Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 1?
Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din
V	zamejstvo celoletna naročnina 90 din
Ljubljana, 9. februarja 1940.
m
Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 1? Poštnočekovni račun:
Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu
Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani
Kaj pravite — ljudje z narodno vestjo
(Do,pis.)
Zgodil se je /open primer časnikarskega, ro-kovnjastva, ob katerem se mora resen človek zamisliti m se strahom, vprašati, kam vodijo pota prenslta m kdo jih usmerja. Bogvedi 'kdo, prav gotov pa človek brez čuta odgovornosti za javmo clfti • 111 z nravstvene, kvalifikacije za javno n *?, J° vrgel grdo blato na prizadevanja nekih S1 l.mož, 'ki so izven vsakega dvoma poštena np,IleSe-j-(ina> naj*j se zde komu z njegovega oselb-d„^a VJdika zmotna. Drug list, vesel, da je njegov ug opravil zanj nelepi iposel, je hitel ponatisniti ‘ i IZr°dek časnikarske neodgovornosti. Kdo mosi P n(jvornost za lako početje? Anoinimni pisec?
1 C(' zakonom odgovorni urednik? Ali ne v prvi tisti, ki usmerjajo list in imajo pri njem odločilno besedo? Kaj pravite?
Niso taki .pojavi slučajni. Kakor gnojini tvori *o, ki odkrivajo notranjo 'bolezen organizmai. V Jalni, od m rž n je stopnjevani živčni napetosti, v zračju polnem sovraštva do drugače mislečih ljudi, vzgajamo samo frontne vojake za 1>0J: hrez najmanjše samokritike. Z ne-
-	lahkoto zatuj-ujemo s svojimi dejanji
načela in nauke, k, jih sleherni dan omajamo kol V?jevy .ne* ^z,za plota streljati na nasprotnika, pndusevati se v varnem zatišju je junaštvo, bojevati se z njim z razlogi duha, z njim kot človek s človekom, priznali i kdaj kako lastno napako, to označuje kot bojazljivost in neodločnost. Kaj | uda, če ljudje s tako vzgoj malo po malem zgub-'Jf ° .vs ° “»H'« za’ meje človeško dostojnega. 3 zgro,zimo ob pojavih, ki odkrivajo njih
stva skaženora|'U.7n tram°nTfe Sam°Za^V|0[i' tudi. duhovne očete teh P^ffii"^ Hije v grdvu spočeto skazeno dete. Zato stoje iiz Previdnost, v ozadju ... se odtegujejo svetli' luči ^vUe kritike, kaj pravite, ali je prav, da jim prinašamo, ko njih varovance obsojamo?
Na 'predvečer najusodnejših odločitev za naš ',r°ds bi morala biti sleherna naša misell, sleher-na,*e prizadevanje usmerjeno na pripravljenost , . i e °dločitve. Tako bi ravnal vsak politično [e "arod- ^ kako je pri nas v resnici? Ali nas ijlj'sc Prevzela globoka resnost zgodovinske ure, in 'SrrJ° °^iveli. da bi stopil možje jasnega duha eeU,s , . vo|je iz svojega zatišja in se postavili na zbiranja naših nravnih sil? Zaman se oziranji P° njih, mollčijo, boje se sramotenja zakup-|)v slovenstva in domoljubja. To je njih veliki UsJ- ,Jako je in žalostno je. da so pri nas v teh Sq vni.* ?JKodovinskih časih najglasnejši tisti, ki Vinemo^Vpri' S7°je Zgovornosti najšibkejši. Z i-o jaki razliSr3'10-1	zadnje	mostove	med
k. vežejo vse gf0^lz,ranJa’ razdret' zad">e vezi,
‘n katero kali & „Veno narodno ^upnost.
ljubše ko roiak3. ° bltje nai koncu sveta Jim vu J •	drugega	prepričanja.	Kaj	pra-
> ab je to pretiravanje^ Dtl, Bog, da bi filo. sk nihče ne more zanikat;, da je beseda o sloven-^ narodni skupnost. tem ljudem le še politično °jno geslo, razdirajoče m ne združujoče geslo, nai in ka/ |PI1llznaJm°.:,1aki kakršni smo, na zu-icL ™1 r.'eZ Vn adTUioče misli, nismo naSm?' Za	odlo.cllen	skuP®n	napor.	Kij
SaiEfe01 fpdltvam nimamo pri nas ljudske or-fahko ^i6’ °iko mo^?cne >" ^ne, da bi sama na«,	.	.a,-’vs<? Zgovornost za to, kar bo od
C zointeval bkznji čas, nimamo avtoritete, ki bi ioS ys® vezala in vodila skozi dobo velike pre-^'usnje. Zato je danes notranje zbiranje in ziranje naših moralnih si'i prva zapoved
i •» »»/-v rl „	_ .	1	Tr	■	.	.	*	.
dušah. Doživljamo veličastni prizor zbliževanja in združevanja: nazorskih taborov, ki so si stali doslej sovražno nasproti, zbliževanja v .znamenju vere v zmaigo večnoveljavnih načel svobode, pravice. resnice, v znamenju vere v božje poslanstvo človeka in večnosfne vrednote njegovega osebnostnega življenja, v znamenju skupne obrambe podstav naše k ulit ure proti silam podzemlja. Sredi zmagoslavja nasilja se poraja, nova zavest povezanosti ljudi od duha, ki ne klonijo pred materialistično miselnost jo sveta.
In kaj pravite, kako je pri nas? V znamenju katere vzvišene ideje, se ustvarjajo pri nas fronte in tabori, v boju za katere vzore? Ali v znamenju naukov Kristusovih, naukov Cerkve, naukov človekoljubja ali zvestobe do naroda ali v znamenju boja proti mamoinizinu in materialistični miselnosti te dobe. v znamenju kakega socialnega evangelija? Kje je zadnji smisel in zadnja gonilna sila vseh naših javnih naporov in prizadevanj?
—	Kamor koli se ozremo., nikjer diha duhovne pomladi, isledu kake duhovne obnove. Nasprotno: slast oblasti .in ipoželenje po oblasti vedno bolj kvarita duše naših ljudi. iVa ustnih visoke, cilje, v srcu nevera v duha, malikovanje nasilja, pripravljenost .lahkomiselno izdati nauke in vrednote, za katere so tisoči najboljših duhov dali življenje, za katere so verniki šli v katakombe. Zunanja, str umnost, brezozirnolst, primojduševsko junaštvo namesto globine duha, slepa pokorščina, ki miselno lenobo in strah pred lastno odgovornostjo preveljavlja krepost, namesto apostolske gorečnosti! Strahotna so razdejanja, ki jih je kuga duhovnega materializma že napravila med našo mladino. Njena nevarnost za naš rod ni nič manjša kakor nevarnost, ki nam preti od zunaj.
Naj bi se sleherni predstavnik našega duhovnega življenja zavedet odgovornosti, ki jo prevzema zaradi svojega molka in svoje malodušnosti. Sleherni je sokriv, če so se pni nas razkoračili ljudje, ki v duhovnem svetu ne pomenijo nič, a hočejo drzno strahovati vise., ki jim duhovna svoboda in zvestoba do načel ni prazna beseda, sokrivi so, če se herezija in felonija v kraljestvu duha pri nas tako goreče širita.
Kje ste stražarji na samotni straži? Česa sc bojite? En apostol pomeni več kot sto propagandistov. Ni število vse in tudi zunanji sila ne. Združite se, skupno 'nastopite proti silam, ki bi rade pri nas obnovile naj mračnej ša poglavja naše kulturne zgodovine, postavite jim nasproti svetla izročila najboljših slovenskih umov.
In v svojem boju .ne pozabite na vzgojni pomen javne tiskane besede. Njena nravstvena raven je merilo za nravstveno raven naroda. Izženite iz delavnic javnega mnenja vse, ki se svoje odgovornosti za tiskano besedo ne zavedajo. Mnogo predhodnega dela za našo duhovno obnovo bo s tem opravljenega.	L-i.
|)uv	1	’*	 *	«ivi«*uui	»n	p4	’	ftopuvcu
O	-e .narodne samoohrane. Kdor jo ovira, ni dober •‘ovenec.	J
II.
so	pOVSwl	P°	svetu-	Naša	usoda
odlot-a bamo	nos,	ampak	(udi	v	našiti
Vabilo
Naročnike, ki tega še niso storili, prosimo, da nam čim prej nakažejo naročnino. Kdor bi ne imel položnice, jo dobi na vsaki pošti. Nanjo naj napiše na za to določenih mestih številko našega poštnega čekovnega računa — 16.176 — in naslov: Uprava tednika »Slovenija«, Ljubljana. Kdor položnico že ima, pa je ne rabi, naj jo shrani, ali še bolje: pridobi naj listu novega naročnika. Denar se lahko nakaže tudi s poštno nakaznico. Ustreženo nam je tudi z naslovi oseb, o katerih je pričakovati, da se bodo naročile, če jim pošljemo list na ogled. Kdor ne misli postati naročnik, naj list vrne z opazko: Ne sprejmem. Opozarjajte svoje prijatelje in znance na »Slovenijo«!
Ali je slovenska politika že čez razpotje?
V uvodniku zadnje številke je »Slovenija« opozorila, da je strankarsko življenje v Jugoslaviji na razpotju, ‘ker se morajo stranke prilagoditi dejstvu, da je prelomil j en centralistični sestav države in da stoji naša notranja pollitika pred prehodom v demokraci jo. V tem uvodniku je bilo obljubljeno, da boimo poročali, kar boimo zvedeli važnega o reševanju tega vprašanja.
Zato podajamo danes nekaj .zanimivih posnetkov iz časopisov.
V »Obzoru« št. 25. z dne 31. januarja 1940 priobčeni sestavek z naslovom »Strankarsko gibanje« pravi, da hočejo radi kal »ki prvaki, da bi njihna stranka postala' vodilna, stranka v državi, kjer bi oni gospodarili, medtem ko bi (bi.li n jihni pomočniki samo statisti. Poitem piše dobesedno.:
»Videti je, da so si radikali že zagotovili sodelav-stvo dr. Korošca v »jugoslovienski radikallni stranki«, kakor naj bi se imenovala obnovljena nekdanja »Narodna radikalna stranka«. Dr. Korošcu konvenira tako sodelovan je z vidika strankarskih razmer v Sloveniji. Naslanjajoč se na najmočnejšo srbsko stranko, upa dr. Korošec, da 'bo imel oblast v Sloveniji in delež na oblasti v Belgradu. Tako politiko ipa mu omogoča dejstvo. da med Srbi in Slovenci mi večqih sporov. Ra-daiki.la pa., kakor se zdi, iščejo že danes, kakor so iskali tudi nekoč, zaveznike zunaj hrvaških vrst. Ni težko ‘uganiti, zakaj tako delajo. Videti je, da tako radikali kakor dir. Korošec mislijo, da se politika v državnem središču ne bo v prihodnosti bistveno razlikovala od dosedanje politike in da imajo zato sedaj kakor nekdaj enake koristi. Medtem se radikali in dr. Korošec trudijo, da pritegnejo v radikalno stranko bosansko-hercegovske muslimane, ki jih vodi dr. Džafer Kidenkovie.«
Tudi »Hrvatski dnevnik«, glasilo HSS, z dne ~i. t. m. ugotavlja, da se je slovenski del JRZ sporazumel s srbskim delom JRZ in piše v takšnem ostrem tonu:
»Na podlagi tega se lahko reče, da se je slovenski, del JRZ sporazumel s srbskim delom JRZ, da zahtevajo ipreurtediitev državne skupnosti pred volitvami.
1 o je bila očitna taktična .poteza Slovencev. Verjetno je. da so mislili, da 'bodo laže ustvarili avtonomijo Slovenije v sedanjem .obsegu dravske 'banovine im okrepili svoj vpliv v skupni vladi, če se pri tej akciji zvežejo s srbskimi delom JRZ. Tudi to pot so ti slovenski politiki ne samo šli čez pravice in koristi hrvaškega naroda, ampak so s .svojim stališčem skušali škodovati Hrvatom. Če se upošteva, da Hrvati d.o .sedaj niso nikoli .ničesar naredili na škodo Slovencev in se tudi .niso (zoperstavljali ustanovitvi slovenske banovine na nespornem slovenskem narodnem ozemlju, tedaj je treba priznati, tla s strani teh slovenskih politikov na žalost tudi to pot nismo naleteli na lojalnost. Namesto da Ihi svoje narodne zahteve postavili samostojno, ker te zahteve miso v prav nobeni zvezi s s rbsko-hr v aš k im razmerjem, jih vežejo ravmo na te razmere in se tako postavljajo ma stran tistih, ki jih imajo za močnejše. To je stvarno nadaljevani j e tiste dolgoletne politike, ki se je ogibala ne samo sodelovanja, ampak tudi normalnemu razmerju s Hrvati, iki je pa končala s polomom. Tudi prej so imeli Hrvate za silaibotnejše. Tudi prej so mislili, da bi sodelovanje s Hrvati moglo škodovati slovenski narodni stvari. .No, Hrvatje so kljub pomanjkanju tega sodelovanja podrli režim, ki je našel v Ljubljani nenaravno podporo. In kakor se jim je posrečilo, da so sami ipostavili na dnevni red svoje narodno vprašanje in odprli pot preurejanju državne skupnosti, tako bodo Hrvatje tudi dovolj močni, da zavarujejo svoje pravice in koristi. Kaikor smo omenili, se razmere med Hrvati in Srbi tičejo samo m jih. Slovenci ne morejo s svojim vplivanjem preprečiti normalnega razvoja in ureditve teh razmer. Njihno narodno ozemlje je nesporno. Izjema je samo .nekoliko vasi, ki so IbiŽe dodatno pridružene dravski banovini im ki bodo morale uiti vrinjene Hrvaški, vse drugo ozemlje dravske banovine je pa nesporno slovensko. Po vsem tem ni-
majo Slovenci nobenega upravičemtega raizloga, <Ia se zameri jo Hrvatom.«
Na ta sestavek je »Slovenec« z (Ime 4. t. m. v notici »Slovenci in Hrvatski dnevnik« precej nervozno odgovoril. Ugotovil je, da je sestdvek oči-vidno inspirirain in da z veseljem in polnim zadovoljstvom pribi je, da sestavek brez pridržka priznava pravice Slovencev do oj ih ne lastne, samostmi je slovenske politične enote. Nato pa z nevo-1 jo nadaljuje:
»Toda med priznavanjem in izvršitvijo je velika razlika! Ako bi, kar se je od naše strani zahtevalo, iostčasmo z ustanovitvijo banovine Hrvaške, bila izvršena tudi ustanovitev ,slovenske samostojne enote, bi odpadli vsi očitki, ki jih zdaj beremo v različnih hrvaških listih. Niso torej Slovenci krivi, če se morajo še nadalje boriti ne za priznanje samostojne slovenske enote, temveč za dejansko uresničenje enakopravnosti s Hrvati. Mi nikjer ne nastopamo proti Hrvatom ti n njihnim političnim pridobitvam, temveč odkrito žeilimo njihne pomoči, da se uresničijo tudi naše zahteve. Clara pacta, boni amici.«
Iz te notice nam za vizeni naenkrat popolnoma nov veter. Vsi se še spominjamo, kako je »Slo-
Ne delajmo si umiišljav in napačnih predstav iz želje, da bi šel keliih trpljenja vsaj deloma, nrimo človeštva. Sedanja vojna je celostna in njeni celosti se morajo ne sicer načelno, zate ipa tehnično in strategično ipodirejati tudi demokracije. Zato1 pa tudi ne morejo drugače, če nočejo sploh obstati, da opravijo z vsakršno celostnostjo Sele pot čeznjo vodi v prihodinoist. Bolj ko v svetovni voj-nii je zaradi tega nemogoče, da bi se mogel skleniti mir, ki ne bi prinesel odločitve v vsakem pogledu. Tega ne bi prinesla nobena stran, ali razločneje, noben narod in nobeno ljudstvo. Ljudske množice so sprejele vojno za svojo, lake vojne ipa ne dovoljujejo. da bi se sklepal miir v kabinetih.
V	predzadnji številki smo pokazali, Ikako malo je verjetno, d a bi se mogla vojna odločiti na zahodu, in zakaj ni verjetno. Ker pa odločitev mora .priti, smo opozorili tudi na znamenja, ki kažejo, da bodo zato iskali zavezniki odločitev samodejno na vzhodu.
In res, vse kar se godli zadnje tedne, se zdi kot eina sama: velika priprava za čas odločitve. Ves velikanski Vzhod se je zazibal kakor ob potresu. Od Ledenega do Rdečega morja, od Indijskega oceana do Sredozemlja je zajel nemir narode. Vso pričakuje, vse se pripravlja, obravnavajo se ino-gočoishi in morebitnosti. presojajo ise moči na tej in oni strani........
Te d mi so ise posvetovale v Belgradu balkanske države. Važen je 'bil ta posvet. I orla ni bil, važen zaradi tistih javno razglašenih sklepov, še zanimiv ni bil zaradi njih. I udi mi bil važen zaradi vseli uradnih razgovorov, ki jih sicer ne poznamo, ki sii jih pa lahko mislimo: svetovnopoli-tičen položaj zaradi vojne in vse mogočo« ti in morebitnosti, ki utegnejo biti dane, morda že prav kmalu.
Balkan je po vcčiimi — zazdaj! — v mrtvem kotu silnic nemških in italijanskih 'koristi, Iki se tukaj sečejo, pa hkratu tudi bolj ali manj med seboj zaustavljajo in hrome. Zato od belgrajske^ ga posveta ni mogel nihče po pravici pričakovali kakšnih odločilnih im dokončnih sklepov. Njegova važnost je v tem. da je sploh — bil. Dal je vsaki državi jasno podobo ne o tem, za kaj gre, pač pa
o	tem, do kod lahko gre in koliko sme računati na zaslombo in pomoč pri drugih.
Ob vsem tem pa bi »e spet utegnilo marsikomu čudno zdeti, zakaj naj bi vse to zgledovanje navznoter imelo tak s veto vno politi če n pomen. Kajti da ga ima, bo vsakemu takoj jasno, če opozorimo na nekaj dejstev. Prvo in v nekem pogledu najvažnejše je, da so italijanski listi — ki so in morajo biti v fašizmu vsi v službi vlade — balkansko zborovanje že dblgo vnaprej toplo pozdravljali, poudarjali njegov pomen za mir na Balkanu im ga prav v tej točki šteli naravnost za svoj uspeh. Drugo važno dejstvo je. da so Nemci prav talko podčrtavali potnem balkanskega posveta za mir na jugovzhodu. Da pa se je ravno Nemcem to zborovanje že iprav posebno pomembno zdelo, dokazuje najbolj skupna poziv nemških poslanikov v Budimpešti, Bukarešti, Belgradu, Sofiji in Atenah v Berlin, in sicer prav tik pred zborovanjem. V zvezi s tem pa je komaj kaj manj važno tretje dejstvo, da so namreč govorili Angleži in Francozi o enem udeležencu balkanskega posveta, o Turčiji, kakor o svojem sekundantu, in gotovo ne tjavdan.
Balkansko zborovan je bomo mogli tedaj praiv razumeti in njen pomen prav presoditi le, če, gledamo nanj s stališča očitnih straitegičnih ciljev vojskujočih se držav tim če pri tem ne pozabimo, da, je Balkan zaradi svojega zemljepisnega položaja, pa tudi kot velika zaloga živil in sirovim, hočeš nočeš zanje mtikaven. A prav tako je gotovo, da je zaradi tega varen pred posegi vanj samo za toliko, kolikor ima lastne moči in kolikor
venec« pisal tedaj, ko so Hrvatje dobili svojo samostojno banovino, da je treba še poč a kutini n videti, kako se bo stvar obnesla, potem da borno šele mi dobili svojo samostojnost, katero lahko dobimo vsak čas, če jo le hočemo, ker je okvirni zakon izdan. Obenem je bilo poudarjeno, da je prav za prav slovenska politika izbojevala Hrvatom rešitev njibnega vprašanja. Nikadr do sedaj ni bilo javno povedano, da je bila postavljena zahteva po samostojni slovenski enoti, tudi ni bilo nikdar povedano, kako resno da je bila postavljena. Če je ta zahteva bila javno postavil jena na kakšnih manj važnih zborovanjih v Sloveniji, je zato še ni mogoče imeti za resno zahtevo. Tudi nismo do sedaj nikoli slišali, da bi se bili Hrvatje temu kedaj uprli. Nasprotno, saj so tako hudo poudarjali, da je razmerje med slovensko in hrvaško politiko 'kar najboljše, da je omajalo verjetnost tega zatrjevanja isamo pretirano njegovo ponavljanje. Sedaj pa kar naenkrat ta hladni curek s hrvaške strani! V teh stvareh je treba, da se vse odkrilo in jasno pove narodu, ker slovenski narod ne more dopustiti, da bi se vprašanje njegovega, razmerja do sosednih Hrvatov reševalo drugače, kakor odkrito in očitno.
bi še pni tem štela mioč tistih, kii iščejo na njem svoje posebne koristi.
Zato je Balkan danes še razmeroma najmanj nazburka.n, če izvzamemo morebiti Romunijo. Politični dogodki, ki se kar pode, udarjajo drugod z vse večjo silo.
Na čelo teh dogodkov je treba postaviti C hur-chillov govor dne 20. letošnjega januarja), la. govor je tem bolj važen, ker je bil ravno Churchill tisti, ki je za časa svetovne vojne nenehoma delal za: to, da se prenese vojskovanje z okrepenele zahodne na prožno vzhodno bojno črto. Naslovljen je bil naravnost na nevtralne države. Navajamo nekaj stavkov:
»Visi mislijo, 'da bo minil vihar, preden bodo na vrsti. Jaz >pa se zelo bojim, da vihar in e bo minil. Razširil se bo na jug, pa tudi na sever. Ni videti, da hi bil konec blizu, razen v skupnem delu ali če bi postali Anglija in Francija trudni boja in bi sklenili sramoten mir. Malim državam bi pa v tem primeru ne kazalo drugega, kakor da se dajo razdeliti od narodnega socializma in 'boljševizma.
Brezozirna jasnost Churchill lovih besed je iznenada la, celo v Angliji sumii so prišli s pomirljivimi razlagami. Njihne stvarnosti in resnosti pa se zaveda vsaik.
Posebno razločno zveni iz teh besed prepričanje, da se bo vojna razširila. Od prepričanja o nečem, kar se bo zgodilo, pa do računanja z njim je pa sploh en sam korak.
Sicer so pat francoski in angleški, državniki medtem že kar uradno priznali,, da ne bodo pomagali Fincem samo s prijaznimi besedami in dobrimi sveti. V tem pogledu pada v oči najbolj izjava Churchilla, ki je že bitni vneto zagovarjal sodelovanje z Rusijo. Očitno je, da so tudi pri tem preobratu odiločalii strategični oziri. Zmeraj se kaže v ozadju isto vprašanje: Kako priti do odločitve, ki je na. zahodu ne bo mogoče doseči.
Churchillov govor je torej svarilo in poiziv hkrati Švedom in Norvežanom, naj pridejo Fincem na pomoč, dokler je še čas, kajti nevtralna pasivnost jih ne bo rešila, samo še prej bodo prišli sami na vrsto. A prav tako je tuidii nedvoumen poziv na državo na jugu. Pri tem pa ni mislil samo na balkansko države, od katerih je Romu-
nija najbolj ogrožena, ampak pra\ tako tudi na države Prednje Azije.
Ve« razvoj dogodkov daje C hurchillu prav. Ko je angleški zunanji minister Halifa,x naravnost napovedal, da ne bodo pomagali Angleži l inčem samo z besedami,, so bile isti čas v skandinavskih državah ostre razravnave: za neposredno vojno -pomoč Finski ali zoper njo. Medtem se tudi že govori, da bodo poslali poljsko vojsko iz I' ranči je na Finsko, kar bi bila v nekem pogledu pripravna rešitev vprašanja vojne napovedi, Rusiji — Poljska je namreč v vojni z njo. V »Malimi;: piše bivši francoski vojni minister, da morajo postaviti Angleži in Francozi vojno v neizmerni okvir svojih vbidarstev, kar ne more po- | menili drugega, kakor prenesti jo na vzhod. Vojaški sod e lovec »Petit Pariteten-n« pa namiguje da se bodo spomladi razširile fronte in da, je še dvoje bojišč, ki jih zavezniki ne bi smeli zanemarjati. namreč severna in južnovžhodna Evropa
Pa ne isamo v južno-vzhodni Evropi, se pripravlja. Irak je že davno zavzel stališče in celo pretrgal diplomatične zveize z Nemčijo. Turčija komaj če kaj manj. njene koristi in ruski pritisk so jo takoj v začetku potisnile na »iran zaveznikov. V Iranu razimiot nivajo verjetnosti in mo go-časti ruskega napada. Angleški politični agend so seveda že davno prepričali Afgane, da je dobro. bili pi-iipravljen zoper nevernike na sever K-In kar je poglavitno: v Sirijii stoji z močno francosko vojsko maršal Weygand‘, preizkušen na vzhodnih bojiščih že v svetovni vojni, in jača hrbtenico vsem pomišlj u j oči m in omahujočim. Za njim pa so spet še angleške čete v Palestini in I Egi tu. Seveda je tudi ang'lo--indijska vojska, priprav Ijena, pomagati Afganistanu.
Položaj zaveznikov na Vzhodu je torej vse močnejši kakor je bil \' svetovni vojni. Pri teflI pa je važen 1 mcli psi ho logični moment.
Ob izbruhu vojne, še prav posebno pa ob ruskem vdoru v vzhodno Poljsko in baltiške države, so vse države bližnjega Vzhoda zadrževah’ sapo. Kakor v hipnozi so čakale, vdane v usodo, kaj pride in kar pricle. Toda ruski porazi na Fjtrsk em so jih zbudili! iz sna, še več, zdajci so postale zelo a k ni v ne. Ni bilo več sfinge — ruske nepremagljive vojne sile, ki jo je naredila iz papir j ni n številk boljševiška propaganda. Človeku sc skoraj zdi, da iso padli li narodi iz ene skrajnosti v drugo, kakor je sploh rado v takih primerili. Kar so prej precenjevali, podcenjujejo sedaj.
Sicer je gotovo, da stvari še niso zrele. Nj mogoče že danes reči, kalkšne oblike zadohi Vzho*' v vojni in glede na vojno. Zazdaj se kažejo sanj® vloge, dodeljene enim in drugim. Če jim bode kos, še ni gotovo, pa tudi sicer so mogoče še vsakršne spremembe. Vse je tudi odvisno od priprav in pripravljenosti enih, a nič manj odi zadreg® drugih. Torej lahko prav kmalu, lahko šele če* daljši čas.
Gotovo pa je že danes eno: na Finskem so v nenapovedani, a, vendar dejanski vojni z Rusij® ne samo Finci sami, ampak s svojimi prosto,volj01 tudi Švedi in Norvežani, « svojimi letalci F ra®' cozi in Angleži,, pa tudi Italijani, da celo Amerikami. Iz nenapovedane voje pa lahko nastan>e čez noč če že ne napovedana — ta je prišla zadnje čase kar nekam iz navade — pa vsa j uradu0 priznana.
Ob vsem tem sc samo še vprašuje človek, č® se mi Slovenci kaj zavedamo usodnosti vseh teh vojn, če kdaj kaj razmišljamo o tem, da j c treba kaj več, kakor stati ob strani in čakati. Mar nf bilo zamujenih priložnosti, v naši zgodovini ž° dovolj ?
Kostran pre(j n0Vjrn Koledarjem
(Razredčeno in pospešeno nadaljevanje.)
Torek, I. 2. 1938. —■ Izve se, da je govoril Dju-ra Jankovič v nedeljo v Belgradu na konferenci J RŽ o tem. da je j Rž zibelka demokracije po vzorcu angleške, ne priznava, pa. da bi obstajali posebni interesi, temveč obstajajo samo koristi Jugoslavije in jugoslovanskega naroda. »Slovenec« slavi v uvodniku dogodek »obnovitve poslovanja našega zadružništva«, ki je postala mogoča, zaradi posojila Poštne 'hranilnice, ki ga utegne dati ta Zadružni zvezi v višini do 100 milijonov dinarjev. Nekoliko niže se izkaže, da je to posojilo, ki ga je razpisala dravska banovina, podpisala v celoti, to je v znesku 63 milijonov din Poštna hranilnica, prejela Zadružna zveza.
Sreda. 2. 2. 1938. — »Jutro« razlaga včeraj omenjeno posojilo tako, da je namenjeno sanaciji Zadružne zveze in Zadružne gospodarske banke, češ da je porabila Zadružna zveza vse prihranke včlenjenih zadrug za sanacijo omenjene banke in -so je mogla sama sanirati, samo s tem posojilom. — »Slovenec« poroča iz Beligrada. da je izlet startfradikalov v Zagreb im Ljubljano končan.
Četrtek, 3. 2. 1938. — »Slovenec« beleži okrožnico Grge Angjelinoviča o tem. da' je JNS zavozila, čeprav v dobri veri.
Petek. 4. 2. 1958. — »Slovenec« objavlja stati-
stiko o zastankih pri »Državnem svetu« j,n omenja. da ima to sodijče največ dela z odloki finančnega in notranjega ministra, »kar je tudi razumljivo««. — »Jutro« piše o centralizmu v prosvetni upravi, ki se kaže predvsem v tern. da se v »državnem preračunu krediti vedno bolj centralizirajo, opušča pa sc razdelitev po banovinah«. »Delavska pravica« razpravlja o »zelenih kome-diantih«, kar leti na ZZD.
Nedelja, 6. 2. 1938. — »Slovenec« objavlja uvodnik o oživijenju »našega denarnega zadružništva, beležko o dr. Korunu, k' ie bu za diktature JNS politično mrtev člaveJk«, iu o »pohvaljenih krščanskih socialistih«, ker je »Jutro« opazilo razpravo o »zelenih koutediantih«. Ker s® vršijo tega dne tudi volitve v senat, omenja »Slovenec«, kako je pisalo »Jutro« »Pred tremi leti 0 razbitih zadnjih ostankih klerikalne vojske«.
Jutro« objavlja odlok banske uprave o razpusta
Judama« zaradi govora, ki ga je imel predsed mik društva na plesti 15. I. 1938.
Ponedeljek, 7. 2. 1958. — »Ponedeljski Slove« nec« poroča o,sijajnem uspehu J RZ pri volitva 1 senatorjev, našteta poslance in župane, ki nis° oddali glasu (členi banskega sveta so vsi voli lojni opisuje zborovanje predsednikov občin, inv k® i tereni so govorili predsednik predsednikov občih
Nemir na Vzhodu
Nande Novak, ban dr. Natlačen in minister dr. M. Krek. Minister se je dotaknil aktualnega predmeta, ko stopajo občinske hranilnice in kreditne zadruge zopet v gospodarisiko pomlad, kar dokazuje, da smo dosegli lepo soglasje vseli dobrih prizadevanj in lepo harmonijo življenja.
Torek, S. 2. 1938. — »Slovenec: spopolm j uje v »vodniku podatke o zmagovitem, pohodu JRZ pri volitvah v senat in pravi, da so volili vsi župani, razen štirih, ki so oboleli.
Sreda, 9. 2. 1938. — »Slovencu« ni všeč. da fnrvatskemu dnevniku« ni všeč njegovo poročilo 12 Pariza o JNS in »1 jmd'ski fronti«, češ kai se Jezite, ko pa je bilo 'napisano poročilo »z vidika JNS«. Na drugem kraju, pa pravi, da je šel Dra-goljuib Jovanovič v rdečo' Španijo »v šolo«. — »Hrvatski dnevnika potrjuje vesti, da se je sedaj še drugi dvojček na seznamu dr. Mačka iizvo-U.eni poslaincev iz Slovenije, dr.Dobo višek, odločil za vstop v petomajisko skupščino in za izstop iz k I)K. to pa iz popolnoma osebnih vzrokov. — »Orač« napoveduje, da bo tudi mladina Kmečke zveje pričela nositi posebne kroje:
Četrtek. 10. 2. 1938. — »Slovenec« poroča z vesel jem, da ne dolbi »bivša: 11SS« v savski bano-Vl,n peterke senatorjev, temveč samo štiri, zato Pa dobi JRZ tri senatorje in ne samo dva. in si-cer zaradi tega. ker se glasovi poslancev, ki niso Prisegli, ne bodo šteli. — V »Delavski pravici« izhajajo za zdaj še vedno, sestavk io zadnjih dve.j-sei letih slovenske politiikei.
Petek, II 2. J938. — »Jutro« opozarja, da je »Slovenec« dne 3, t. m. v uvodniku še oznameno-val unitarizem in »diktatorsko ustavo iz I. 1931.« za izvii- visega današnjega zla, iti dostavlja, da se J,L za odgovor koreni i to pol rudi lo. vendar ni kriv-1 a »Jutra«, če so ostale trditve »Slovenca« vse-10 nrez odgovora. Hkrati navaja sestavek »Sa-
mouprave«, sestre »Slovenca«, o tem, da je »uni-larizem na j večja odlika — JRZ«. — »Slovenec« se po dolgem času zravna in našteva v uvodniku »vrline« širokih samouprav, ki dobivajo od države vedno bolj obsežne posle v izvršitev, država pa pobira dohodke iz najboljših virov, medtem ko prepušča samoupravam odiozne vire, ki pa ne zadoščajo za pokritje naloiženih poslov, (lakrat ne ve niti »Slovenec«, da mu bodo čez 10 mesecev 'široke samouprave« višek spodobne dosegljivosti.)
Sobota, 12. 2. 1938. — »Hrvatski dnevnik« ohladi »Slovenčevo« veselje nad tremi senatorji J71Z v savski banovini in pravi: Pa vsem tem se vidi, da je »Slovenec«' pozabil že na same osnove ra-čnustva. — In res je dobila JRZ v savski banovini le dva senatorja.
»Nedelja, 13. 2. 1938. — »Jutro« opozarja, da je »Slovenec« izpustil ali popačil vsebino govora prosvetnega ministra Magaraševiča, kajti ta je grajal, da srno ob vstopu v novo državo imeli »des-loma tip napol samostojne narodne šole v slovenskih pokrajinah«. Z enakim veseljem pa poroča »Jutro« tudi o zmagah JNS pri občinskih volitvah v Črni gori, kjer je J IS zasedla dve olbčini. — V prostorih JRZ se konča drugi politični tečaj mladinske JRZ. Slavnost in zabavo obiščeta tudi — kakor bo poročal jutri »Ponedeljski Slovenec« — oba voditelja stranke, dr. Stojadinovič in dr. Korošec in sta sprejeta is prisrčnimi manifestacijami tečajnikov, ki so jim predavali med letom dr. Krek, Franc Smodej in dr. Neddljkovič (od »Agrarne misli« im »Poštnci hranilnice). Voditelja stranke sprejme pred strankinim domom ves krajevni odbor z Djurom Jankovičem na čelu, ta pa ju toplo pozdravi z lepim nagovorom, v katerem poudarja visoke državniške sposobnosti obelh voditeljev stranke, ki se na to še dolgo razgovar-jata s posameznimi činitelji.
odvzel »Hrvatskemiu dnevniku« vsaktero pod s tar a o, za domnevanja, da je osnova prizadevati ja poštenih Slovencev — živeti na tuj račun
E. D.
O samoupravah
Opazovalec
Slovensko-hrvaška polemika
i '^"n-atslki dnevnik: že dolgo časa ni objavil X'ne vesti o razmerah v Sloveniji; če se ne .otim, se je poslovil iz tega področja takrat, ko j °'nK'nil »politiko pomirjevalij'a s sveto vodico« n postavil s to določitvijo res primeren pečat na za Sl ZIlau^' Političnih velmož pri nas. Ta svoj. ivi- + ?Tence Precej mučni molk, je pa pretrgal v <1 i°yl .'I1 ^e'dnu, in spletka dogodkov je hotela. v V^‘U- ,i »Slovenijo«, torej zaradi tednika, ki jc 'sej dobi svojega Življenja stal na strani prizadevanj hrvaške politike, oziroma zaradi dopisa v 'tern tedniku. Dopis je poslal slovenski uradnik, nameščen v Hrvaški, in opisuje težave malega in s slabo plačo preskrbljenega, od javne službe odvisnega slovenskega človeka, v Hrvaški. Dopisu se vidi, da govori resnico, pa tudi to, da se dopisnik zaveda vzrokov, zaradi katerih se slovenskemu ™ elovekti v Hrvaški danes vsaj moralno vn-fr?* ' v F°- Nan j pada jeza hrvaške javnosti i-irM >'	>>V(dikili	slovenskih	politikov«, za-
iadi politične in družbene sterilnosti tako iineno-i-i i'* ' f <>veiniSkih društev izven Slovenije in za-
1 U fi J nL-rvl	,	J.,	1-1	' ■ ■	•’
držf
udi okolnosti, da so bili Slovenci, nameščeni v
vS|p,slVŽbi.™ Iirvatških tleh, ma[zanesljivejši tako'^ f	Jevtiča	in	Stojadinovica,
na m.Jrv kolfIoma turli- Saj je znano, da je dobil Mit*	Stojadinovič	decemlbra	1938 v Sremski
o°'lf'i s;imo glasove vseh j etn iški h paiznikov orhov in glas upokojenega gozdarja — Slo-
venca.
»Slovenija« je dotični dopis objavila izrečno kot dopis, kljub temu pa1 štejem za svojo dolžnost, da vzamem dopisnika v obrambo, tem bolj ker iz njegovega dopisa nikakor ne poteka mišljenje, da 'iia.j bodo Hrvati brezposelni, zato da lahko ostanejo Slovenci zaposleni — čeprav v Hrvaški. V tej smeri dela »Hrvatski dnevnik« dopisniku hudo krivico in značilno se mi zdi, da »Hrvatski dnevnik« ni priobčil iz tega dopisa tistih mest, v katerih dopisnik poudarjal, da usmerja svojo pritožbo na naslov tistih, ki so vzeli usodo Slovenije v političnem oziru v svoje roke, danes ob sodelovanju hrvaških politikov. Dopisnik pa je po drugi strani pozabil, da zastavlja vprašanje psihologično v nepravem času in pol ir tično nepraviIno, ker ni pomislili, da bi Slovenija z lahkoto zaposlila vse izven Slovenije 'nameščene Slovence, posebno pa železničarje, če Ibi smela na primer direkcija drža vin ih železnic v Ljubljani imeti toliko osebja, kolikor ga zaposluje v primeri s prometom na lastnem področju — direkcija. v Belgradu. Saj bi samo- pri uresničibi absolutne številčne enakosti morailo biti zaposleni h v Sloveniji blizu 10.000 železničarjev več, kakor jih je. Zaradi tega je imel njegov dopis rahel značaj odstopanja od načela, da naj ibodo v narodnih pokrajinah tudi v državni službi nameščeni prvenstveno le pripadniki dotičnega naroda. Io je pa načelo, pri katerem moramo predvsem Slovenci z vso doslednostjo vztrajati, in sicer ne samo sebi v korist. Mislim, da sem z opozori tvijo na potrebo .spoštovanja gornjega načela
Neki V. h., ki mu daje »jutro« ožina,menilo »ugleden jn preizkušen javni delavec« in ki ulte-&ne biti Živkoviccv poslanec Vek osi čiv Špindler, se je v obliki uvodnika »Jutra« «spravil na predh postna premišljevanja čez nedostojno zadržanje slovenske politično žive mladine, ki ne sledi več »uglednim in^ preizkušenim« smernicam ‘tradicionalnih političnih kuhinj v Sloveniji, temveč iz-Z1|-’f?v sX°‘j°i 11 estrpnost v večnem snovanju novih političnih skupin ali odtenkov. Še dr. Kramer bi ml namreč srečen, če bi mladina, »enodušna v zel.ji, da ocuva in izgradi našo skupno domovino Jugoslavijo, vzela v roke vodstvo slovenske pomične barke, pa bi kar takoj odstopil. A videti bi mora i pred seboj res krepak, notranje' izgrajen in delaven mladimslki potret«, ne pa takega, ki postavlja v kot osnovno načelo »zdrave politike, namreč borbo med liberalizmom in klerikalizmom, in se spušča v samoprevare, kakršna je ta. o opustitvi gornje borbe.
Res, še nikoli nismo, posebno ne v »Juitru«, opazili tako pristnega priznanja, da mladina noče slediti več udarnicam, s katerimi je prišla v slovensko javnost »liberalna« misel.
v
Čudovit uspeh gonje proti „Sioven \\\
Razni naskoki na »Slovenijo«, napočeti iz bri-ge za blagor slovenskega ljudstva, ki mu »Slovenija* že tol i ko časa streže: po življenju, so rodili čuden sad, oziroma so ga pomnožili. Že dalj časa .prejema uredništvo — vedno iz Podnarta na Gorenjskem — pisma brez podpisa, v katerih neznani naš nasprotnik, očiten kemičen jugosloven, glosira posamezne naše sestavke in sodelavce;. Zakadi naskokov zadnjih dni pa je zaplaval ta kemični jugosloven naravnost v nebesa od veselja! Poslal nam je izrezek iz »Gorenjca« s sestavkom »Sloveniji malo odgovora«, ki gai je lepo zlepil skupaj in ga opremil s pripomlbo: »Der Moor hat sem Schuldigkeit getan! Izdajalci!« PozaBil je le na eno stvar: ta sestavek je bil v »Gorenjcu« natisnjen na drugi strani, in to za glavo 'tednika, kamor pritiska uprava naslove iiiaroonikov. In tega listka uprave z naslovom naročnika ni — odlepil. I alko vemo zdaj vsaj to, v kateri gostilni poštnega področja Podnart je dobil naš brezimenski dopisnik svoje navdile, ki so ga zavedli. da je priložil še poseben letak o »izdajalcih okrog Slovenije« (napisan v žanru Ljotičevih psalmov) in listek s sledečimi popadki edinstvene enoumnosti: »Izdajalci! Opravili ste razor no delo —- niste več potrebni! Museki, Regatlyji, Yvoni niste samobitni Slovenci, bili ste samo auxizliarii! Z avtonomijo je tudi premoč klerikalizma v »Sloveniji« zasiguirana! Avtonomija je že tu! Der Moor hat. seine Schuldigkeit getan!«
To objavljamo brez^ vsakega nadaljnjega komentarja z edino tiho željo, da bi naše poročilce ponatisnil »Gorenjec« za tistega svojega naročnika. čigar izvod smo na talk način in s tako zglednim veseljem kemičnega jugoslovena prejeli v nepodpisanem pismu. Izrezek z dodatki pa smo dali v okvir. Seveda je na razpolago vsakomur, ki mu je mar unitaristične kemij«#.
Širite naš Ust „S1 o venijo"
Ferdinand:
Spomini na osvobodilne boje 23 Štajersko in Koroško v 1.1918-1920
p	(Nadaljevanje.)
da bi napn,y<vm nameraval izvršiti povelje tako, brod valovorn L1U!°- Poškodoval in izročil pritrjeni 'n obenem odst* .,^a I,aii zaiiesli v sredino reke, dosegel Ker mi'811'1 |)n pom očk e, da bi brod kdo 'n grožnjam na naVkljuh ffru nastopu brodar Bauer ni l,r.V iS am ^ Muri stanujoči
drugeiffa k i j	ltl priklenjen, mi ni kazalo
V £ nam ^ Tl	na'5ravo	samo.
kolikor smo n h^m ZVe,Zati vse ro™e granate.
I? kosov avirVSf VZU ^	j'ih
Piavi »držaT« k' ^	ststema »St,el« (to se
'eKa pritrditi’n« ^ ’ 'm e c,rža-f* ,v en snop ter
Seroma na kateri	vrvl.na	Z	je	visela
1^1'ipca prevažal u	^	lTenovai'('Kil
^di in vozov. Ko le |l 1° t*00™	Za Pri,!VOZ
vi; . i ° '° narejeno, sem skozi
Jo , i	‘	-1?0	trakove	potegnil	vrvico.
^it ab .. Posknl vojake, da ne bi bil kdo
^I>efiuikov '"ml"	J°	Je nato nekaj napetih
•n sprožili lSif. ar smt), rePko potegnili za vrvico Ha enkrat   'iU'f VSe i 's?^emnajst ročni h granat
V°ana naprava''L.'rabo.0,1 Seku,ndah 'ni 1)1 la l'1'0'
plozSananaVv0rmSke	je	bila ta eks-
• zajendjiva. Močna detonacija
in njen še silnejši učinek, ki je vrgel drolbce granat, žice, lesa, snega, zemlje, leda in vode več sto metrov naokrog, mi je še danes živo pred očmi.
Po izvršenem povelj u sem se s prepevajočimi slovenskimi fanti vrnil v Radgono, kjer je ina naš povratek in moje poročilo o izvršeni nalogi vkljub pozni nočni uri radovedno čaikal naš skrbni poveljnik nadporočnik Zeilhofer.
Vojni ujetniki pri Urayjevem mostu.
V	bojih blizu Uravjevega mosta, kjer sem s svojim malim oddelkom nastopal samostojno, mi ni šlo za to, da ujamem sovražne vojake. Imel sem predvsem premajhno posadko in ker sem bil od svojih glavnih čet, ki so se borile v vojašnici, popolnoma odreizan, torej brez zveze z njimi, ne bi bil vedel kaj z ujetniki začeti. Kot vojak sem stal vedno strogo na stališču, da je z ujetimi bojevniki ravnati natančno po veljavnih mednarodnih predpisih, ikar pa v mojem primeru me bi bilo mogoče, če me bi bil hotel, da bi mi bili v breme. Vkljub tednu je način bojev nanesel, da se dveh sovražnih legionarjev — ki sta sprevidela, da je bolje vdati se, kakor umreti — nisem moleg otresti. Šlo je za sina Radgonskega mizarskega mojstra Kurasz-a in nekega občinskega delavca radgonske občine.
Oba ujetnika sem, ko sem jih razorožil in na kratko zaslišal, na dobro srečo kar sama poslal proti Pistorjevi vojašnici, Ikjer se jima je bilo
i	reto zglasiti, da sta od mene poslana ujetnika, kar sta tudi storila, prav spretno se skrivajoč
in izogibajoč svojih lastnih soborcev, ki so takrait po mestnih ulicah še nastopali. Šlo jima je očitno za to, da prideta na varmo.
Odpiranje vrat z ročno granato.
Med boji v Radgoni se mi je zdelo potrebno, da. pridem z nekaj možmi v hišo veletrgovine iz železnino Urary. Zaradi noči in prask, ki so se odigravale okrog in v bližini te hiše, je ibilo vse zalklenjeno, prav posebno pa velika težka hišna vrata. Vse ropotanje in vsi moji klici, da Ibi ikdo odprl, so ostali brez odmeva.
Ker ni bilo časa za (premišljevanje in iskanje kakšnega orodja za nasilno odpiranje vrat, sem sklenil, da vrata kratko im malo razstrelim. Vojake sem postavil na varno k zidovom sosednih hiiš, nakar vžgem ročno granato sistema »Stiel« in jo položim na hišni prag pred vrata, ikjer se obe krili vrat stikata. Ko sem storil inekaj korakov im stopil za vogal hiše k zidu — je sledila močna eksplozija, ki je obe krili vrat na široko odprla, tako da bi bil lahko z vojaki kar v štiri-stopilv vkorakal.
Da je to odpiranje vrat zdrobilo precej šip na oknih Urayjeve kakor tudi na sosednih hišah, me ni vznemirjalo, ker so boji povzročali škodo tudi drugod na olkoli.
Dogodek sam mi važen, pač pa za poznavalca vojnega življenja isamoobseiben. Značilno je dejstvo, da na ta način odlprta hišna vraia niso bila preveč poškodovana, več škode je nastalo na oknih.	(Dalje	prihodnjič.)
Zanimiva okrožnica
Slavljen jo dr. Korošca s strani slovenske univerze se je pripravljalo z veliko vnemo prizadetih. To posnemamo zlasti iz okrožnice »Tajništva JRZ v Ljubljani«, ki se takole glasi:
Vsem gg. odbornikom krajevnih organizacij JRZ v Ljubljani!
V vsej tišini pripravlja slovenska univerza, to najvišje žarišče slovenske kulture, za nedeljo 17. decembra veličasten praznik voditelju Slovencev, predsedniku senata g. dr. Antonu Korošcu .
Proslava .se (bo začela že v soboto zvečer s slavnostno predstavo »Gorenjski slavček« v ljubljanskem opernem gledališču. Zred predstavo bo govoril naš največji pesnik g. Oton Župančič. — Dolžnost naša je, da ta večer napolnimo gledališče mi! Zato Vas prosimo, da nemudoma začnete z agitacijo za odkup vstopnic, ki jih naj naši ljudje pokupijo pri blagajni opernega gledališča že jutri, to je v teku petka, ter tako onemogočijo, da bi prišli v gledališče naši in našega voditelja nasprotniki.
V nedeljo 17. decembra bo obdesetih dopoldne na univerzi slavnostna seja univerze in promocija našega voditelja za častnega doktorja prava slovenske univerze. Slovenska univerza bo s tem podelila našemu voditelju nujvišjo cast, ki jo more komu dati.
V ne de l-jo 17. decembra olb enajstih dopoldne pa bo v veliki dvorani Uniona slavnostno zborovanje k 20 letnici slovenske univerze. Na zborovanje bo med drugimi govoril tudi naš voditelj. Zborovanja se udeležijo najvišji, predstavniki oblasti, iz zastopnikom Nj. Vel. kralja na čelu. Dvorano -bodo zasedli predvsem predstavniki oblasti ter akademska in dijaška mlla-d.i.nu. Za vse ostalo občinstvo bo v -dvorani le še prostora za kakih 200 oseb.
Na j lepše Vas prosimo, da nemudoma vse pot rebno ukrenete, da sc bodo -naši ljudje nedeljskih slavnosti v največjem številu udeležili. Prostor okoli univerze, v kolikor bo pri puščen za promet ter prostor pred Unionom je treba zasesti samo z našimi ljudmi. V ta namen osebno opozorite naše člane na njih -dolžnost, da v nedeljo navedene prostore zasedejo. Pred Unionom bodo nameščeni zvočniki, po katerih bo mogoče slediti slavnosti v dvorani.
Povabite za nedeljo na ulice ne le naše člane, temveč zlasti tudi moško -in ženis-ko mladino! Pokažimo, da znamo tudi v najkrajšem času organizirati mogočne prireditve!
Mestno tajništvo ima .na razpolago nekaj vstopnic za v-stop v dvorano. Te vstopnice dobijo le. odborniki naše organizacije in jih naj prevzamejo v tajništvu jutri v petek 15. decembra med 6. in 8. uro zvečer. Izven tega ča-sa ne bo mogoče nikjer dobiti vstopnic.
Zakaj Vam pošiljamo ta poziv? Na to vprašanje odgovarjamo kratko: Če bi se taka slavnost vršila pri katerem koli drugem narodu, bi stopil ves nairod na ceste in bi iizkazal skupno s svojim osrednjim žariščem hvaležnost svojemu najboljšemu sinu. Zato porabimo to prireditev za najučinkovitejšo manifestacijo naše ljubezni do dr. Antona Korošca in s tem tudi ljubezni do lastnega naroda.
Ne pustite, da bi smel ta dan kdor kotli izzivati naše vrste! Zgrnimo se okoli našega voditelja vsi. ki nam je njegova beseda sveta!
Živela slovenska -univerza!
Živel -njen častni doktor — naš voditelj dr. Anton Korošec!
Tajništvo Jugoslovanske radikalne zajednice za Ljubljano.
Film ali gledališče
Od ljubljanskih kinematografov s-mo dobili tole pojasnijo: Vaš .sodelavec je v sestavku pod gornjim naslovom izrazil željo, da bi rad videl več žurnalov, ki naj prinašajo čim več -posnetkov naravnih znametnitoisti iz vseli delov sveta, ne pa samo parade, samo vojsko in aeroplane in pa tiste dogodke, ki -služijo samo propagandi. Glede na to moramo pojasniti, da smo glede žurnalov odvisni popolnoma od zamejstva in -da v tem pogledu zaz-daj naši kinematografi, oziroma filmske izposojevalnice, ne moirejo ničesar spremeniti. V našo državo prihajajo žuirnali treh velikih ameriških podjetij, to je Tvventielh Century Fox Film, Metro Goldwyn Mayer in Paramount ter nemški žur-nul Univer-sum, ki ga izda ja berlinska UFA. Večina teh žurnalov pa je zaradi vojnih dogodkov na svoji 'kakovosti prece j izgubila prav zato, ker skoraj vsi prinašajo razne vojne dogodke, katerih predvajanje pa v maši državi zaradi nevtralnosti mi v celoti dovoljeno. Poleg tega s-o žurnali izgubili na svoji pomembnosti zaradi tega, ker je vojna v veliki meri onemogočila izmenjavo reportaže med posameznimi Ulmskimi podjetji.
Vsi trije amerikanski žurnali so si med seboj bolj ali manj podobni, toda kljub temu -skrbijo premierni kinematografi za to, da predvaja vsak drugi žu-rnal, da na ta način gledalci niso prisiljeni pri obisku večih kinematografov gledati enega in istega žurnala. Lahko rečemo, da so našim kinoobiiskovalcem na razpolago najboljši
žurnali, ki na svetu sploh obstajajo. Žurnali ostalih držav niso na isti višini kakor so ameri kairski, zaradi česar se tudi me morejo uveljaviti na našem filmskem trgu. Omenjeni amerikanis-ki žurnali pa se predvajajo v vseh državah sveta, i-z-vzemši nekatere redke države, ki zaradi autar-kičnih prizadevanj omejujejo uvoz takšnih filmov in predvajajo le domače stvari.
Kakšna spopolnitev naših 'dosedanjih žurnalov bi bila mogoča le na ta način, da bi k njim dodali še doma napravljene -posnetke, ki pa so do sedaj zelo redki, ker nimamo še v naši državi tako rekoč nobene prave filmske produkcije.
Poljudna pravna knjiga
Slovensko poljudno pravniško knjiištvo ima lepo izročilo. /Taisti- se je z znamenitim »Slovenskim pravnikom«, kii ga je spisal -dr. Ivam T avčalr in ki ga je -izdala Mohorjeva družba v osemdesetih letih, dvignilo -na izredno visoko raven. Ta »Slovenski pravnik« je poljudno podana vsebina še danes veljavnega zasebnega prav a. a podana ma način in v popolnosti, da tudi pravnik samo s pridom lista po njej. In gotovo je pomagala več ko enemu našemu človeku, da je skoznjo lahko pogledal v zahomiotani pravni in pravniški red.
Toda prav kdor gleda na vsebino te knjige, ki jes podajo zasebnega prava mogla talkra-t še nekako po pravici reči, da je -s tem izčrepala poglavitno pravno področje, se zaveda, da to danes že davno -ne velja več. Upravna, social n o-poli tič-na, gospodarska, trgovinska- im druga zakonodaja je že zdavnaj potisnila v ospredje pravna vpra-šainja, ki se za' le premnogega našega človeka- vse bolj važna od zasebnopravnih vprašanj in sporov. To je v zvezi z naglim razvojem celotnega družbenega in državnega življenja, a nič manj tudi z drugačno socialno porazdelitvijo naših ljudskih plasti. In vsa različna vprašanja, ki nastajajo v tem spremenjenem svetu., im ki is-o v dobršni meri zlasti pravna vprašanja, zahtevajo odgovora.
Da omogoči preprostemu, človeku, znajti se ob njih, je napisal dr. Lado Vavpetič knjigo »Življenje in zapisana pravica« (Založila Žena im dom v Ljubljani). Seveda, namen poljudnopravne knjige ni in me more biti, da bi dala odgovor na vsako pravno vprašanje. Čehi bilo to sploh mogoče, bi pač ne bilo treba ne dolgoletnega pravniškega študija ne poklicnih pravnikov. T oda knjižica da. kar pri svojem namenu im obsegu le more: podobo veljavnega pravnega reda in njegov ustroj, pot, po kateri si lahko v začetku im v nezaho-mo-tamili primernih — tako rekoč nekakšna pravna prva pomoč — vsakdo lahko pomaga sam, potem osnove zasebnega in javnega prava, pri čemer je iz že zgoraj omenjenih razlogov dano zlasti delovnemu pravu precej prostora. Dobra in pregledna razdelitev vsebine v kratkih poglavjih z jasnimi in določnimi napisi omogočuje njeno praktično uporabo, in da so ti napisi zbrani posebej v kazalu konec knjige .seveda njeno pripravnost samo še povečuje. Knjižica bo torej dober kažipot za vsakega, ki išče pravice ali si jo hoče zavarovati. In s tem spolnjuje zadano si nalogo.
Mali zapiski
Naj pravičnejša in najnaravnejša meja
V	»Nov-i riječi« pripoveduje dr. Josip Smocl-laka o razgovorih, ki jih je imel kaki dve leti pred svetovno vojno na Dunaju z Virginij eni Gajdom, sedanjim glavnim urednikom »Giornale d’ Italia«. Gajema ga je takrat kar naravnost vprašal, kako si. zamišlja mejo med Jugoslavijo in Italijo, kadar razpade Avstrija. On pa da mu je na to kratko odgovoril: »Tržaški zaliv z ozadjem Italiji, a Reški zaliv z ozadjem Jugoslaviji.« vSmo-dlaka pristavlja k tem besedam, da se mu kakor takrat tudi danes zdi, da je to najnaravnejša, najpravičnejša in zato tudi najtrajnejša naša meja z Italijo.
Pravljica o jari kači in steklem polžu.
Nihče ne bo prerekal. da je v tej pravljici mnogo duhovitosti in mnogo humorja. Ker pa je vsaka pesem- samo enkrat lepa. se večkrat pojav-pravljice is sparim jedrom v novi oiblelci.
I	ak-o ise je pri- mas la ista,ra pravljica pojavila v obleki »o preureditvi države« in o »volitvah v državni zbor«.
Unitarizem
V »j rgoVskem listu« beremo:
aLmsb-o leto ji- bilo v vsej državi ustanovljenih 58 novih delniških družb, ki »o imele skupno 136.1 mili' jona dinarjev delniške glavnice. Od teh ima -sedež v Belgradu 44 družb s kapitalom (30.3 milijona din, 03,8 odstotka vsega kapitala odpade torej na družbe s sedežem v Belgradu. Od teh družb ima Priv. družba državnih tovarn za sviil-o 50 milijonov dinarjev glavnice. Pri drugih družbah je udeležen samo zasebni kapital. Od teh družb je 7 družb z delniško glavnico 0,5, 17 z -glavnico 1,9, 2 s 3. 1 s 3,5, 7 -s 5, | -z 20 im ena družba -z glavnico 30 milijonov di-narjev.
Pet družba -s sedežem izven Belgradu je ustanovilo svoje podružnice v Belgradu, 5 družb ipa je -preneslo svoj sedež v Belgrad. Zasebni kapital se vodno bolj koncentrira v Belgradu.
Flamci že imajo svoje filme
le cini so poročali tudi naši dnevniki, da sO dobili Flamci nov film v svojem narodnem jeziku, z naslovom »Mož — angel«. Snov zanj je napisal znani flamski .pisatelj Feliks Tim-mermans, katerega poznamo po mnogih prevodih tudi v Sloveniji.
Prav tako so zadn je čase i]x>ročali naši dnevniki o cvetoči finski filmski industriji.
Obojih, Flamcev in Fincev, je le .malo v# kakor nas Slovencev, tudi oni mali narodi in morajo boriti .s težavami, ki so s tem v zvezi, vendar jih to ne ovira, da se ne bi o samos voj e valj popolnoma, tudi na kulturnem področju. Samo pri nas v Sloveniji smo v tem pogledu še vedno- zelo malomarni. Ali 'bomo morali res še dolgo čakati na svoj prvi. filmi, na- svoj slovenski film? Vsaj poizkusiti bi bilo treba. Prepričani pa sano, dat bi stvar uspela. Spomnimo «e le, kakega- triumfalnega uispeha je bil deležen prvi slovenski amaterski film »V kraljestvu, Zlatorogu«. Treba je le malo idealizma in zaupanja vase, pa se da tudi brez ogromnih vsot marsikaj ustvariti,
Nacionalna zadeva
»Obzor« poroča, da je tovarna za gumijasta obuvalo »Tigar« v Belgradu utajila za najmanj 10 milijonov dinarjev -davka samo v zadinjih d v d' letih. Lastniku tovarne -sita, Dimitrije Mladenovič" Gaga, bivši kandidat n-a Jev ti cevem seznamu, i'! .ovan Cekič, bivši Sl oj adi novi cev poslanec, torej dva človeka, ki -sta. gotovo neomajno jugosloveH" f skega prepričanja. Gotovo -stat tudi pri vsaki priložnosti obsojala separatiste, ki niso hoteli plačevati davka, namesto nacionalnih »junakov«. 1 juga in — zanje.
Nov srbski list v Zagrebu
V Zagrebu je začel izhajati I. t. m. tednik »Srp-ska riječ«. Svoj namen Pojasnjuje, češ da je v banovini Hrvaški blizu milijon srbskega prebivalstva, da pa to nima nobenega lista, ki bi predstavljal srbsko javno mnenje in jih poučeval o vprašanjih, ki se jih tičejo. Zastopati hoče-srbske kulturne in gospodarske koristi. Zaveda se |k/ J trebe naj ožjega sodelovanja s Hrvati in podpirati hoče tisto politiko, ki ne bo žalila narodni!1 čustev Srbov in ki jim bo poroštvovala popoln? enakopravnost. Sicer p apoudarja, da bodo Srb'
iz Hrvaške tudi vnaprej težili proti Be Igra dakot glavni urednik je označen Boško Vračarevič. kot odgovorni Rade Novakovič, konzorcij, ki gfl izdaja, pa predstavlja dr. Vladimir Varičak.
Urednik in izdajatelj: Vitko K. Musek, Ljubljana*
NOVA ZALOŽBA V LJUBLJANI dr. z o. z. KONGRESNI TRG	
F 1 1 C 1	>ri poroča Ivana Cankarja izbrani spisi 20 zvezkov z uvodi in opombami Iz. Cankarja Tl spisi niso sarno naš najobšlrnejšl narodni tekst, ampak so najpogumnejša Izpoved slovenskega duha. z lastne založbe se še posebej priporočajo: F. S. Finžgarjevi zbrani spisi (8 zvezkov); Fr. Stelč, }ris zgodovine umetnosti pri Slovencih; Stanko Vurnik. Uvod v glasbo; Jak. Kelemina, Literarna veda.
	Poseben oddelek za pisarniške potrebščine