratje Karamazovi, I. del; v ponedeljek, 7.februarja: Dostojevski: Bratje Karamazovi, IL del; v sredo, 9. februarja: Knut Ham-sun: Pred vratmi slave; v četrtek, 10. februarja: Berger: Po-top; v petek, 11. februarja: Čehov: Tri sestre. Zanimivo je. da bomo ravno v Ljub Ijani videli premijero drame „Potop", katero hudožestveniki že ves čas svojega bivanja v Zagrebu študirajo. Generalno skušnjo bodo imeli pri nas v torek dne S. februarja zvečer. Vse predstave se bodo vršile v opernem gledališču, dramsko bo ostalo zaprto. Vojaški zakoni naše kralievine so izšli v slovenskem prevodo. Njih zbirka obsega najvažnejše vojaške predpise, predvsem zakon o ustroju vojske, oe-gar vsebina so določila o vojaški službeni dolžnosti. Pri pripravah za rekru-tovanje, za sestavo rekrutnih spiskov, za prošnje o vojaških oprostitvah in drugo, bo ta zbirka neobhodno potreben pripmoček za vse urade, posebno pa za vsa županstva in župne urade. Poleg jtega so sprejeti v zbirko zakoni o vojaški administraciji, o vojaških dobavah in nabavah, o ženitvi vojakov in določila o invalidskih pokojninah, ki veljajo v Sloveniji. Knjiga se naroča pri tiskovni zadrugi v Ljubljani. — „ jadrank(t\ Pred kratkim je izšla v Trstu druga številka ..Jadranki sled. vsebino: Ribnikar jeva: „Vzg3-jajmo gospodinje", M. Gregcričeva: ..Mandlje cvetejo", Aleksa S3Rtič: „Mi znamo sudbtt", M. Stepančičeva: ..Vzgojitelj", Grariianova: ..Koralčki", M.Stepančičeva: „Ne kvarimo jezika*. Kraševka: ..Tožba", SS.: „Mož in žen-stvo". Vzgojiteljica: „0 dobri vzgoji", Drobtine. — Ii"nri Barbussc —komunist. Po Vstopnice se dobe v opernem gleda-! francoskih poročilih je Henri Bar-lišču pri dnevni in večerni blagajni busse, autor znamenitega vojnega ro- in se naroče lahko telefonično: operno gledališče. mana ,,Ogenj" pristopil h komunistom. r?.> -5- ___ Ljubljana, 3. februarja. * JOSIP JURAJ STROSSMAYER. zivijenskega dela in krasoti njegove-Jutrl slavijo na Hrvatskem lOOletnlco rojstva enega največjih sinov našega naroda biskupa Josioa Juraja Strossmayerja. Ta dan jc na Hrvatskem narodni praznik, vse šole praznujejo spomin velikega moža. Sto-etnica njegovega rojstva ie bila sicer že leta 1915., ali v vojnem času sc ni mogel dostojno proslaviti spomin moža, ki je delal in živel za naše narod no ujedinjenje. Biskup Strossmaver se je rodi! 4. februarja 1915. leta v slavonskem Osijeku, kjer je končal gimnazijo, teološke študije je dovršil v Budimnešti, bil dvorni kaplan na Dunaju, rektor Augustineja, a kot 35Ieten mož je bil imenovan za škofa v Djakovu, kjer je ostal vse do svoje smrti 10. aprila 1905. — Kot moderen duhovnik svetovnega obzorja je nastopil na vatikanskem koncilu (1869. do 1970.) proti vsiljeni dogmi o pa-nemu spočetju. Vse njegovo življenje nem spočetji'. Vse njegovo življenje ?a je bilo posvečeno narodu, njegovi culturi, materijair.emu Jn duševnemu napredku, službi edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Večen spomenik si je postavil z ustanovitvijo jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti ter umetniške galerije v Zagrebu. Po njegovem predlogu se je ustanovila tudi zagrebška univerza (29. aprila 1869.). Velika so dela, ki .iih je ustvaril veliki mož, katerega ime je zaslovelo po vsej Evropi in ki ga kot malokaterega smemo šteti med utemeljitelje Jugoslavije. Na drugem mestu prinašamo odlomek iz Wend-ove najnovejše knjige, da se vidi, tako sodijo odlični možje tujih naro-ov o velikem blskupu. Prihodnje dr.i jomo priobčili še nekatere ocene pro-minentnih angleških in francoskih poznavalcev našega naroda, ki postav-iajo Strossmayerja na ono zgodovinsko mesto, ki mu gre po veličini njegovega duha, obsegu njegovega živlienskega cilja. * Podelitev naslova. Deželnosodnemu svetniku v pokoju Josipu Ko-vaču v Novem mestu je podeljen naslov in značaj višjega deželnosodnega svetnika. višjemu pisarniškemu oficijalu v pokoju Ignaciju Gabriču v Ljubljani naslov iu značaj pisarniškega ravnatelja, učitelju mariborske kaznilnice Mihaelu Cizelja. naslov kaznilniškega nadučitelja in višjemu kazuilniškemu pazniku v Mariboru Matiji Falofovu naslov in značaj nadzornika — vsi pa so oproščeni od plačila predpisane takse. * Imenovanja v carinski službi. Za carinskega inšpektorja s sedežem v Ljubljani je imenovan Kosta Ivanovii, za carinskega inšpektorja s sedežem v Mariboru pa Mihael Ačimovič, doslej upravnik ljubljanske carinarae. * Posle občinskega gerenta v Slo-venjgradcu vodi sedaj namesto v zaporu se nahajočega bivšega gerenta dr. Bratkoviča, zdravnik dr. Vinko Železnikar. * Potegnjeni Obzor. Med svojimi izvirnimi -poročili objavlja zagrebški „Obzor" — kot sam pravi — senzacionalno poročilo beograjskega bulvard-nega lističa „Malega Zurnala", o novi balkanski zvezi med Rumunijo, Bolgarijo in Grško, ter po sofijski „Kam-bani objavlja tudi origiialni tekst te pogodbe, ki je bila podpisana dne 15. januarja t. I. v Tutuakanu. „Obzor* je pa prezrl, da si je „Mali Žurnai" dovolil o ti zvezi neduhovit dovtip, ker v pogojih posameznih držav navaja ravno one točke, ki jih imenovane države med vojno niso izpolnjevale. Tako se je v tej ..pogodbi'' n. pr. Bolgarija obvezala, da svojih sovražnikov ne bo napadla brez vojne napoved-(kot jc to naredila Bolgarija leta 1913 branijo rumunske utrdbe za časa tJfc leganja, stanovali v utrdbah, ali pa da bodo vsaj s svojimi oddelki v telefonski zvezi. Grška pa zagotavlja, da nj"ed vojaki ne bodo pobegnili iz borbe„ ako to ne ukažejo poveljniki itd. itd. „Ob-zor" objavlja to pogodbo popolnoma resn brez komentarja. Ves Zagreb se smeje, kisle obraze delajo le pri „Ob< zoni" in pa oni listi, ki so slepo po* natisnili vest o iamozni novi zveri. * Konfiskacija. Zadnja številka celjskega nemškega lista ^Cillier Zeitung* je bila zaplenjena. Ivonfisciran je ves uvodnik ier več notic. „C. Z."je v zadnjem času vedno strupenejše pisala proti našemu uarodu in naši držav* ter je zlasii porabila vsako priliko, da smeši razne pojave našega državnega življenja. * Obsojeni župnik - obrekovakr. Znani politikujoči župnik, dr. Janj-čič iz st. Petra v Savinjski dolini, jc pred kratkim v zvezi z občinskim ge-reatom Jernejem Novakom, sosvetni-kom Povšetom in načelnikom krajne-ga šolskega sveta, Barfantom, napravil proti nadučitelju Robertu Seniri na poverjeništvo za socialno^ politiko ovadbo, v kateri ga je dolžil raznih nečastnih dejanj. Nadučitelj Se-nica je seveda takoj vložil ovadbo proti obrekovalcem, katere je dne 3. t. m. pred celjskim okrajnim sodiščem doletela zaslužena kazen. Župnik je bil obsojen na tisoč kron globe ali 10 dni zapora, ostali pa na 300 kron ali 5 dni zapora. Značilno pri vsej tej stvari je tudi dejstvo, da so ovaditelji zlorabili pečat občine, krainega šolskega sveta in župnije. * «VEČERNI LIST*, PEGAN IN »SLOVENEC*. Pišejo nam: Dr. Oblak je vložil proti »Večernemu IistuN Rezi Pegaiiovi, Peganu in njegovemu koncipijentu predlog na kazensko preiskavo, ker je oraenjeui list. ki je živel od sainc častikraje, priobčil neko potvorjeno poročilo o razpravi proti Rezi Pegan, ki je bila obsojena. Dr. Oblak jc hotel dognati, kdo je to poročilo spravil v ta čedni list ter tožil vse osebe, ki pridejo pri tem v poštev. Vsa družba z urednikom vred je zlezla pod klop in nikdo ni hotel prevzeti odgovornosti za objavo poročila. Medtem jc * Večerni list* vzel — konec in vlogo Peganovega zaščitnika je prevzel -Slovenec--, v katerem dičui kandelaberski govornik in zagovornik Peganov Marka Natlačen na šireko objavlja sklep sodišča, da je preiskava v tej zadevi ustavljena, ker je dr. Oblak proti tem litina-kom * opustil nadaljnje predloge. Slo-vencc računa s tem. da bodo na podlagi te objave ljudje mislili, da je znana Peganova afera, s tem■ končane in Pegan rehabilitiran. Veselje pa ie prezgodnje. Zadeva Peganova jc Sc v polnem teku in bo gotovo končala tako, kakor pričakujejo to vsi pošteni ljudje. * Iz št. Petra v Savinjski dolini nam poročajo: Dne 1-t.m. se je podala deputacija 9 občinarjev k škofu v Maribor in z ozirom na neznosno politično gonjo župnika dr.Janjči-Ča, zahtevala takojšnjo njegovo odstranitev, oziroma premesčenje. Predložila je škofu tudi spomenico 71 rodbin s podpisi vseh družinskih članov, ki izjavljajo, da bodo v slučaju, ako Janičič ne bo premeščen, takoj prestopih v pravoslavno vero. • izlet iugoslovenskih kmetov na in 1915), Rumunija zagotavlja svoje praški veletrg. Poverjeništvo za kmetij-zaveznike", da bodo njeni oficirji, k-' stvo nam poroča: Kmetijsko ministr- .^©siovan, s3 rlz III. poglavja monografije „Josip juraj Srrossmayer" v knjigi „Aus dem sudslawischen Risorgimento" Hermana \Vendla.) Škofu samemu in njegovim poslušalcem so prišle solze, ko je 1SS2 pri blagcslovljenju svoje stolne cerkve govoril ginjene in ginljive besede o je-dinsevu. „Jedinstvo, sloga in ljubezen našega naroda so mi bili in so mi je-dino in najvišje hrepenenje na zemlj: Vse moje mišljenje in stremljenje je vedno veljalo temu jedinstvu, slogi in 1'ubezni in mnogi so me radi tega napačno sodili in celo obsojali. Pripravljen sem dati tudi svoje življenje za to jedinstvo Naše ljudstvo je revno iu velike težave ga žulijo. Naš narod nima prijatelja. Vsi pa najdemo svojo jKjmoč, če prispemo do sloge in ljuba-vi, če dosežemo jedinstvo. Kadat se poslovim s sveta, bo moja zadnja molitev za narodno jedinstvo. Če me Vse-gamogočni spozna za vrednega, da stopim pred njegovo obličje, bom imel eno samo prošnjo. Če je naše ljudstvo revno si more samo pomagati s prid-, ,i;c §ti?d?!iv9sf*9 če ga tcpeio ..'.Vi" krive slabe letine-, m vendar '-■'se ostala nada. da pridejo boljše, c- nuna prijateljev, si jih moroa se •x-dobi. Moia molitev ored božjim ob- j ličjem pa se bo glasila: Vsemogočni večni bog, usmili se mojega dobrega i naroda in ujedini ga!" i Narod, ki ga je tako blagoslavljal viadika Strossmayer, ni bil samo narod ožjih plemenskih rojakov ?n ver-jkih bratov na Hrvatskem, v Slavoniji, Dalmaciji in vojaški granici, marveč milijoni, ki so živeli razkropljeni in oodjarmljeni od Soče do Črnega morja „Čudotvorno ime Jugoslovanstva", k.->.ko» pravi Rački, je Mlo geslo Stross-maverjevemu delovanju in v njegovem srcu se je glasila ilirska lira, » kateri je nekoč govoril Gaj. Že po oktroiranju ustave iz leta 1849. je v članku, posla nem z Dunaja zagrebškim Narodnim novinam, odkazal Jugoslovanstvu nalogo, da se združi, izjednači in ujedini, in o Hrvatski je rekel: „Vsa naša ^ mcstalnost in neodvisnost nam bo pomagala malo ali nič, če ne postanemo eno samo politično telo." Če pozneje ni več hotel, ali ni več smel govoriti o državnem jedinstvu vsega jugoslovanstva, jc na pomnoženem državnem zboru vendar naglaša! historično-politično individualnost jugoslovanstva in je v duševnem in kulturnem jugoslovanskem jed;nstvu videl poroštvo boljše bodočnosti hrvatstva. v ojačenju Hrvatov pa korak k preporodu vseh Jugoslovanov. Iz ilirske dobe je podedoval spoznanje, da majhni hrvatski narod ne more razviti bogatega slovstva,ki ti služilo narodnemu prebujenju, tem i mani, če ostane narod omejen na sa- mega sebe in če tiči za zamreženimi okni. Z žalostjo je gledal, kako se s; novi jugoslovanskega naroda dele na Sibohrvatsko le v pisavi različno, na slovensko in na bolgarsko literaturo, kako prosijo svoje sile zaman, ali vsaj brez znatnejšega uspeha, dvomil pa ni niti trenutek, da pride čas, ko se bn duh jugoslovanskega naroda oznanjal v enem samem slovstvu. Četudi brez uspeha, je pričel pospeševati ta razvoj sabor 1.1S61., ki novega uradnega jezika ni nazval hrvatski, niti po Kuku-Ijivičevim predlogu srbohrvatskim, marveč jugoslovanski, in v službi istega cilja naj bi zagrebško vseučelišče tešilo ukaželjno mladino ne samo Hrvatske. Predvsem pa ie bila akademija znanosti in umetnosti; ki jo je biskup kljub mnogim nasprotnikom krstil za jugoslovansko, namenjena po svojem štatutu. da goji in širi umetnost in znanost na slovanskem iugu pri Srbih, Hrvatih, Slovencih in Bolgarih in di podpira vsa stremljenja k literarnemu jedinstvu na slovanskem jugu. Poklic akademije je bi!, da postane literarna središče vsega naroda cd Soče do Do-! nave, od Jadranskega do Črnega mor-j ia, in da postane glavno gibalo duševni preporod vsega jugoslovan-j siva. V urah ponosa ie sanjal viadika,* da postane Hivatska Jugoslaviji t.,' kar je Toscana bila Italijanom. int vedrega cka je gledal v bodočnost, koj naj bi Zagreb v bodočih desetletjih po sta! Firenca, akademija pa rra^i a'e neum, ognjišče in zavod vseh višjih duševnih in moralnih stremljenj in in ciljev jugoslovanstva. Zvon, s sa-lerim je klical veliki viadika je donel široko po zemlji jugoslovanskih rodov in navdušeni vskiiki so mu odgovorili tudi izven zidov ožje domače hiše. Slovence je navdahnilo prepričanju, da je skupni slovstveni jezik razvojna stopnja do obče svobode ir. Srbi so se klanjali možu, ki daja jugoslovanstvu ključ za vrata v bodočnost Duševno jedinstvo jugoslovanstva Strossmayerju ni izhajalo iz hladnega prevdarka. Topli občutek je bil v njegovi krvi. v čustvovanju, če ali spal, Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare je dejansko in resnično vedno smatral za rodove istega naroda, za liste istega drevesa. Neizbrisna temeljna pisava pri rodnega prava se je tu svetila izpod zgodovinsko-pravnega venskega napredovanja cbetal koristi za Hrvate, in obratno, vseučilišče je bilo vedno široko otvorieno slovenskim bratom in med prvimi šestnajstimi člani akademije je bil Bleiweiss, ne samo radi videza ali za okrasek. O Slovencih je Strossmayer govb-ril: Bog in priroda sta nas ustvarila, da smo en narod iu ista bodočnost nas čaka. O Srbih pa je rekel: Krivo dela, kdor loči kri od krvi. Bratje smo, skupni so nam jezik, usoda in bodočnost. O tem življenja polnem rodu je rad govoril kot o «onem delu našega naroda, ki se ponaša s srbskim imenom.® 2e kot dete je zapazil, da ined srbsčino in hrvaščino ni razlike, takrat ko je videl Srbe prihajati na očetov dom in ko je poslušal njihove narodne pesmi. Ko je pozneje pod svojo krivo palico štel sivo namerava organizirati sEup&i štžv&ištva je Eupilo velik porfref po- let kmetovalcev cele kraljevine na velik semenj v Pragi, ki se bo vršil od 28 februarja do 8. marca t. I. Vsi udele-ženci izleta imaja vožnjo za polovično ceno na naših in čehoslovaških železnicah. Za potovanje je vsakemu potrebno najmanj 2400 K. Ker je za naš gospodarski napredek in za razširjenje obzorja poedinih posestnikov in podjetnikov praška razstava velike važnosti, priporoča poverjeništvo za kmetijstvo vsem interesentom obisk sejma Kdor se hoče udeležiti sejma, naj prijavi svojo udeležbo najkasneje do J2. t. m. ali državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru ali državni kmetijski šoli v št. Jurju ob jtiž. žel. ali državni kmetijski šoli v Novem mestu ah kmetijski družbi za Slovenijo v Lubljani. Pri naznanitvi udeležbe ima vsak udeleženec vplačati znesek 400 kron, ki je neobhodno potreben za kritje stroškov. * Mariborski drobiž. Nemci so v protest proti prepovedi «Sergfesta» otvorili nekako razstavo veseiičnih prosiorov, ki jim je nesla baje 50 tisoč kron. — Mestni pogrebni zavod še vedno nima slovenskih uslužbencev. — Svakinji knjigoveza Slivca so neznani tatovi ukradli celo balo. —• Otvoritev grajske kleti je bila za Maribor prava posebnost. Klet je tudi v resnici modema in za Maribor res nekaj posebnega. — Dne 4. t. m. ot-vori g- Milan Skrbinšek privatno dramatično šolo. * Aprovizarija v zasedenem ozemlje. ..Edinost" z dne 2. februarja f. 1. pri-občuje naslednji dopis iz Idrije: Naša aprovizarija jc slabsa od dne do dne. Pred rapallsko pogodbo je šlo še za silo, sedaj se nam bo pa kmalu iako godilo, kot v notranji Iraliji. Po dolgem času smo zopet dobili nekaj krušne moke, črne in plesnjive, o beli moki pa žc dolgo nismo ničesar slišali. Gorje mu. ki boleha na želodcu. Kruli iemo kot iz cementa. * Civilni komisarijat v Idriji. Kakor se poroča ^Edinosti", se civilni komisarijat (okrajno glavarstvo) premesti prihodnji mesec iz Logatca v Idrijo. Rudniško ravnateljstvo v Idriji je odpovedalo stanovanje vsem strankam, ti imajo v najemu erarični hotel „Pri črnem orlu" in sicer z rokom mesec dni. idrijsko prebivalstvo je odločno proti tftrnu, da se komisarijat namesti v »Črnem orlu", ker ima rudnik na razpolago primernejših stavb za tak urad. * Znižanje števila uradnikov. Po navodilih interministerijalne komisije za znižanje števila uradnikov v državnih uradih, ic slavil finančni minister na razpoloženje nad 50 nepo- * Prememba posesti. Okrajna bolniška blagajna ljubljanska je kupila hišo, kjer se je nahajala Schmidtova restavracija v Ljubljani, Gradišče štev. 2, za poldrugi milijon kron. * Poroka- Poročil se je dne 31. januarja v Št Janžu v Šraarskem okraju, gostilničar in posestnik Ivan Tojnko z gospodično Marico Ferme-iovo iz Zibika. * Poročil sc je glavni tajnik jugoslovanske Matice v Ljubljani dr. Slavko Fornazarič z gdčno. Mimi Pertoto-yo iz Rojane pri Trstu. Bilo srečne! * Poroke. V Trstu se je poročil inženir \Va!do Escher z gospodično Ano Glanzmann. hčerko veleindustrijalca Edmonda Glanzmanna v Tržiču. 3 Umrl je v Barkovljah Svetko Mar-feiane, star šele 35 let. Pokojnik je bil vnet in zaveden član narodnih društev. Pri Sv. Mariji Magdaleni je umrl znani rodoljub in narodni bojevnik Josip Cerkvenič, prava kraška korenina. N. p. v m.! * Mišičeva slika za narodno skupščino. Predsedstvo narodnega pred- kojnega vojvode Mišica, ld ga je naslikal akademični Slikar Mihajlo Mi-lovanovič. Kupnina portreta, ki je namenjen za narodno skupščino, znaša 12.000 dinarjev. * General Franchet d Esperay Skoplju. General Franchet falzifikatov, tako n. pr. na Bledu in v Gradcu. Bleški ponarejevalci so po dolgem skrivanju bili na Hrvatskem, zasačeni in čakajo na zasluženo kazen. Faizifikacije pa so trajale dalje, v zadnjem času zlasti novčanic po 20 dinarjev, tako da je Jugoslavija bila končno prisiljena, vzeti te vrsfe bankovce iz prometa. Tvornica teh falzifikatov je bila, kakor je našim čitateliem že znano, na Dunaju, kicr so nekoliko teh talzifi-katorjey in razširjevalcev pred kratkim spravili pod ključ. Na čelu iim je bil Žid Rubin Wachte!. ^ V velikih množinah krožijo tudi falzifikati italijanskih lir, ki so že nad pol leta pojavljajo tudi pri nas. Dunaj ie že več mesecev preplavljen s falzifikati novčanic po 100 in 50 lir. Falzifikati prihajajo baje iz Italije, prenašajo pa jih razni emisarji in <-trgovci^. Zadnje dni se pojavljajo v prometu tudi falzifikati po 500 !ir, ki so precej dobro ponarejeni. Kot razsirjevalca teh falzifikatov so te dni prijeli v Beljaku, bivšega poročnika Gadeschija. Nedavno se je na Dunaju pojavil tudi ponarejen bankovcc za 100 dolarjev. Papir ialziiikata je zelo tenak, in je vzbudil vsled tega pozornost, raizifikaforia pa v i eni ducatu še- niso dobili. AMERIŠKI KREDIT ZA EVROPO Kopenhagen, 2. febr. (Izv.) Vesti, ki krožijo v Londonu o znižanju bančnega diskonta so povzročile veliko gibanje na borzi. Ravnatelj angleške banke pa je izjavil, da je upanje na znižanje diskonta majhno. Izjavil je tudi, da se je ponudilo veli ko število ameriških bank, ki so pripravljene podpirati komisijo, ki ima izvesti posojilo 100 milijonov dolarjev v svrho, da dovol kredit Evropi za nakup blaga v Ameriki. Glede kredita Evropi so nastali razni projekti. Med drugimi se smatra resni predlog Edv/arda M. Monntain, predsednika zavarovalnice Fagle Star et Brifisch Dominion, ki predlaga, naj se osnuje sindikat bank in zavarovalnic, ki bo dovoljeval kredit za nabavo blaga. Ententne države naj bi temu sindikatu garantirale vsoto 13 milijonov angleških funtov, iz katere vsote bi se krile izgube, ki jih bo imel sindikat. ako postane kateri kupcc insol-venien. 1NTERNACIJONALIZAC1J A J UŽNE ŽELEZNICE. Dunaj, 3. febr. (Izv.) V soboto se začno tukaj pogajanja o internacionalizaciji južne železnice. Semkaj je dospel že delegat madžarske vlade. Tekom jutrišnjega dneva pridejo zastopniki francoskih in italijanskih ak-cijonarjev. Od interesiranih držav dosccaj samo Jugoslavija ni prijavil-Ia svojega zastopnika. ~ Popis zalog ustavljen. Z finančnim za&ecom za tekoče finančne leto oziroma z naknadnimi naredbami je bilo določeno, da je treba plačati da vek na poslovni promet ne le od blaga, ki se bo v bodoče imoof ialo, ampak tudi od že uvoženega blaga. Radi tc^a je bi! odrejen popis z&iec; :tca blaga. Sedaj pa je ta popis do nadaljoega od-godeu. Finančna delegacija v Ljubljani namreč objavlja uradno, da je minister za finance z dne 2. februarja 11. začasno ustavil popis blaga, ki ga je za plačilo davka na posiovni promet izvršiti v smislu razglasa delegacije z dne 28 jan., objavljenega v Iradncm listu z dne 31. jan. Način popisa in rok za vložitev teh popisov se bo naknadno objavil. = Sprejemanje in odpošili-inie to-t'ornega blaga preko Save ustavljene. Na teritoriju zagrebškega ravnateljstva državnih železnic se vsled prevelike obremenitve prekosavskih postaj ustavi začasno od l.do 10. februarja sprejemanje in odpošiljanje biaga iz teritorija tostran Save iu Donave, ki bi bilo namenjeno v Beograd, tako loco kakor fransit. Izvzeti iz tega odloka so živi brutto, premog, železniške in vojaške pošiljatve. = Narodna barka d. d., Zagreb je prevzela bančne in zaiožne posle banke in menjalnice Brodarič in drug v Brodu na Savi. Banka ima okrog 300 milijonov kron vložkov. — Cene vino na dalmatinskih otokih. Ker je filoksera prošlo leto neusmiljeno irospodarila po vinograd'» dalmatinskih otokov, posebno na otoku Visu, se je pridelalo vina veliko man', kakor povprečuo druga leta. Zato tudi cene vinu niso mogle pasti. Na Visu stane hI vina 1800 krou, na drugih o-tokih pa približno istotoiiko. = Nova železniška proga B>ha< ■ Zrmania. Pri ravnateljstvu za zgradbo novih železnic se bo vršila t. marca pismena ofert. Urit. za frasiran. proge Bihač-Zrmanja normalnega koloseka. dolžine 87 km. Na fa način sc hoče vezati severno-zapadni del Bosne 7. Zadrom. — Reforme v ministrstvu trgovin:. Ministrstvo trgovine m industrije jc formiralo nov odsek za promet z ino-stranstvom ter uredilo statistični oddelek, ki sc priključi oddelku za kredit- f ne ustanove. od leta 1914. do leta 1918. se f<* tf? voz železa in železnih produktov pp če tvori I, kemikalij pooemoriL izvoz plozivnih snovi pa je bil za — 60krsS višji. Čas vojne je Amerika izrabila; da obvlada svetovno trge, ker so bite vse vojskujoče se države nezmožne koo* kiirence. Na Ameriko odpade danes 90 % proizvodov avtomobihic industrije. V letih 1004 do 1914 se ie število parnih sil pomnožilo za 40 dinamo sil pa za 65 %. Primemo tp-mu razvoju industrijrr.se je razvila tn-di zunanja trgovina, ki danes restw ogroža Antrlijo in Japonsko, ker t« razmah Amerike ni samo posledic« vojske, ampak ustalen gospodarski p-v jav. < 3. februarja Zagreb, devize: Berlin 228 do 23<\ Milan ček 51S do 520, izplafilo 52"! do 525, London 550 do 565. Newyork kabel 144 do 147, ček 144 do 145, Praga 185 do 186, Švica 2275 dm 2300, Dunaj 21,35 do 21,45. Pari* QQ0 do 1000. Valute: dolar 140 dn 141, avstr. krone 24 do 25. levi 150, rublji 65 do 6S. češke krone 180 182, funti 532, franki 080, napoleon-dori 465 do 467, marke 225 do 230, leji 198 do 200, švicarski franki 2300. italijanske lire 513 do 516. denar t>la«r1 Banka za Primorje . ■ < 1100 399 270 177 h . Hrv. eskomptna .... Slavonia ..-<«*. Narodna šumska ind.. • . Srpska banka .... Poljedelska banka . . » iksploatarija drva • * Jugoslavcnska banka t < Ljubljanska kred. banka. 3raštcdiona . » • • • jutman ...••» Mašička ind.diva . - . Dunaj". Devize: Zagreb 46r> do 409 Beograd —. Berlin 1125 do 1135. Budimpešta 124.75 do 126.75, Bukare šta «30 do 940, London 2715 do 273\ Milan 2540 do 2560, Newyork 711 d»» 715, Pariz 4930 do 4970. Praga 874' do 880. Sofija 835 do 845, CunU 11200 do 11250. Valute: dolarji 70-. do 711. levi 825 do 835, funti 2710 do 2720, franc. franki -1930 do 4970, ital lire 2540 do 2560. dinarji I8t> --do 1S82, noljske marke SI do S3. leji 925 do 935, Romanov rubel 1)07 313, Švicar, franki 11175 do čehoslov. krone S7"> do 881, krone 125.75 do 126.75. A\"str. kronska renta ... t „ majska renta . * * . Ogrska kronska *»'«•• V. avstrijsko vojno pos. v -V Turške srečke Kreditni zavod za trg. in ind. Anglobanka »•»»•■ Bankverein .,.«»•• L3nderbank ...••« Avstro-Ogrska banka . * • Bosanska zemaljska banka • Živncstenska banka • • « . ■ Državue železnice « .... Lombarde . . • « •;» » Alpine-Montan . « . . » Praška železna industr. • . Levkam. papirnica ...» Trboveljska premogokopiT. Kranjska železn. industr. Cnrib. Devize: Berlin Vork 624. Milan 22.^5, 11125, ogrskL- ' - s»-n<» 99. —; 80'— 3S10— J51&.— 1112 — 1196 — 19S0-— 4810— 1436.- 5280--3285— 3660*---13050'-fiSlfV -4510-79č>0 10.05, No1 London 24. — Industrijski razvoj Zedinjenih dr-zav. .Jugoslovenski Llovd" prinaša v zadnji številki v dopisu iz Londona zanimive podatke o silnem razmahu ameriške industrije. Severna Amerika ;e bila agrarna dežela, ki je ix>trebnc industrijske produkte dobavljala »z Anglije in Nemčije. V zadnjih desetletjih pa sc je gospodarska struktura izpremeniU'. v prilog nadvlade industrije. V letu 1870. je Amerika izvozila za 14 milijonov dolarjev polfabrikatov ali 3*66 % svetovnega izvoza, v letu 1917. pa ze za 1 milijardo 192 milijonov dolarjev polfabrikatov ali 20 "i,-Izvoz gotovih labrikatov jc v letu 1870. imel vrednost 56 milijonov dolarjev, v letu 1917. pa 2 milijardi 042 milijouov dolarjev. Produktivna kapaciteta awe-rikanske industrije pomeni izvanrediio energijo in delavno voljo. Z istim številom delavstva, kakor ga zaposluje angleška industrija, amerikanska industrija proizvaja trikrat več fabrikatov. V letu 1914. je bilo 7.036.337 delavcev. ki so ustvarili za 24 milijard dolarjev vrednosti. —. V s vrtom; vojni Pariz 44.15, Zagreb 4.30, Praga VaršavaO.SO, Budimpešta 1.05,_ Dunai 1.725, avstr. žigosane krone!.15. Berlin. Devize: Italija 224.75 do 225.25, London 240.75 do 241.75. l\.-riz 442.05 do 449.95, New York 62.555 do 62.695, Praga 78.65 dr> 78.85. Budimpešta 11.105 do 1!.14\ avstrijske žigosane krone 16.08 d<» 17.02. Praga. Devize: Beograd 207 uo20^. i Berlin 128.75-130.25. Curili 1273.50 do 1276.50 ,Milan 286 do 28S, Pan>. 5565 do 559.5, London 303 do 305, Ne\v\'ork 7775 do 7875, Bukarešta 107 do 108.50, Sofija 95.50 do 96.-50. Di -naj 11.10 do 12.10, Varšava 8.75 do 9.75. Zagreb 52 do 53, Budimpešta 13.75 do 14.75. Valute: marke 128-7', do 129.25. Švicar, franki 1268.50 do 1271.50, italij. lire 283 do 285. franc. franki 553.50 do 556.50._ funti 301 d« 303, dolarji 7G-75 do 77.75, dinar'' 198 do 200. leji 107 do 108.50. le" 91.25 do 92.25, avstrijske krone 11-1° do 12.10. poljske marke 7.75 do 8.75. Vremensko poročilo. Linama S06 m nad Dorieai S-tima včcojčcta totperatnra, I t, aora-tlut VlfcnaAt 1 tivacni: to* . TjZth ct 7-3" S>» 17'»" SKRNK; HEEES?: frigoJe gospoda Mm. ' It v Roman. .'—..—r (Prevod iz Sradščsue. E. j.) Dan pozneje, lnvernes Crescent je ganiti ttajhna nlica v severozapadnem Lon-jten. Večinoma sianuiejo v njej Ss : »metalki in bohemiens. Vsak čas si mogel najeti tu ateljeje in posamezni'i i u]e sj^e. Vsak dan se je kdo priselil šjiš ja novo, ne da bi vozovi s pohištvi vam zastavljali ulični proanet. Rav-lofeako pogosto so najemniki tudi jiTir^ - - sjofeajali in večinoma ne prostovoij-- ao. Zato tudi danes ni vzbujalo po-■ — - je vprašala spremljevalca. «Da, gospodična Holtenova. Vse je v redu. Ali naj pozvonim ?» -:Prosim!» je odgovorila medlo in sa naslonila zopet na ograjo. Če bi bil razumel gospod Kenvon švedski, bi slišal, kako je polglasno mrmrala pred se. «Moj Bog, kaj sem storila? Ali si naj šc premislim? Ne, ne pre-kasno je in vendar sem prav storila.. > Zvonček se je oglasil kakor iz daljave in predi",o je odbrnel, so se vrata že odprla. Mrtvaško bledo lice se je pokazalo v podbojih. Ko je zagledal došlecc, ^ odskočil, predno je pa inogel reči besedo, je že vzkliknil Kenvon: cLaveriiss, by Jove, saj to je Lavertisse! Kako za Boga...* Toda vprašanje mu je zastalo v griu. Laveriisse se ie skoraj zrušil in se krčevito prijel za kljuko, da ne pade. Z drugo roko se prime za vrat, kakor da ga duši in izdavi končno z zastrtim glasom jed jajc: ♦-Gospod je... gospod je... ubogi gospod...•> «Pa kaj se je zgodilo?» je zarja! Kenyon in ga zgrabil za ramo. cVeti z besedo. Lavertisse! Kje je Vaš gospod ?» je ihtel Lavertisse končno in velike, debele solze so mu polzele po licih. «Ravno sedaj.. . domov sem prišel... m ga našel mrtvega, mrtvega... glavo si je skoraj odrezal z britvijo...> Kenyon je obstal presenečenja, spustil Laveriissa m gledal gospodično Holtovo. Ta se je naenkrat zravnala in obstala pred njim bleda kot smrt, negibna in molčeča, njena notranjost je pa bila kot razburkano valovje. Saino ena misel jo je navdajala «... življenje si je vzel ...ali je slutil?... pa saj ni mogoče! Joj, kaj sem storila? Ne, ne, saj ni mogoče!» [ Končno * je zganila bt proseče pogledala Kenyona, naj pride ž njo. Stopiia je nemo mimo ihtecega La-vertissa v stanovanje. Kenyon ji je sledil in misli so se mu zmedle. Kaj je za to rečjo? Davi ga je obiskala ta dražestna dama, ki je bleda, toda jasnega, mirnega in odločnega pogleda povedala, kaj želi. Šlo je za aretacija Po naključju je spoznala v Londonu nekega švedskega pustolovca, rojaka, ki je svoječasno ušel iz domovine in ogoljufal več bank zi večje vsote. Že dolgo ga iščejo in visoka učena je razpisana na njegovo glavo, toda z neverjetno drznostjo se je doslej umaknil vsem zasledovanjem. Kenyon je izprva ugovarjal, da to ni njegova stroka, naj pokliče raje Scotland Yard, toda dekle je bilo trmasto. Scotland Yard je prepočasna, je rekla, in z naivno ironijo je takoj na to vprašala, je-Ii pa on tudi res pravi pristni detektiv, ki sme zločince aretirati? Pikiran in premagan od njene lepote je Kenvon, čeprav nerad, pristal na njeno prošnjo ter teka! ves dan okrog uradov, da si preskrbi potrebno zaporno povelje. Potem sc je z damo odpeljal v Inverness Crescent Povedati mu ni hotela, kako je izvedela za naslov zločinca. Sedaj pa, ko sta tu, izvesta, da sta prepozna in da si je zločinec že sam vzel življenje... „Čudna reči" ie mrmral Kenjon zase in sledil vitki dan?! v robo sa-momorilčevo. «No, mnogo udobnosti si pa ni privoščil!* je rekel polglasno. Soba je bila prostrana, z okni na obe strani hiše* toda v njej je stala samo pisalna miza, nekaj manjših mizic za pušenje, polica, na pol napolnjena s knjigami in nekaj stolcev. Zastori so bili na vseh oknih spuščeni in svetloba je bila somračna. Na koncu sobe, kjer pogled ni mogel več prav jasno razločevati predmetov, je sedela v globokem foteljn zleknjena postava, katere glava je visela postrani, mrtvo povešena. Vsa postava je bila obrnjena od njih in z licem proti oknu, kakor da je pokojnik hotel še v zadnjem hipu videti dnevno svetlobo, predno se poslovi od nje za vedno. V mrtvaški tišini te sobe se je culo brenčanje muhe in v kratkih presledkih je od vrat prihajalo pretresu joče ihtenje Lavejtissovo. Ko so še tako sčali raofče zatopljen/ v čudovito sugestivni prizor, se je Ken-yon zdrsnil. Zaslišal je glas, ki ga izprva ni razumel, potem je pa pre-bledel. Počasi so z motnim tonk... tonk padale iz povešene umorjenčevc glave težke krvave kaplje na voščeno preprogo... Soparni zrak sobe je postal naenkrat neznosen..., kakšna ideja je to, da jc Lavertisse zaprl vsa okna in spustil vse zavese! Saj mi gospodična Holten pade še v omedlevico! In Kenvo ie skočil k oknu in potegnil zaveso z naglim sunkom kvišku. Pa tudi on sam se ni počutil najbolje v čudoviti dvojni luči te sobe in težko kapljanje krvi na preprogo ga je navdajalo skoraj s fizičnim občutkom neugodja... Ko je odprl olmo in se obrnil, da pogleda, kaj dela gospodična Holtenova, jo je videl, kako stoji šc vedno nepremično in strmi v mrtvo postavo v naslanjaču. Kenyonove oči se obrnejo v drugo smer in zapazijo na pisalni mizi bel zavitek, naslonjen na stojalo za fotografijo. Vzame in vzklikne in ta vsklik predrami gospodično iz gluhega molka. *Miss Holten..., pismo za Vas!» Zdrsnila se je, kakor da je dobila udarec z bičem. Iztegnila je roke, ki so se jej pa*rako tresle, da jih je jedva pregibala in prijela je za zavitek ter zopet povesila roke. <; olj o, strojno za težke stroj«; olj« sa artonsobile, lahko; olje , , , inedao teSte: olj« isa eUisdre; olj« proti pralni. Slava a salona: [tlll prej A. Zanki f!!? sinovi. i IHHMIHI Vniaaeii f ^' ste ** praoj« | VriUflrjl J dohrib semen, sporoča uro, iJh f so nam semena moiemetra pravkar c/.-spela. Ista oddajamo z najTeš mogočo gs-rancijo. Cenik pošljemo na sahiero. Trgo-vta« s semeni Sever tt Komp., ZJob-ljftB«, Wolfov« ollM 18. 303 10—1 Hlad uradnik ITmarnsška saBoga samal ceni pa po tfO do 330 K, na Melo primerEO etaeje acdl trrfta išče službe. j R»aebal jak: Piugriukk: o tek. Ronsa. Gena broi. 42 E, po poŠti pripor. 3 S 40 v več. 9ostoJ«vaklj-X*«vsttk: Beri. Kotoait ▼ IV. delih Broe. 36 K, ves. 46 K, po potti pripc-r. 4 K 60 ▼ Teč. Ckmoonrt-PastuSklB: Dekle Eiie. Eosmb. Broš. 10 E, ves. 16 K, 90 pulti 1 E 80 v rte. Cervantes-Sorli: Tri noveli. Broi 10 K, ve,:. 16 E, po pošti 1 S, 80 v tee. ShAkaapeare - Zapančlč; Sen trese« nc?:. Brok. K, vas. 2S K, po ptSa 1 E 80 V več. Avte Dobeljak: Solnce ia stace. Broš. tO K, ra. 15 E, po pesti 1 K 80 v več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Bros. 18 K, po pošti 2 K 60 v več. Josipa JOr&ttasbraal spiti, Uinga izdaja. Uiedil dr. Ivan Prijatelj. L tm. brofc. 20 E, po peiti 3 E več, I!, srei. bres. 22 E, po pešti 2 E 60 v veš Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna, ulica 3. ss 20 ifatinnia -TMniska t«kwB«,>A;iI. r LisMjanL