,»v
: ”7 'V: l :i : ' : •': kl'1' TyX»Xv'Ty^yXvX^i.';-X>pA-;>a'y 1 v-J !SH&I \(	6"77?7--------
Glasilo krščansko mislečih
učiteljev in vzgojiteljev.
-ra VERI, VZGOJI, PODUKU-
Iietnik III.	V	Ljubljani	i.	junija	1902.	Št.	11.
Reforma katehetičnega pouka. 1.
etoda, po kateri se je poučeval veronauk v naših šolah, je bila že od nekdaj precej stalna in enakomerna. Iz večine postopajo vero-učitelji pri poučevanju veronauka akroamatično in analitično. Katehet podaja učno snov, katero po potrebi razdeli v več odstavkov in jih posamič razlaga ali pa učenec prebere iz knjige vprašanje in odgovor, katehet pa pridene besedno in stvarno razlago. Taka metoda je popolnoma umestna, zlasti v višjih razredih, pri otrocih razvitega uma, kjer ni treba več toliko pojašnjevati posameznih pojmov, temuč veliko bolj utrjevati in vglab-ljati razumevanje verskih resnic in povdarjati njih vporabo v praktičnem življenju. Tu je prav, da stopi oseba učiteljeva v ospredje, da vpliva njegova živa beseda na razum in srce.
Drugačen pa je položaj na nižji in srednji stopinji. Tu je treba otroku še le podajati predstave, pojašnjevati temeljne pojme. In akroamatična metoda se tu prav slabo obnese. Deloma so otroci preveč lahkomiseljni in nestanovitni, da bi pazljivo sledili katehetovemu govoru, deloma pa si ob njegovih besedah ničesar ne mislijo. Za silo si morda učenec vtisne v spomin besedo, ki jo je slišal, a s to besedo se ne združuje v njegovem duhu nikaka predstava. Sliši in govori prazne besede, a ne pozna njih pomena. Marsikdo utegne ugovarjati, češ, da zadostuje včasih, ako otroški duh sprejme pojem, njega vsebina se mu že enkrat pozneje vtegne razjasniti. A tako učenje po
li
-	J 62	—
pravici imenujemo „brezmiselno“. Taka metoda mori' duha, jemlje veselje do učenja in je izpreminja v golo mehanično memoriranje. Zlasti pa kvarljivo vpliva zato, ker povzroči tudi mnoge zmote. Ker otrok ne pozna pravega pomena besed, jim večkrat podtika napačen pomen. Take zmote vtegnejo včasih trajati dolgo časa.
Moderna didaktika zato po pravici povdarja, da se je treba pri pouku zlasti ozirati na subjekt pouka ali na učenca, in skuša učno snov tako prikrojiti in predelati, da je učenec zanjo dovzeten, da jo z lahka sprejme in prebavi. Omenili smo že pred dvema letoma,’) da so nekateri novejši pedagogi začali razporejati učno snov po gotovih stopinjah, opiraje se pri tem na naravni duševni proces pri otroku in da so sedaj zlasti Herbart-Zillerjeve formalne stopinje merodajne. Kako se te „formalne stopinje" lahko vporabljajo pri veronauku sta tedaj pojašnjevali dve popolno izdelani katehezi.
Sedaj pa moremo poročati o nekem novem poskusu. Katehetsko društvo v Monakovem je stopilo preteklo leto v javnost s katehetično metodo, katero imenuje „psihološko“. Ta metoda je sad dveletnega marljivega proučevanja in poskušanja. Pritrdil ji ni samo en katehet, temuč celo društvo, ki broji 140 članov. Ze to novi način poučevanja dokaj priporoča.
^Psihološka metoda" se je razvila polagoma iz Herbart - Zillerjevih formalnih stopinj. Monakovski kateheti, ki so se dalj časa ž njimi pečali in jih vporabljali, so kmalu spoznali, da so pri katehezi zlasti vporabljive tri glavne stopinje (podavanje, razlaga in vporaba) in dve postranski (priprava pred podavanjem in posnetek po razlagi).
„Psihološka“ pa se imenuje ta metoda zato, ker sloni na dušeslovnih načelih krščanskega modroslovja. In zlasti je najznamenitejši sedanji avstrijski pedagog dr. Willman, ki zagovarja tri stopinje, bistveno vplival na metodo monakovskih katehetov.
Tu hočemo „psihološko metodo" kratko opisati.*) Kritične pripombe si prihranimo za drugo pot!
Nova „metoda“ razločuje vprašanja dvojne vrste: nekatera vprašujejo po kakem dejstvu ali dogodku, druga po splošni verski resnici. V prvo vrsto spadajo n. pr.	vprašanja:	V kolikih dneh	je Bog	svet vstvaril ? Kedaj	je
Jezus postavil	zakrament	presv. Rešnjega	Telesa?	V drugo vrsto: Kaj	se
pravi: Bog je	neskončno	usmiljen? Kdaj	ljubimo	Boga nad vse? i. t.	d.
Vprašanja prve vrste splošno ne bode treba pojašnjevati, ker se na nje odgovarja s konkretno pripovedko, ki je otrokom lahko umljiva, pač pa vprašanja druge vrste, kjer se operira z abstraktnimi pojmi.
V	tem slučaju katehet kratko naznani cilj ali kateheze in ko je z nekaterimi vprašanji pripravil učence na novo učno snov, se prične podavanje. Podavanje v zmislu „psihološke metode" pa nikakor ni ponavljanje
‘) Glej članek: „Formalne stopinje pri katehetičnem pouku"; »Slovenski Učitelj"
I.	1900, št. 11, 12, 13, 14.
2) Katechetische Blatter 1. 1901, št. 5, 9, 12.
besedila iz katekizma, temuč podavanje njega vsebine z ozirom na posamezni določen slučaj. Z drugimi besedami: podavanje naj ima vedno obliko povesti. Povest se lahko zajme iz svetopisemskih zgodeb, iz življenja svetnikov, iz cerkvene zgodovine ali pa iz vsakdanjega življenja. Vendar pa more katehet paziti na to, da so v povesti vsi splošni pojmi, katere hoče pojasniti „individuelno uresničeni".
Zgled naj pojasni!
Katehet obravnava odstavek iz katekizma : „Boga nad vse ljubiti se pravi, ga tako čislati, da smo pripravljeni, rajše vse žrtvovati, kakor s smrtnim grehom izgubiti ljubezen in prijateljstvo božje.“
V	tem vprašanju sta dva splošna pojma:
1. „Vse žrtvovati" ( izgubiti) 2. „s smrtnim grehom".
Pojem „vse“ se dd poediniti: rajše moramo žrtvovati svoj stan, imetje, čast, življenje, kakor da bi grešili. Ta štiri dobra so v pojmu „vse“ zapo-padena, čeprav obsega še mnogo več. Prav tako se dd razdrobiti pojem »smrtni greh“ v poedine slučaje: zatajenje vere, bogokletstvo, tatvina itd.
Treba je torej poiskati pripovedko, v kateri določena oseba (ne nedoločeni „mi“) iz ljubezni do Boga raje trpi neko konkretno veliko škodo, kakor da bi storila nek določen greh.
Za ta slučaj je zelo pripravna pripovedka o angleškem kancelarju Tomažu Moru. Iz ljubezni do Boga je raje izgubil prostost, premoženje, življenje („vse“), kakor da bi zatajil katol. vero („smrtni greh“).
Pripovedka po svoji naravi namestu splošnega pojma podd le posamezni slučaj, zato ne izčrpa do cela obsega splošnega pojma, pa mora popolnoma izraziti njega vsebino.') Katekizem in povest sta v takem razmerju, kakor šplošni pojmi do konkretnih, posameznih slučajev.
Ko je katehet pripovedko podal in so jo otroci ponovili, se prične razlaga. Pa tudi ta se ne nanaša na katekizmovo besedilo, temuč na pripovedko. Večinoma se presojajo dejanja, ki so navedena v pripovedki, n. pr. Tomaž Mor je prav ravnal, da se ni vdal kraljevi zahtevi; Boga je tako ljubil, da je rajše izgubil imetje in življenje, kakor da bi grešil.
—	Katehet utemeljuje ti dve točki s tem, da nekoliko opiše požrtvovalnost angleškega kancelarja in povdarja, da je ta Boga „nad vse ljubil". Sedaj besedica „vse“ otrokom ni več prazen pojem, temuč združuje jim to, kar je Tomaž Mor žrtvoval. Besedilo katekizma jim je sedaj jasno brez daljne razlage in treba je le formalno zastaviti vprašanje, na katero otroci odgovorč. Besed v katekizmu ni treba še posebej razlagati. Kdor je namreč pripovedko dobro razložil, je s tem razložil tudi katekizem. Svetovati pa je, da se pri razlagi deloma vporabljajo besede iz katekizma.
Zadnja stopinja kateheze je vporaba. K tej ne spadajo le koristni opomini, ki so v zvezi z učno snovjo, temuč katehet mora otroke ob tej priliki
‘) Razločevati je med vsebino pojma in obsegom pojma. Vsebina pojma je skupina vseh bistvenih znakov kake stvari (z drugo besedo je to kar spada v definicijo stvari); obseg pa so vse poedinke, v katerih je vsebina dotičnega pojma ali na katere se razteza definicija. Zgled: človek; vsebina: razumno bitje; obseg: vsi poedini ljudje.
11*
zlasti navajati, da splošno učno resnico vporabljajo v konkretnih slučajih.
V	ta namen služijo še druge povesti, ki jih katehet pripoveduje in učenci na podlagi obravnavane verske resnice presojajo, ali pa dogodki in razmere iz otroškega življenja, ob katerih se otroci učč, kako jim je ravnati z ozirom na splošno versko resnico. Pri vporabi pa naj katehet tudi vztrajno vpliva na otroško voljo, čeprav isti smoter lahko deloma zasleduje že pri podavanju in razlagi. Ne zadostuje namreč, da otroci le ved6, kako se imajo obnašati v tem ali onem slučaju, temuč vednosti se mora pridružiti tudi volja.
Podavanje in razlaga bistrita razum, vporaba pa blaži srce in nagiba voljo Posredno pa tudi vporaba pospešuje razumevanje. Na stopinji „razlage“ namreč otroci v svojih predstavah še prav tesno spajajo povest, ki je služila za podavanje s splošnim vprašanjem katekizma. Ob drugih pripovedkah in izgledih iz življenja pa se njih obzorje vedno bolj širi. In če se obdelovane učne resnice pri poznejših lekcijah ponavljajo, in katehet pa ob tej priliki zopet s posameznimi slučaji pokaže, kako se vporabljajo v življenju, potem se predstava vedno bolj približuje oni splošnosti, ki jo izražajo besede katekizma. Zato vporaba pospešuje tudi proces abstrakcije.
Toliko o ,,psihološki metodi"! Marsikdo vtegne reči: „Nič novega! Vse to smo že poznali in vporabljali.“ Res, da ta način poučevanja v bistvu ni nov, temuč se strinja s takozvano »sintetično metodo". Vendar ima psihološka metoda to prednost, da izraža »sintetično učno pot“ v jasni in določni obliki.	G.
Jezuitska šola v Ljubljani (1597—1773).
Piše Viktor Stcska.
(Konec)
Jezuiti so vpeljali igre tudi v Ljubljani. L. 1598 so igrali binkoštni ponedeljek na dvorišču prejšnje ubožnice pri svetem Jakobu »Izakovo daritev“. Čeprav učenci še niso bili dovolj vežbani, so vendar s svojo igro prekosili vse prejšnje protestantske igre.1) Leta 1603 so igrali o pustu Jeftejevo prisego, po leti sv. Katarino. Leta 1603 so igrali trikrat. Leta 1606 so igrali igro Teodozij, ki jo je spisal šolski prefekt. Glavno vlogo je igral Ločan Jurij Hafner. Leta 1615 so igrali simbolično igro po posvetbi nove cerkve sv. Jakoba; leta 1616 igro Gedeon, 1. 1631 Rahel, 1. 1636 Andronik, vzhodni cesar in Tilly premaga Magdeburg. Leta 1641 so zgradili z velikimi stroški posebno igralno sobano. Leta 1650 so predstavljali Rudolfa Habsburškega, 1. 1655 Marijo Stuart itd. Vprizorili so vsako leto po eno ali več iger,2) dokler ni vlada z dvornim odlokom 19. decembra 1768 prepovedala šolskih iger.
Kot pazni vzgojitelji so dobro vedeli, da napredujejo mladeniči najhitreje v krščanski popolnosti, če vestno pazijo sami nase. To se pa godi najlažje v kaki družbi. Zato so ustanovili v vsakem kolegiju Marijino družbo. V
‘) Hist. annua Coli. S. J. str. 13.
’) Več jih našteva tudi Ncčasek: 1. c. 1860 str. 8 sq.
Ljubljani so jo zasnovali 1. 1605; drugo leto je bila že potrjena in pridružena glavni družbi v Rimu. Imenovala se je „Družba preblažene Device Marije v nebo vzete“. Prvo leto so vzprejeli v družbo le 12, drugo leto 20 učencev in tako se je število udov množilo od leta do leta. Ko se je nadvojvoda Ferdinand vpisal v to družbo 1. 1616, je pristopilo na novo zopet 63 udov.1) Ne le dijaki, ampak tudi škofje (Hren, Scharlichi itd.), kardinali in knezi so si šteli v čast biti vpisani v to družbo.
L. 1624 so osnovali posebno družbo za može in 1. 1640 še posebej za učence 3. in 4. šole.
Te družbe so blagodejno vplivale do 1. 1773, ko je bil razpuščen jezuitski red; prvi dve družbi sta pa živeli do leta 1783, ko je vlada zatrla vse bratovščine na Avstrijskem.'*)
Udje Marijine družbe, Marijini sinovi, so storili mnogo dobrega za srečno življenje po naši domovini. Izpopolnjevali so se v krščanskem življenju z molitvijo, premišljevanjem in zatajevanjem in dajali svojim vrstnikom lep vzgled. Brezdvomno smemo pripisovati tej družbi zaslugo, da srečavamo v 17. in 18. veku v Ljubljani in po Kranjskem tako dobro vzgojene, pobožne in učene može ne le v duhovskem stanu, marveč tudi v svetnih stanovih med odvetniki, zdravniki in umetniki.
Kakor povsod, je bila jezuitska šola tudi v Ljubljani zelo priljubljena. Oglašalo se je cel6 preveč učencev, da niso mogli vseh sprejemati. Meščani so tudi godrnjali, če se je le preveč siromakov priteplo v mesto, ki so vsi hoteli živeti na njihov račun zanašajoč se na njih blago in usmiljeno srce. Mnogo dijakov so preživljali jezuiti sami v svojem vzgojevališču, vseh pa niso mogli vsprejeti.
Protestanti kar niso mogli umeti, zakaj mladina tako vrč v jezuitske šole. „Mladina od vseh strani se gnete okrog jezuitov in jim tako zaupa, kakor v nobeni drugi šoli. Vse to ne more biti popolnoma naravno, ampak vrag mora biti s tem početjem v zvezi,‘‘ sodi neki protestant.3) In njegov somišljenik Andrej Dudith pravi: „Kar nič se ne čudim, ko slišim, da prestopi kdo na jezuitsko stran; saj so vsestranski izobraženi, dobri govorniki, učč, pridigajo, pišejo, disputirajo, poučujejo mladino zastonj, in vse to z neutrudno gorečnostjo; vrhutega jih priporoča njih brezmadežno življenje in njihova ponižnost." *)
Ljubljanske jezuitske šole so imele šest razredov, kakor smo že omenili. V prvem razredu so se učili latinske slovnice in grški čitati; v drugem so nadaljevali učenje latinske slovnice in pričeli z grško slovnico. Brali so lažja Ciceronova pisma. Petek in saboto so imeli katekizem in pridigo. Pouka je bilo dve in pol uri zjutraj in popoldne. V tretjem razredu so nadaljevali latinsko slovnico do odstavka o pesništvu.
') Historia annua Coli. S. J. ad annum 1616.
5) Glej dr. Fr. Ušeničnik: Prva Marijina družba na Kranjskem. Venec 1900 str. 42 id. ’) Janssen-Pastor o. c. IV. str. 441.
4) Ibidem VII., str. 81.
Brali so Cicerona in Ovidija in se učili grškega katekizma. V četrtem razredu so vzeli nauk o pesništvu, ponovili vso gramatiko in čitali Cicerona, Katula, Ti bula, Propercija in Vergilija. V grščini so čitali tudi sv. Krizostoma.
V	petem razredu so nadaljevali vaje v jeziku in se pripravljali na govorništvo. Brali so Cicerona. Cezarja, Salustija, Livija, Vergilija, Kurcija, Horacija, v grščini pa Ksenofonta, Platona, Plutarha, Krizostoma, Bazilija itd.
V	šestem razredu so se učili govorništva v teoriji in čitali za vajo Cicerona, Demostena, Platona, Homerja, Pindarja, Krizostoma, Gregorija Na-cianskega in Bazilija.
Cerkvene očete so marljivo negovali, kar je bilo zelo umestno. Koliko lepih, porabnih mislij se učenec iz njih navzame; v kako krasne oblike so vliti njih nauki! Da je pa vsebina, ker je krščanska, našemu duhu in srcu bližja kakor kateregakoli paganskega pisatelja, torej tudi bolj umljiva, je jasno vsakomur.
L. 1703 so jezuiti otvorili še licej ali modroslovno šolo. Ta je obsegala tri letnike s predavanjem iz vseh modroslovnih strok. Tej šoli so priklopili tudi cerkveno pravo. Mislili so svojo šolo povišati v vseučilišče po zgledu graškem Ker pa se ni nabralo dovolj denarja, so morali opustiti svojo namero.')
Na jezuitski gimnaziji je bil sicer ves pouk latinski, vendar so imeli učenci priliko, da so se vadili nekoliko v slovenščini. O božiču so pevali slovenske pesmi, kar kronika za I. 1599 in 1606 posebej povdarja. L. 1600 so peli ob procesiji sv. R. Telesa latinske in slovenske pesmi, o postnem času 1. 1630 so peli v cerkvi žalostinke v slovenskem jeziku. Dijaki so imeli priliko, da so poslušali slovenske pridige in krščanske nauke pri sv. Jakobu. Kronika omenja, da se je ubožnim dijakom (n. pr. 1. 1670) dovolilo, da smejo igrati zunaj mesta iz latinskega „Paradisus“ (raj) prevedeno igro.
Nekateri jezuiti so bili tudi slovenski pisatelji na pr. Janez Čandik, Jernej Basar itd.
Jezuiti so pisali za zasebno rabo letna izvestja. Bržkone prvo tiskano izvestje je izšlo 1. 1636 v Gradcu. Naročili so sto latinskih in dvesto nemških izvodov. L. 1755 je vlada naročila, naj se ji letno poročilo predloži vsako leto sproti. Od leta 1762 so letna izvestja redno izhajala in sicer tiskana v Ljubljani pri tiskarju Janezu Juriju Heptnerju, od leta 1765 pa pri njegovem nasledniku Jan. Frideriku Eggerju.
Deželni stanovi so pripomogli jezuitom, da so zgradili novo šolsko poslopje. Dovršeno je bilo 1. 1658, kakor je kazal v mamornatem naddurju kronogram:
noVae seDes gymnasll LabaCensIs aere orDInVM CarnloLIae.
L. 1658, 14. avgusta se je pričel pouk v novem poslopju. To poslopje, deloma prezidano, se je pozneje imenovalo „reduta“ in se je moralo vsled potresa 1. 1895 podreti, kar se je zgodilo 1. 1898. Na istem mestu pa stoji sedaj nova dekliška šola.
‘) Glej »Katoliški Obzornik“ 1899, str. 79.
Učiteljska zborovauja.
fpX$l binkoštih je zborovalo več učiteljskih društev in „Zavez“. Čeprav so \f|pf ta društva nemška in so se vršile skupščine daleč od naše domovine, agcS vencier ni, da bi jih prezrli. Prav ob takih prilikah se najjasneje pojavljajo razne struje, ki vladajo med učiteljstvom, in razkrivajo se njega težnje. Pregled teh zborovanj nam prav dobro kaže sedanji položaj učiteljskega gibanja.
V	St. Hipolitu na Nižjeavstrijskem so se sešli nemški meščanski učitelji. Ti so bili že od nekdaj veliki separatisti med učiteljstvom. Meščanska izkušnja in malo ugodnejši gmotni položaj, pa je že razloga dovolj, da se čutijo vzvišene nad navadnimi ljudskošolskimi učitelji in da se le neradi z njimi družijo. Tudi sedaj so imeli svoje lastno zborovanje. A ta zbor ni veljal stanovskim koristim in težnjam, temuč — politiškim smotrom.
V	jeseni bodo na Nižjeavstrijskem deželnozborske volitve, vse protikrščanske in protiavstrijske stranke se bodo združile za skupen naskok na avstrijsko krščansko-socialno stranko in tu morajo tudi meščanski učitelji pomagati, da se ponesrečeni liberalni voz zopet izvleče iz blata in močvirja. Zato na shodu ni bilo nič slišati o povzdigi meščanskih šol in njega učiteljstva^ temuč le znane prazne fraze in zabavljice o „mračnjaštvu“ in »klerikalizmu" in sužnosti učiteljstva itd. Ves sestanek ni bil druzega, kakor gola demonstracija zoper Luegerja in njegovo stranko — kateri je pa seveda tolika škodovala, kolikor lanski sneg.
Ob istem času je zborovalo na Dunaju „jungovsko“ nižjeavstrijsko učiteljsko društvo. Tu so se bili divji boji s socialnimi demokrati in vsenemci. Prvi imajo večino v društvu in hočejo z njegovo p močjo tudi dobiti vodstvo „avstrijske učiteljske zaveze1* v roke. Tako upajo počasi zavoditi vse nemško učiteljstvo, ki je v tej „Zavezi“ združeno, v socialistični tir. Narodno misleče učiteljstvo se ustavlja takim poskusom in posledica bode slednjič ta, da pojde prav v kratkem času „avstrijska učiteljska zaveza“ na dvoje. Usodna znamenja se že prikazujejo na obzorju.
Dočim sta se ti dve društvi z vsem bolj pečali kakor s strokovnimi šolskimi in učiteljskimi zadevami, nam kaže zborovanje ,. katoliške učiteljske zaveze" podobo resnega in plodovitega dela v korist šolstva in učiteljstva. Tudi to zborovanje se je vršilo binkoštni ponedeljek. Predsednik „Katol. Zaveze", ravnatelj meščanske šole Jožef Moser je podal pregled o delovanju „Zaveze“ v preteklem letu in njenem napredku, ki je zelo povoljen. O gmotnem stanju učiteljstva so poročali: za Tirolsko učitelj Bonell, za Gorenjo Avstrijo strokovni učitelj Bundschuh, za Nižjo Avstrijo strokovni učitelj Hoffman, za Dunaj učitelj Eminger. Po živahnih debatah so bile predložene resolucije sprejete.
A shod se ni pečal samo z gmotnim in organizacijskim vprašanjem, temuč tudi z drugimi važnimi zadevami šolstva in vzgoje. Učitelj Hofer je nasvetoval, naj se izdaje katalog mladinskih spisov, dr. Muth je govoril o
»otroških zavetiščih", nadučiteljica Ambros o „estetiški naobrazbi otrok“. Sklenilo se je tudi, izdati posebno jubilejno knjigo povodom petindvajsetletnice papeževanja svetega očeta.
Kako strogo so se držali katol. učitelji pri svojem posvetovanju stanovskih vprašanj, izpričuje tudi cela vrsta predlogov, ki so se izročili odboru, n. pr. naj se pomnožd katoliška učiteljišča in učiteljski konvikti, naj se v šolske čitanke privzemajo tudi svetopisemske zgodbe, potem predlogi o reformi disciplinarnega zakona, o učiteljskih duhovnih vajah, posebnih šolskih rubrikah v dnevnih in tedenskih časnikih itd. Shod delegatov, ki je trajal od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer je završil papežev blagoslov, katerega je pnslal sveti oče v posebno prijaznem in laskavem telegramu predsedniku ,.Zaveze“.
Zborovanje „Katol. učit. Zaveze" je dokazalo, da organizovano katoliško učiteljstvo ne išče svojega smotra v politiškem hujskanju in zabavljanju, in da ne podpira le gmotnih koristih svojih članov, temuč da pospešuje vse zadeve šolstva in vzgoje, ljudske izobrazbe in ljudske blaginje. In te svoje cilje skuša zlasti doseči sporazumno in solidarno s cerkvijo in njenimi organi.
Dopisi.
Iz Ljubljane. Dnč 15. majnika se je ljubljansko učiteljstvo poslovilo od svojega bivšega nadzornika, g. ravnatelja Levca.
V	ta namen je ljubljansko učiteljsko društvo priredilo v areni Narodnega doma banket, katerega se je razven mestnega učiteljstva udeležil tudi mestni šol. svet s svojim predsednikom g. I. Hribarjem. Prvi nazdravi g. ravnatelju g. I. Hribar kot predsednik mestnega šol. sveta. Zahvaljuje se mu v imenu mestnega šolskega sveta za gorečnost in marljivost, s katero je deloval kot nadzornik dvanajst let. „G. ravnatelj4', povdarjal je g. župan, „je imel mnogo posla, ker je bil ob enem tudi profesor na realki; ukljub temu je svojemu poklicu kot nadzornik popolnoma zadoščal, ker ga je krepila ljubezen do njegove naloge. Tako spretnega in marljivega nadzornika bode pač Ljubljana težko zopet dobila. Nadzornik je v mestnem šolskem svetu odločilna oseba in ima najvažnejši glas, zato mora svojo
stvar dobro proučiti, da pravo zadene. In tu je bil g. ravnatelj na svojem mestu. Uvaževal je tudi nasprotna mu mnenja, katera je pa kot dober in nepristransk poznavatelj šol. zakonov navadno ovrgel. Vsi udje mestnega šolskega sveta smo ga spoštovali, da, 011 je bil naš prijatelj. Za njegovo vneto delovanje naj mu bo pa tudi učiteljstvo hvaležno. Ko se pa moramo od g. ravnatelja posloviti, mislimo, da storimo to najbolje na ta način kakor danes. Zbrali smo se danes tu, da se mu zahvalimo za njegovo uspešno delovanje in plačilo za njegov trud mu bodi priznanje prve šolske oblasti, mestnega šolskega sveta in učiteljstva, katero mu je bilo kot svojemu nadzorniku podrejeno. Naj nas g. ravnatelj ohrani še nadalje v blagem spominu in naj bo na novem uplivnem mestu takisto naklonjen ljudskemu šolstvu, kakor je bil poprej kot nadzornik." Slednjič povzdigne g. župan čašo in pozivlje navzoče, da zakličejo
g. ravnatelju trikrat „Živio . Gromoviti „Živio“, ki so nato zaorili po areni, so pričali, da je gospod župan govoril vsem iz srca.
Nato poprime besedo gospod vodja Gabršček, kot predsednik ljubljanskega učiteljskega društva ter se poslovi od g. ravnatelja v imenu učiteljstva. „V dolgih 12 letih“, povdarjal je g. vodja, „ste vi spoznali nas, mi pa vas. Iz tega medsebojnega spoznanja se je rodila vez, ki nas spaja še dalje. G. ravnatelj je bil strog nadzornik, ob enem pa tudi naš prijatelj. Ker je on sam natanjko izpol-noval svojo dolžnost, zahteval je tudi to od učiteljstva. Mi smo se pa radi ravnali po njegovih navodilih, ker smo vedeli, da so prihajali iz prijateljskega srca Koliko je g. ravnatelj dosegel v 12 letih svojega nadzorovanja, kaže razvito ljudsko šolstvo v Ljubljani. Zahvalimo se Vam, bi. g. ravnatelj, tudi za spodbudo, katero smo prejeli od Vas. Seme, katero ste vsejali, je že rodilo stoteren sad. Želimo-da bi se nas še nadalje spominjali v svojem novem poklicu. V znamenje pa, da bodi vez, ki nas je dozdaj vezala z Vami in pa v znamenje hvaležnosti, Vam izročamo svoje slike.“
Nato ste mu izročili gdč. voditeljica Gusl in gdč. učiteljica Marout sliko mestnega učiteljstva v krasnem okviru.
Ko so utihnili burni živioklici, zahvali se g. ravnatelj Levec s temi besedami : „Poltretje leto še ni minilo, odkar ste me presenetili z dragocenim darilom, in že mi zopet izročite novo darilo, katero ni le meni v veselje in ponos, marveč bo tudi moje otroke spominjalo na očetovo delo. Deloval sem iz veselja do stanu, do stolnega mesta, v katerem že bivam 42 let in do naroda, kateremu je treba napredka. Študiral sem na Dunaju ravno takrat, ko so delali nov šolski zakon. Takoj sem se zanj vnel, ker sem
že takrat imel veselje do ljudskega šolstva.“ Tu je g. ravnatelj pohvalil novi šolski zakon, vendar pripomnil, da je pa izpre-memba pač mogoča, okvir njegov naj pa le ostane. Povedal je dalje, da je služboval v Gorici in kako je kot okrajni šolski nadzornik v radovljiškem okraju z dvema glavarjema preuredil in izboljšal šolstvo. „Ko sem šel iz radovljiškega okraja“, poudarja dalje g. ravnatelj, „ni bilo tam otroka, ki bi bil imel dalj v šolo, kakor štiri kilometre V Ljubljani sem se branil nadzorništva, ker nisem imel pravega veselja in se mi je tudi Radovljica zelo priljubila. Napadali so me kot nestrpljivega, fanatičnega človeka. Tudi razmere v mestnem šolskem svetu niso bile ravno prijetne. Dosti je bilo dela, da smo pomedli dvorano. Ker sta me pa podpirala oba župana in sem našel zavedno učiteljstvo, dobil sem veselje do dela. In tako se je mnogo izpremenilo. Zidale so se nove šole, stare razširjevale, ustanovila se je meščanska šola v nunskem samostanu itd., kar je dalo mnogo posla, nadzorovanja in poročil. Vendar mi je šlo delo srečno izpod rok, ker so me podpirali mestni šolski svet, oba njegova predsednika in učiteljstvo. Ako ima ljudsko šolstvo danes drugačno lice kakor pred 12 leti, je zasluga le vseh teh faktorjev, ki so složno delovali. Storil bi bil lahko še več, ako bi ne bil obložen s poslom tudi kot profesor. Želel sem, da bi dobil proste roke, da bi se 1111 bil dovolil dopust, in bi se potem lahko popolnoma posvetil ljudskemu šolstvu.
—	Vendar tudi sedaj zveza med nami in med vami ni pretrgana, ker imam kot ravnatelj na pripravnici dolžnost, z vami ostati vedno v stiku in še nadalje nadzorovati ljudsko šolstvo. Učiteljstvo ima pa po organizacijskih statutih pravico vdeleževati se pouka na učiteljiščih kakor 11. pr. učnih slik, katere prirejamo
za pripravnike Veselilo me bo zelo, kadar bo kdo potrkal na mojo pisarno in se te pravice posluževal.
Vedno pa naj vlada med nami prijateljstvo kakor dozdaj. G. ravnatelj poudarja, da se je kot nadzornik ravnal vedno po geslu: suaviter in modo, for-titer in re, in pa: dara pacta, boni amici. Sicer je tuintam pokazal včasih strog, da celo oduren obraz, vendar je neprijetne reči vedno opravil med štirimi očmi, dobre pa shranil v akte, ker „littera scripta manet“. „Zavaljujem se Vam“, sklene g. ravnatelj, „za ljubeznivo prijateljsko priznanje. Pijem na razvoj ljudskega šolstva, na zdravje g. župana, udov mestnega šolskega sveta in učiteljstva.“
Slednjič mu napije še gosp katehet Smrekar v imenu mestnih katehetov. „Zahvaljujem se Vam, gosp. ravnatelj", rekel je, „za ljubezen, katero ste gojili do mladine, za požrtvovalnost, s katero ste delovali v piid domovini, in za versko prepričanje, katero ste kazali v svojem delovanju. Posebno jaz sem Vani hvaležen za gorečnost, s katero ste delovali kot član društva za zavetišče in vzgoje-vališče zanemarjenih otrok. Dalje nagla-šuje g. katehet, da je g. ravnatelj vedno izražal prepričanje, da brez trdnega verskega prepričanja ni dobre šolske vzgoje, in ga prosi, da naj na svojem novem tako vplivnem mestu deluje v istem smislu. Nato se je razvila prosta zabava. Izmed navzočega učiteljstva se je takoj sestavil močan pevski zbor, in kmalu so zadoneli po areni ubrani glasovi. Pozno popoldne šele so se udeleženci razšli veseli, da je slovesnost tako lepo vspela.
Z dežele. (Blagovoljen nasvet.)
V	javnem življenju doni klic po organizaciji, a v šoli po koncentraciji. Učitelj in duhoven oba morata upoštevati omenjeni tok. Tu bi nekaj pripomnil, kako
pospeševati koncentracijo pouka. Učitelj mota koncentrirati v pozitivnem smislu ves šolski pouk v versko-nravni vzgoji. Upoštevati mora krščanski nauk in kjer koli se mu nudi prilika, buditi verski čut. In kje se mu ne nudi i Na razpolago so mu razna berila, zgodovina, zemljepisje (šolski sprehodi), prirodoznanstvo, pri -rodoslovje, pravopisje. risanje itd.
A tudi katehet na} sega po omenjenih sredstvih v dosego svojega namena.
Vzemimo slučaj. Katehet uči v prvem razredu ali v drugem: Bog vse vidi. Ali bi mu ne bil tu izvrsten pripomoček be-rilni sestavek iz „ Abecednika” ,,Bog vse vidi", ali iz I. berila Razinger-Žumrov „Jakec in Ančika“ ? Če uči o laži, ali ne uporabi lahko berilni sestavek „Od-kritosrčni Ivan r“ Kedar uči o nebesih, lahko svoj pouk zveže z berilnim sestavkom : „Kje je ljubi Bog doma i“ Istorako iz Abecednika. Mnogo gradiva mu nudi tudi I. in II. berilo. Kedar se razpravlja o ljubezni božji: „Ljubi Boga nad vse“. lahko katehezi pridruži zadnjo kitico pesmi: „Srce — oltar" (II. berilo,), pri napuhu : „Prevzetna kmetica“ (II. berilo), pri tatvini: „Kaznovani tat“ (I. berilo). Pri krščanskem usmiljenju — dobra otroka
II.	berilo. Pri češčenju sv. Rešnjega Telesa
—	Rudolf Habsburški, II. berilo. Mnogokrat pišejo učenci pregovore, ki se nanašajo tudi na svetopisemske zgodbe. Katehet lahko upraša: „Kakšne pregovore ste že pisali ali braliUčenci mu jih bodo z veseljem naštevali. Kar se risanja tiče, lahko katehet pozveduje, Če so že kaj tacega risali, kar se v cerkvi nahaja. Na primer: razni stebri in ornamenti itd. To je torej kratek migljaj, kako naj duhoven-katehet učitelju pomaga. Koristil bode v prvi vrsti sebi, ker pouk njegov se bode sukal v lahko umljivem krogu znanih predstav. Pomagal bode
učitelju do večje vel jave svetnih predmetov, j njuna avtoriteta in ž njo vzgojna moč Ce bi torej tako harmonirala in tudi do učencev in starišev. Ergo : Viribus včasih drug druzega hospitirala, rasla bo unitis!	Hribski.
Slovstvo.
Pedagoški Letopis 1901. Uredila Henrik Schreiner in V. Bežek. Natisnila Katoliška Tiskarna v Ljubljani.
Kaj je namen »Letopisu", povč urednik gosp. H. Schreiner v predgovoru: Pedagoški letopis bode nudil sliko pedagoških ved, kakor so se razvijale in se razvijajo; opozarjal bode na pedagoška vprašanja, ki so na dnevnem redu, ter seznanjal čitatelje z dotičnim slovstvom, iz katerega se o onih vprašanjih lahko natančneje poučd. Letopis bode slovenskim učiteljem in vzgojiteljem kažipot in svetovalec pri liadaljnem izobraževanju ter jim bode na tak način pomagal, da bodo lahko napredovali in se povzpevali na višino pedagoške vede."
„Letopis“ bode torej nekaka pedagoška revija, ki bode vestno zasledovala razvoj vseh učnih strok in vselej koncem leta o njem podajali celotno sliko. Zasnovani program je bogat, naloga zelo obširna. Toda nje izvršitev ni pretežavna, ker imamo vendar na Slovenskem dovolj strokovnjakov, ki bodo lahko poročali o novih znamenitih pojavih svoje včde. Želeli bi le, da bode pregled pedagoškega slovstva v „Letopisu“ res vselej popoln. Zato bodo morale vsaj glavne discipline (zgodovina pedagogike, obča pedagogika in nje pomožne včde, verouk, slovenščina, nemščina, kla-siški jeziki, spisi za mladino), vsako leto biti v „Letopisu“ zastopane, dočim pri drugih eno temeljito poročilo zadostuje za več let.
V	letošnjem I. zvezku poroča g. Schreiner o zgodovini pedagogike; obči pedagogiki in njenihpomožnihvedah. Sestavek je temeljit. Hvalevredno je, da se pri naštevanju nemških pedagoških del vsaj deloma ozira tudi na znamenite katoliške avtorje (Lorenz Kellner: Skizzen und Bilder; Bibliothek der kathol. Piidagogik), dočim bi nekateri kaj radi vse to s preziranjem spravili s sveta. Pripominjamo še, da je nemško katoliško pedagoško slovstvo zelo bogato in spričo klasičnih del, ki jih nudi (Stockl: Ge-schichte der Piidagogik; Willman: Didaktik
i.	t. d) ni treba segati po knjigah dvomljive
vrednosti. Poročilo prof. dr. T o m i n š e k a o latinščini, nje položaju, metodiki in didaktiki je dokaj obširno in sega globoko v posameznosti. Že tu se vidi, da gradiva za „Letopis" ne bode primanjkovalo, temuč da bode preje prostor pretesen. Zgodovino in metodo prirodopisa je načrtal prof. J. Koprivnik, metodiko p r i r o d o s 1 o v j a pa prof. Fr Hauptman.
Sestavka o prostoročnem risanju (J. Schmoranzer) in ženskih ročnih delih (Pavla pl. Renzenberg) zaključujeta pregled pedagoškega slovstva. — Marsikaj je torej še to pot zaostalo. Zlasti smo pogrešali poročila o veronauku, kjer bi bilo zabilježiti dovolj zanimivih pojavov iz tujih slovstev. Zelo bi bilo želeti, da se slovenska katehetika skoraj začne marljiveje gojiti. Naj tudi „Šolska Matica" nekoliko k temu pripomore s svojimi publikacijami in naj podaje v „Letopisu“ kolikor možno popolno sliko novejšega razvoja katehetike. Prav tako nujna zadeva, ki se ne sme odlašati, je ocena „ m ladinskih spisov". Zopet in zopet se je že javno izražala želja, naj se sestavi seznamek in ocena mladinskih spisov, ki prihajajo na književni trg, in naj je ta ocena učiteljstvu vodilo pri nabavi za šolsko knjižnico. Upamo, da vsaj »Šol. Matica" kmalu izpolni obljubo. — Poleg načrtanega pregleda po pedagoškem slovstvu prinaša Letopis še „teme in teze pedagoških poročil pri društvenih in uradnih učiteljskih skupščinah
1.1901" (sestavil Jakob Dimnik) in »Poročilo o dosedanjem delovanju »Slovenske Šolske Matice" (priobčil tajnik Frančišek Gabršek).
Iz poslednjega posnamemo, da šteje „Slo-venska Šolska Matica" sedaj 819 udov, gotovo premalo v primeri s številom slov. učiteljev in učiteljic. Nekateri okraji n. pr. črnomeljski (1 član!), litijski (6 članov), krški (7 članov) so kaj slabo zastopani Naj si pridobi »Slov. Šolska Matica" v prihodnjih letih mnogo več podpornikov med slovenskim učiteljstvom, da bodo mogla tem vspešneje izvrševati svojo važno nalogo.
Realna knjižnica. Zgodovinska učna snov za ljudske šole. Sestavil Josip Apih, c. kr. učiteljiški profesor. Izdala »Slovenska Šolska Matica". — Med letošnjimi knjigami »Šolske Matice* ima zbirka zgodovinske učne snovi gotovo največjo praktično vrednost, ker ustreza nujni potrebi slovenskega učiteljstva. — Smoter knjige je jasno izražen v „Predgovoru“: podajati hoče dobre, poljudno pisane znanstvene sestavke o zgodovinskih dogodkih in osebah v onem obsegu, kakor je potrebno zazgodovinski pouk na ljudskih šolah. — l’o pravici poudarja pisatelj, da mora biti knjiga, iz katere zajemaj učitelj snov svojemu pouku, poljudno pisana, ker le tako si bode pridobil dober učni ton. Priprosta domača beseda, brez nepotrebne znanstvene terminologije in druge učene navlake, poljudno, lahkotno obravnavanje zgodovinskih dogodkov, to naj je po mnenju pisateljevem glavno vodilo pri podavanju učne snovi za ljudske šole. In smoter, ki si ga je zastavil, je pisatelj v tem prvem snopiču tudi dosegel. V kratkih sestavkih podaje to, kar je potrebno vedeti učencem višjih razredov ljudske šole o prazgodovinski dobi in njenih prebivalcih, o Grkih in njih junaštvu, o Rimljanih in rimskih kolonijah, o razširjanju krščanstva,'o preseljevanju narodov, o Hunih, Obrih in Germanih. Obširneje je obdelana slovanska, in posebej šo slovenska zgodovina. Poglavja o svetem Cirilu in Metodu, o krščanstvu med Čehi, Poljaki, Rusi in o po-krščevanju Ogrov završujejo prvi snopič.
—	Sestavki so izvečine posneti po Staretovi občni zgodovini in po drugih spisih slovenskih zgodovinarjev. Vendar je pisatelj snov tako predelal in jo podal v tako lahki obliki, da bode umljiva tudi zgodovine neveščim začetnikom. Ljudska šola nima namena zistema-tično obravnavati zgodovine. Le posamezni važni dogodki naj se mladim ljudem vtisnejo v spomin. Zato tudi v tej zbirki zgodovinske učne snovi, posamezni sestavki niso v orga-niški zvezi med seboj in ne podajejo celotne zgodovine, temuč le njene naj znamenitejše točke. Posebno je pohvaliti, da se je pisatelj pri zbiranju učne snovi oziral zlasti na domačo zgodovino, ker ta v otroku zbuja največje zanimanje. — Če pravimo, da nas je zbirka v obče zadovoljila, ker je svojo nalogo: poljudno in lahkotno obdelovanje zgodovinske
učne snovi, vrlo rešila, moramo vendar omeniti nekatere nepravilnosti, ki smo jih zapazili. Pri opisovanju prazgodovinske dobe pravi pisatelj (str. 13): „Povsod, kjer stojč cerkve sv. Magdalene so bila gradišča (zaradi mrtvaških lobanj, ki so se tam blizu nahajale).* Ta trditev se v tem splošnem pomenu ne da vzdržati. Res je, da stoj 6 na nekaterih gradiščih cerkve sv. Magdalene, a ne povsod. Nasprotno nahajamo cerkve z drugimi patroni mnogo pogosteje na razvalinah starih gradišč in rimskih trdnjav n. pr. sv. Marjete, sv. Mihaela, sv. Jurija. Zato se je na antropoloških shodih povdarjalo, da so zlasti šmarjetne cerkve arheologu važen kažipot pri izkopavanju starin. — Opisujoč razmere, ki so vladale po naših deželah v r i mski dobi, omenja pisatelj tudi raznih rimskih cest, ki so takrat prepregale naše pokrajine, in piše: »Izhodišče rimskih cest po naših pokrajinah je bilo v Ogleju, kajti Oglej je bil glavni vojni tabor in ob enem glavno tržišče. Odtod je bila izpeljana cesta na Koroško čez Križno goro in Predel po Ziljski dolini na Beljak in preko Krive Vrbe v Virunum/ Ta popis je preveč površen in zmeden. Dve progi, ki sta imeli popolnoma različno smer, sta tu strnjeni v eno progo. Cesta, ki je vodila čez Križno goro (Monte Croce, Pleckcnalpe) ni mogla iti čez Predel, To sta vendar dva različna prelaza, ki sta daleč saksebi! Proga, katero je pisatelj hotel omeniti, je tista, ki je vodila čez Trčizem (Tricesimo nad Vidmom), Zuglio (Julium Car-nieum in Križno goro vlnnichen (Agun-tum) na Tirolsko. S to progo pa ni v nikaki zvezi druga cesta, ki je tekla čez Čedad po nediški in gorenji soški dolini, čez Bovec in Predel, in odtod ob Žilici čez Trbiž in Beljak v Virunutn. — V ziljsko dolino je stopila ta cesta šele pri Podkloštru in se vila po njej le kratko progo do Beljaka. Druga cesta po ziljski dolini ni znana. — V sestavku
o	sv. Cirilu in Metodu omenja g. Apih, da so Nemci že papežu Nikolaju tožili sv. brata „češ da učita krivo vero in da službo božjo opravljata le zato v slovenskem jeziku, da drugi duhovniki ne bi spoznali njiju zmote. Papež Nikolaj se je hotel sam prepričati, kaj da je na tem očitanju resničnega in je pozval Cirila in Metoda v Rim.“ Tu si je pisatelj dovolil (menda zapeljan po Staretovi zgodovini) majhen anahronizem. Vse, kar poroča o tožbi nemških duhovnikov, o krivoverskem sumničenju in slovenskem bogoslužju, velja
za poznejši čas, ko se je moral Metod o vseh teh krivnjah zagovarjati pred papežem Ivanom VIII. (L 880). Da sta sveta brata že v dobi 863—867 opravljala božjo službo v slovenskem jeziku, se ne more dokazati. Neresnično je tudi, da so ju tožili nemški duhovniki papežu Nikolaju in da ju je ta vsled njih tožbe pozval v Rim. Noben zgodovinski vir tako ne poroča, pač pa navajajo legende razne druge vzroke (daje želel papež Nikolaj videti ta angelja božja, da sta šla v Rim iz pobožnosti in spoštovanja do sv. stolice itd.). Navrjetneje je, da sta morala v Rimu dobiti dovoljenje za misijonsko delovanje.
—	Čeprav se od poljudnih znanstvenih spisov ne more zahtevati bogsigavedi kakšna stro-
kovnjaška temtljitost vendar naj bi se zastareli nazori in neresnične trditve iz starejših knjig, ne sprejemale v nove spise. Na ta način se je žal vdomačilo v naših znanstvenih delih in razpravah že premnogo zmot, ki pa ne postanejo s tem nič bolj resnične, ako se zopet in zopet ponavljajo. G. pisatelj naj bi v prihodnje pri uporabljanju virov postopal nekoliko bolj kritično. Ako se bode s po-ljudnostjo združevala vedno tudi natančnost, bode celo delo tem bolj dovršeno. Hvaležnosti vseh učiteljev za svoj trud pa si je g. pis. že naprej gotov. Kakor smo z veseljem segli po tem prvem snopiču in ga prebravši zadovoljni odložili iz rok, tako sedaj željno pričakujemo daljnih publikacij.	—n.
Šolske vesti.
Izpremembe med učiteljstvom. Definitivnemu učitelju g. Fr. Krajncu na okoliški ljudski šoli v Celju je dal deželni šolski svet dovoljenje, da prične tečaj za zdravljenje jecljajočih otrok. — Kot nadučitelj na ljudski šoli v Tribunji, okraj Marenberg, je nastavljen defin. učitelj in vodja St. Radej od Sv. Miklavža pri Wiederdriess; kot učitelj je nastavljen na ljudski šoli v St. liju pod Turjakom, okraj Slov. Gradec, učit. suplent A. Jankovič istotam. V trajni pokoj je stopil gosp. šolski vodja M. Z u p a n č i Č na Plešivcu ter učitelj Fr. Krajnc v Velenjah, okraj Šoštanj. — Premeščeni so bili v seji dež. šolskega sveta, dne 22. maja: Defin. učiteljica gčna Marija Antončič s Črnega vrha v Borovnico, učitelj g. Ant. Smerdel j iz Orehka pri Prestrankuna Vrhniko, nadučitelj g. Mat. J a n e ž i č iz Doba na
II.	mestno šolo v Ljubljani in def. učitelj g Mih Debelak iz Kovorja v Zagorje. Na dosedanjem mestu so postale definitivne prov. učiteljice dČne Evg. Pader v Poljanah, Franč. Tavčar v St. Jerneju in Pavla Schitnig na Jesenicah.
Izpit učiteljske usposobljenosti v Mariboru sta naredila g. Janko Ozmec, učitelj v Ljutomeru, in gospica Ljudmila Koklič, učiteljica v Sladki gori.
„Šolski Dom“ v Gorici. Zlata knjiga „Solskega Doma" za leto 1900 in 1901 je ravnokar izšla. Iz nje posnemljemo, da je imel „Solski Dom“ leta 1900 dohodkov 25.002-10 kron; stroškov pa 23 894^04 K; 1. 1 90 1 dohodkov 22.846^6, stroškov pa 2 1.7 1 3*26 K. Cisto imetje je znašalo koncem leta 1901 55.15739.
Novo šolsko poslopje zgradč v Cerkljah pri Krškem. Stroški so proračun jeni na 34.000 K.
Razpisane učiteljske službe. N a Kranjskem. Na trirazrednici v Z a tiči ni je razpisana učiteljska služba. Prošnje do 25. junija na c. kr. okrajni šolski svet v Litiji. — Na enorazrednici v Velikem T rnju je razpisana služba učitelja-vodi-telja. Prošnje do 28. junija na c. kr. okrajni šolski svet v Krškem. — Na Goriškem.
V	tolminskem političnem okraju so razpisane sledeče službe: 1. def. nadučitelja-voditelja trorazrednice v Cerknem;
2.	def. učiteljice v Cerknem; 3. defin. učitelja-voditelja enorazrednice v Idriji; 4. def. oziroma prov. učitelja enorazrednice v Idrskem; 5. def. oziroma prov. učitelja-voditelja v Logu; s podružnico v Srmcu; 6. def. oziroma prov. uč.telja-voditelja enorazrednice v N e m škern ru tu; 7. def. oziroma prov. učitelja v Selih s podružnico v Rutih; 8. defin. oziroma
prov. učitelja - voditelja enorazrednice na St. Viški gori; 9 def. oziroma prov. učitelja podružnice Čadrg-Za d laz; 10. def. učitelja-voditelja enorazrednice na Žagi. Prošnje naj se pošljejo predpisanim potom c. kr. okrajnemu šolskemu svetu do 20. junija t. 1. S temi službami so združeni dohodki, določeni v deželni postavi z dnč 6. oktobra 1900, št. 26.
Drobtine.
Češko šolstvo. Nedavno je c. kr. deželni šolski svet za Češko objavil statistične podatke o češkem šolstvu v šolskem 1. 1899/900. Da vidimo napredek šolstva bratskega nam naroda, naprednega na šolskem polju, bomo priobčili nekatere sestavke iz tega izvestja, kakor je čitamo v pedagoškem časopisu „Vychovatel“.
Meščanske in ljudske šole — Meščanskih deških šol je bilo 142 čeških in 100 nemških, skupaj 242. Meščanskih dek 1 iških šol je bilo 1 o 1 češka in 76 nemških, skupaj 177. Vseh skupaj torej 203 češke in 176 nemških, skupaj 419.
Ljudskih šol je bilo enorazrednih 545 čeških, 608 nemških, skupaj 1053; dvorazrednih 935 čeških, 636 nemških, skupaj 1571; trorazrednih 591 čeških, 353 nemških, skupaj 934; štirirazrednih 330 čeških, 189 nemških, skupaj 519; petrazrednih 555 čeških, 345 r.emških, skupaj 900; šestrazrednih 55 čeških, 40 nemških, skupaj 95; sedemrazrednih 4 češke in 4 nemške, skupaj 8. Vseh skupaj 5 1 80.
Na novo otvorjenih je bilo 69 šol s 445 razredi, od teh 41 čeških in 28 nemških ; zatvorjenih 8 šol s 110 razredi, od teh so 4 Češke in 4 nemške.
Najmanjše število otrok v enem razredu je bilo v čeških okrajih v Kraljevem gradcu 47, največje v Klatovu 73; v .nemških okrajih najmanjše v Dobu 47,
največje v Karlovih Varih 71. Iz tega se jasno razvidi, da se v nemških okrajih ne štedi toliko kot v čeških V Pragi n. pr. pripada povprečno na en razred 56 čeških, a samo 50 nemških otrok. V obče se more računati na en razred 64 čeških otrok, a nemških samo 59.
Privatnih šol je bilo 95 čeških in 230 nemških.
Otrok dolžnih hoditi v šolo je bilo 1,091.156; a v šolo jih je hodilo 1,069.622; od teh je bilo sprejetih pred dopolnjenim šestim letom 15 031, a z dopolnjenim štirinajstim letom 5020.
V	privatne šole je hodilo 24.326 otrok ; od teh 8710 dečkov in 15.616 deklic. Radi telesnih hib je ostalo brez šolskega pouka 3989 otrok. Brez pouka je ostalo 330 otrok.
Obisk šole je bil boljši v nemških krajih kot v čeških. V čeških je najboljši v Hladna z 95 15%, a najslabši v Ledu z 74'8i % po dneh izostajanja, a v nemških najboljši v Dobuz95’i2%, v Kap-lici z 82-83 % pa najslabši.
K pridnemu obisku šole so mnogo pripomogla dobrodelna društva. Z obleko in obutvijo je bila šolska mladina obdarovana v 787 čeških in 879 nemških šolah Opoldne je dobivala juho v 7 1 čeških in v 245 nemških šolah; obed v 65 Čeških in 68 nemških šolah; šolske potrebščine
PF-■	■
v 1875 čeških in 1656 nemških šolah,
1	udi tu imajo Nemci prednost.
Učiteljstvo. Učiteljev z izpitom učne sposobnosti je bilo 8293 čeških, 5478 nemških, skupaj 13.771; z izpitom zrelosti 558 čeških, 487 nemških, skupaj 1045; brez izpita sposobnosti 39 čeških, 10 nemških, skupaj 49 Učiteljic z izpitom sposobnosti je bilo 1 343 čeških, 762 nemških, skupaj 2105; z izpitom zrelosti 255 čeških, 166 nemških, skupaj 431. Brez izpita sposobnosti je bilo 71 čeških in 84 nemških, skupaj 155. Vero-učiteljev (katehetov) je bilo 216 čeških, 123 nemških, skupaj 339; obenem v dušnem pastirstvu 2000 čeških, 1291 nemških, skupaj 3291. Učiteljev neobli-gatnih predmetov je bilo 2192 Čeških, 1348 nemških, skupaj 3540; definitivno nameščenih 8534 čeških, 5717 nemških, skupaj 14.251; začasno 1102 čeških, 423 nemških, skupaj 1525.
Vsega učiteljskega osobja je bilo na Češkem 24.640. Definitivno nameščenih učiteljic na strokovnih šolah je bilo 248.
Delovanje učiteljstva. Učiteljstvo cele dežele je večinoma dobro pripravljeno na svoj poklic, pridno v delu in se zaveda svojih dolžnosti. Pokazalo je živo zanimanje za nadaljno izobrazbo in priredilo večkrat predavanja kakor na lastnih tako tudi na okrajnih shodih. Zavedajoč se svojega vzgojnega delovanja je izpolnilo svojo dolžnost s hvalevredno marljivostjo tudi v praktičnem šolskem življenju.
Budilo je v mladini smisel za na-božnost, za pravico, za postavni red in skrbelo, da se deca tudi zunaj šole lepo obnaša Zato je bila tudi šolska disciplina dobra. Disciplina se ne vzdržuje z železno strogostjo in kaznimi, ampak s tem, da učitelj ohrani pravi mir, očetovsko zmernost in skuša s stalnim nadzorstvom preprečiti otročje razvade in
/' ?5 —
napake in deco zabaviti s predmeti, katerih se mora učiti.
Z veroučitelji je živelo učiteljstvo v lepi slogi in mladina se je nadzorovala pri izpolnjevanju verskih dolžnosti.
Učitelji so poučevali tudi na ponav-ljavnih šolah, delovali v ognjegasnih društvih, Raiffeisenovih posojilnicah itd.; pomagali so pri urejevanju knjižnic, bavili se s sadjerejo in bučelarstvom, gojili cerkveno in posvetno petje in glasbo v pevskih društvih. Samo nekateri poedinci so se bavili na škodo šole z drugimi rečmi. Tako so nekateri s svojim pisanjem v javnosti delali n e -čast mlajšemu učiteljstvu.
V	svojih društvih so posebno^razprav-Ijali vprašanja o materijelnem zboljšanju učiteljstva. Disciplinarnih kazni se je podelilo 41, pohvalnih priznanj pa je dal deželni šolski svet 17, okr. 225 češkim in 88 nemškim učiteljem.
Zavodi za izobrazbo učiteljstva. Na Češkem je bilo 24 učiteljišč, in sicer 13 čeških in 1 1 nemških. Javnih učiteljišč je bilo 18, privatnih šest in sicer v Časlavi, pri sv. Ani v Pragi, v Kutni gori in pri šolskih sestrah v Chru-dimu; nemški pa v Budjejovicah in v Hebu. Na čeških učiteljiščih je bilo 1258 učencev in 6r4 učenk. Zrelostni izpit je izvršilo 535 učencev in 17 pri-vatistov, 256 učenk in 17 privatistinj; skupaj je bilo potrjenih 826 oseb.
Izpit sposobnosti je prestalo 17 kandidatov in 44 kandidatinj za meščanske in 547 kandidatov ter 184 kandidatinj za ljudske šole. Izpit sposobnosti za za ženska ročna dela je naredilo 207 čeških kandidatinj in 63 nemških za ljudske in meščanske šole, samo za ljudske pa 101 češka in 30 nemških kandidatinj. Izpit za otroške vrtce je naredilo 90 oseb.
Zavodi za mladino, ki ni dolžna šole obiskovati. Zavetišč in
zabavišč je bilo 158, otroških vrtcev 234. Ponavljavnih šol gospodarskega smotra je 72, 43 Čeških, 29 nemških, od teh tri za deklico.
Za slaboumno in zanemarjeno mladino so bili štirje zavodi za gluhoneme, en za slepce, dva za slaboumne in en za jecljavce. Sirotišč je bilo 14 čeških in 13 nemških. Največ azilov je urejenih v Pragi in sicer 30. Za zapuščeno mladež je bilo urejenih osem vzgojevališč. Privatnih šol je bilo 20.
Izdatki za ljudsko šolstvo :
Plača in doplačila	17,472.498	K
Povišanje plače	5,013.520	n
Funkcijska doklada	1,344.40°	>9
Stanarina	2 352	55
Remuneracije	1,905.998	n
Učiteljske konference	62.820	55
Okr. učiteljske knjižnice	1 1.084	55
Učni pripomočki	i 69.924	55
Darovi	74	55
Različni izdatki	104.944	55
Poslovni izdatki	103 832	55
Izdatki za poučevanje ve-		
ronauka	1,13 1.146	n
Skupaj	27,382.542	K
„Slovenska Matica"	in učiteljstvo.	
Pred dvema letoma sem	podal v „Sl	0-
venskem učitelju" (tgoo, str. 1 39.) pregled, kako je k r a n j s k o učiteljstvo zastopano pri „Slovenski Matici“. In kar sem rekel takrat, to moram ponoviti tudi danes, namreč, „da je le malo učiteljev in še manj učiteljic društvenikov" tega vele-važnega književnega društva. Sicer se je število udov nekoliko pomnožilo, vender še ne v toliki meri, kakor bi bilo želeti, zmed 378 definitivnih učiteljev (po Pri-
možičevem „Ročnem zapisniku1' za leto 1901/2.) jih je le 130, t. j. 34-3% pri „Slovenski Matici". Gotovo je to število mnogo premajhno in za učiteljstvo, ki se prišteva inteligenci, ni častno. Se na slabšem je pa „Slovenska Matica“ glede učiteljic. Izmed 177 definitivnih učiteljic sem jih našel v Matičnem „Letopisu“ le 20, t. j. 11*3 %. Ali se res gospodične učiteljice tako malo brigajo za slovensko književnost? Ako bi se sam ne prepričal o resničnosti gorenjih številk, bi niti vrjeti ne mogel. Tudi šol je še premalo naročenih na Matične knjige, kajti naštel sem jih le 28 iz cele Kranjske. Po nekaterih okrajih se učiteljstvo celo malo zanima za ^Slovensko Matico“. Tako imata litijski in novomeški okraj le po 4 ude, med tem, ko jih ima Ljubljana 38, logaški okraj 24, krški 23, kranjski 22, ralovljiški 20 itd. Z ozirom na število udov 1. 1899 (gl. „Slov. učitelj", 1900, str. 140) so letos napredovali v Ljubljani za 6 udov, v črnomeljskem okraju za 5, v kranjskem in krškem za 4, v posto-jinskem za 2, v kočevskem, litijskem in radovljškem pa za 1 uda. Nazadovali so v kamniškem okraju za 2 uda, v ljubljanski okolici in v novomeškem okraju pa za 1 uda. Neizpremenjeno je ostalo število udov v logaškem okraju.
Ta pregled nam jasno kaže, da smo za našo „Slovensko Matico“ preveč brezbrižni. Učiteljstvo bi se moralo za tako važen književni zavod mnogo bolj zanimati. Tovariši in tovarišice, popravimo to napako vsaj v prihodnje in pristopimo v obilnejšem števila k ^Slovenski Matici11!
N.
,,Slovenski učitelj** izhaja dvakrat na mesec (1. in 15.).
Cena mu je na leto 5 K, na pol leta 2 K 50 h.
Urejuje in izdaje: Fran Jaklič, učitelj. — Oblastim odgovoren: Ivan Rakovec. Rokopisi, naročnina in reklamacije naj se ■pošiljajo: Uredništvu „Slovenskega
učitelja“ v Ljubljani.
Tiska Katoliška Tiskarna.