— 414 — Slavia Centralis 1/2022 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports Nada ŠABEC, 2021: Slovene Immigrants and Their Descendants in North America: Faces of Identity. M ar ib o r : U niv er zit e t na z al ož ba Univ er z e v M ar ib o r u . (M e dnar o dna k nji ž na z b i r k a Z o r a, 1 4 4 ) . 28 5 st r . Znanstvena monografija Slovene Immi- grants and Their Descendants in North America: Faces of Identity je tretja mo - nografija avtorice, ki se že desetletja ukvarja z raziskovanjem slovensko- -angleškega jezikovnega stika in je pravzaprav ena redkih raziskovalk, če ne edina, ki se pri svojem delu posveča jezikovnim spremembam v govoru in jezikovni rabi slovenskih izseljencev v ZDA in Kanadi ter jih sistematično znanstveno obdeluje. Dr. Nada Šabec je redna profesorica na Oddelku za anglistiko in amerikani - stiko Univerze v Mariboru. Po diplomi iz angleškega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Ljubljani je v ZDA magistrirala iz pedagoške lingvistike na Univerzi Pennsylvania v Filadel - fiji, doktorirala pa iz jezikoslovja na Univerzi v Zagrebu. Pri svojem razi - skovalnem delu se posveča v glavnem sociolingvističnim temam, poznamo jo predvsem kot avtorico knjige Half pa pu: The Language of Slovene Ameri- cans (1995), pa kot soavtorico (z Davi - dom Limonom) dela Across Cultures: Slovene-British-American Intercul- tural Communication (2001). Ravno Half pa pu: The Language of Slovene Americans je sad njenega večletnega raziskovanja, ki se je začelo leta 1983 s Fulbrightovo štipendijo in predstavlja prvo znanstveno raziskavo in podroben opis jezikovne situacije med izseljen - ci slovenskega rodu v Clevelandu. V tem delu Šabčeva razišče medjezikov - no prehajanje, dejavnike, ki vplivajo na izbor jezika ter odnos med maternim jezikom oziroma jezikom prednikov in večinskim jezikom angleško govoreče okolice. Tem temam ostaja zvesta tudi v mnogih sledečih publikacijah. Posve - ča se tudi ohranjanju jezika prednikov, vzdrževanju jezikovnih zmožnosti ter vlogi jezika in širše kulture pri ohra - njanju (vsaj delne) narodne identitete in pripadnosti slovenstvu. Avtorica je po predgovoru monogra - fijo razdelila v dva dela. Prvi del zaob - jame in povzame njene več desetletij trajajoče sociolingvistične raziskave na temo dvojezičnosti med slovenskimi izseljenci na oni strani Atlantika. Ker je na dvojezično jezikovno rabo sko - raj nujno gledati širše in ne le strogo jezikoslovno, Šabčeva svojo tematiko smiselno postavi v širši družbeni okvir, poda namreč tudi zgodovinski, druž - beni in kulturni pregled slovenskega izseljenstva tako v ZDA kot v Kanadi. V prvem poglavju tako obdela zgodovino izseljevanja Slovencev ter vzroke zanj v različnih časovnih obdobjih. Precej podrobno opiše delovanje slovenskih organizacij in njihove aktivnosti v ZDA in Kanadi, zlasti v tistih centrih, kjer je bila koncentracija ameriških Sloven - cev – sami sebe imenujejo »slovenski Američani« – večja (npr. Cleveland, Chicago, Toronto, Vancouver); bralec z občudovanjem bere o njihovih dosežkih in medsebojni pomoči, pa o kulturnih klubih, pevskih zborih, dramskih sku - pinah, orkestrih, časopisih in revijah, radijskih oddajah idr. Ključno in pove - zovalno vlogo pri vsem tem odigra jezik in tu je treba vse priznanje dati tudi slovenskim duhovnikom, ki so organi - zirali bogoslužje v slovenščini in sobot - ne šole slovenskega jezika v vseh tistih desetletjih, ko tukajšnja oblast ni imela niti najmanjšega posluha za ohranjanje stikov s slovenskimi izseljenci, kaj šele, — 415 — Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports da bi jih kakorkoli podprla, in smo bili tudi v matični Sloveniji izpostavljeni pritiskom srbske hegemonije. Kljub vsem naporom pa znanje slovenščine med izseljenci usiha, avtorica ugotavlja, da je to generacijsko pogojeno, delež slovenske skupnosti se manjša in redči, vendar pa ameriški Slovenci ostajajo dejavni, le da na nekoliko drugačen način kot v preteklosti. Pomembno je torej, da v luči novih razmer dvojezič - nosti ne obravnavamo več »kot popolno kompetenco v dveh jezikih« (Bloom - field 1933), temveč na pojav pogledamo širše, kot na »minimalno kompetenco v vsaj eni od štirih jezikovnih veščin v jeziku, ki ni tudi prvi jezik govorca« (Macnamara 1967). Tudi če je tretja ge - neracija ameriških Slovencev že skoraj popolnoma angleško enojezična, se v njej nemalokrat ohranja kulturna pri - padnost slovenstvu, kar potrjujejo tudi pričevanja iz drugega dela monografije. V drugem poglavju avtorica povza - me izsledke svoje raziskave sloven - sko-angleškega jezikovnega stika med ameriškimi Slovenci v Clevelandu. Po - udarek je na izboru jezika in odnosu do slovenskega jezika (ter narodnostne pripadnosti) pri govorcih prve, druge in tretje predvojne generacije ter pr - ve, druge in tretje povojne generacije slovenskih izseljencev. Za pridobivanje podatkov je avtorica uporabila vprašal - nik, ki je dodan na koncu knjige, le-tega pa kombinirala s posnetimi intervjuji in lastnimi opažanji. Terensko delo, ki ga je opravila in se je raztegnilo na štiri leta, je bilo ogromen zalogaj, opisana labovovska metodologija pridobivanja in obdelave podatkov pa za takšno raz - iskavo nadvse ustrezna in uporabljena tudi v avtoričinih kasnejših študijah. Tretje poglavje je posvečeno vzdr - ževanju jezikovnih zmožnosti in za - menjavi jezika pri Slovencih, živečih bodisi v Clevelandu ali Torontu. Najprej obdela dvojezičnost pri posameznikih in razišče vzroke zanjo, v nadaljevanju pa razširi težišče raziskave na družbeno dvojezičnost in opiše vzroke za prehod iz nestabilne dvojezičnosti v angleško enojezičnost pri Slovencih v ZDA in Kanadi, vendar ob ohranjanju pripadno - sti obema kulturama. V četrtem poglavju se avtorica loti vloge, ki jo ima jezik pri oblikovanju identitete v ZDA in Kanadi živečih Slovencih. Znova ugotavlja, da je pri zavedanju o lastnih koreninah jezik na - domestila slovenska kultura. Naslednje poglavje bolj podrobno osvetli jezikov - no rabo, pomen slovenske literature in lastno literarno ustvarjanje ter narod - nostno pripadnost med kanadskimi Slo - venci iz Vancouvra. To poglavje lepo dopolnjuje naslednje – gre za študijo primera dveh družin slovenskega rodu v kanadskem Vancouvru. Pri prvi družini se je slovenščina praktično izgubila že v drugi generaciji, tretja generacija tudi zaradi mešanih zakonov svojih staršev v bistvu ne čuti več svojih slovenskih korenin in je nekako poniknila v to - pilnem loncu kanadske družbe. Precej drugačna je jezikovna situacija v drugi družini, kjer je prva generacija uspe - šno »predala« slovenski jezik in kulturo drugi in celo tretji generaciji. V sedmem poglavju avtorica podrob - neje opiše možnosti za učenje sloven - ščine v ZDA in Kanadi. Prvi del je po - svečen sobotnim šolam, pri čemer smo že omenili odločilno vlogo slovenskih izseljenskih duhovnikov, pozabiti pa ne gre tudi na druge predane učitelje prostovoljce; nekateri so tudi pričeval - ci v drugem delu monografije. Zlasti od osamosvojitve dalje lahko tu država Slovenija odločno podpre prizadevanja naših izseljencev za ohranjanje jezi - ka, kulture in vezi med izseljenskimi — 416 — Slavia Centralis 1/2022 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports skupnostmi in matico. V nadaljevanju pa nam avtorica predstavi možnosti za učenje in študij slovenščine na univer - zitetnem nivoju: tu velja omeniti zlasti Univerzo v Kansasu (Lawrence), kjer ima študij slovenščine znotraj tamkaj - šnje slavistike že štiridesetletno tradi - cijo, ter Cleveland State University s Centrom za slovenske študije. Sledita še dve poglavji, najprej izra - zito sociolingvistična primerjalna študi - ja rabe vikanja in tikanja v slovenščini v matični Sloveniji in v severnoameri - škem izseljenstvu. Zadnje poglavje je povsem kulturološko; avtorica v njem predstavi svojo študijo o pomembni vlogi slovenske narodne glasbe v kul - turi izseljencev, kar kasneje potrdijo tudi nekateri njenih pričevalcev, npr. Ana Maria Buzan Fajnor, Marie Dolores Stražar, Fred Mlakar, Cvetka Kocjančič, Milan Vinčec idr. V drugem delu monografije pa spre - govorijo izseljenci oziroma njihovi po - tomci sami. Ta del ni jezikosloven, zato pa toliko bolj zanimiv za vse druge bral - ce. Nekatera teh pričevanj so naravnost ganljiva. Skupni imenovalec praktično vseh pričevalcev druge generacije so spomini na starše, ki so po vstopu v ZDA ali Kanado garali od jutra do ve - čera, da so se postavili na noge, ter na relativno brezskrbno otroštvo znotraj slovenske skupnosti, kjer so bili vsi ena sama velika družina in kjer so Slovenci vedno poskrbeli za svoje ljudi. Zgod - be zlasti prve generacije pa se občasno berejo kot prave kriminalke, pa naj so ljudje zapustili Slovenijo že pred 2. sve - tovno vojno ali, še huje, po njej (npr. pripoved Mataye Varsek). Pohvalno je, da je avtorica vključila tako pričevanja izseljencev, ki so »stebri« slovenstva v svojih skupnostih in aktivni v ložah (npr. Jean Koci, Fred Mlakar), pa tudi tistih, ki jih je življenje sicer zaneslo stran od tradicionalnih slovenskih sre - dišč, pa še vedno čutijo svoje slovenske korenine (npr. Dolly Stražar). V pri - hodnosti bi bilo zanimivo v take razi - skave vključiti tudi Slovence, ki so se v Severno Ameriko izselili v zadnjih desetletjih in njihovo morebitno vklju - čevanje v te že uveljavljene slovenske skupnosti. Razveseljivo je spoznanje, da se nekateri potomci v tretji ali četrti generaciji začenjajo zanimati za svoj izvor, se učijo slovensko, pridobijo slo - vensko državljanstvo in znova poženejo korenine v Sloveniji (npr. Theresa Plut, Andrew Anzur Clement). Med prebi - ranjem teh pripovedi sem naletela na nekatera že od prej znana imena; Leo Plut Pregelj verjetno marsikdo pozna kot soavtorico odličnega The Histori- cal Dictionary of Slovenia (1996), zdaj je tu še njena osebna zgodba, posebej zanimiva pa so njena razmišljanja o pri - kritem in kvarnem vplivu angleščine na današnjo slovenščino (str. 140–141). Verjamem, da bo marsikateri bralec poznal koga od pričevalcev in imel do povedanega čisto oseben odnos, kot se je ob prebiranju zgodilo meni, saj sta svoji zgodbi prispevali tudi meni nadvse dragi prijateljici, Marta Pirnat Green - berg in Sandy Pecharich. Monografija je napisana v anglešči - ni in tudi vsa pričevanja (razen enega dvojezičnega) so angleška, kar glede na izsledke raziskav Nade Šabec ni presenetljivo: večina ameriških in ka - nadskih Slovencev je medtem postala mnogo bolj vešča izražanja v angleščini kot v slovenščini. Zato bo monografija potencialno zanimiva tudi za različne generacije tamkaj živečih Slovencev in bo verjetno katerega od potomcev spod - budila k raziskovanju svoje družinske zgodovine. V samo besedilo so se žal sem in tja prikradle nekatere tipkopisne in tehnične napake in površnosti pri — 417 — Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports urejanju besedila, sicer pa je delo lepo berljivo. Morda je naključje, da je bila mono - grafija izdana v času, ko slavimo 30. obletnico obstoja Republike Slovenije. Ob tej priložnosti smo v slovenskem tisku brali marsikaj o pridobitvah zad - njih tridesetih let, pogostokrat pa so avtorji ugotavljali, da zanemarjamo domovinsko vzgojo mladih generacij. Ob vsem ponosu in pripadnosti sloven - ski kulturi in tradiciji, ki jo izražajo in občutijo generacije slovenskih izseljen - cev in njihovih potomcev na oni strani Atlantika, se nam poraja vprašanje, ali moramo Slovenci res v tujino, da se zavemo svoje identitete in jo začnemo skrbno negovati. Vsekakor je zdaj v tej monografiji na enem mestu zbrano tisto bistveno, kar je bilo o angleško-slovenskem jezikovnem stiku v Severni Ameriki napisanega do sedaj. Dodana pričevanja v Ameriki živečih Slovencev pa nam tu v Slove - niji postavijo ogledalo: ob 30. obletnici samostojne Slovenije se vse premalo zavedamo, kaj imamo in da nam je bila naložena tudi dolžnost to državo, njen jezik in kulturo ceniti in ohraniti za prihodnje rodove. Preden sem začela pisati to oceno, mi je bilo ponujeno, da jo lahko na - pišem v angleščini ali slovenščini. Ko sem prebrala pričevanja Američanov in Kanadčanov slovenskega rodu, ni bilo več dvoma: naj ima slovenščina v tem primeru zadnjo besedo! Eva Sicherl Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani eva.sicherl@ff.uni-lj.si INOVATIVNO UČNO E-OKOLJE SLOVENŠČINA NA DLANI V zadnjih letih se skladno z digitalno preobrazbo družbe in šolstva močno spodbuja razvoj digitalnih učnih virov. Eden takšnih je tudi inovativno prosto dostopno učno e-okolje Slovenščina na dlani, nastalo v okviru istoimenskega projekta na Univerzi v Mariboru. Na - menjeno je obogatitvi jezikovnega po - uka slovenščine od 6. razreda do konca srednješolskega izobraževanja. Vsebu - je številne vaje in naloge za področje pravopisa ( Vejico stresem iz rokava), slovnice ( Slovnica v malem prstu), fra - zemov in pregovorov ( Modrosti poznam do obisti) ter besedil ( Berem med vr- sticami), pri čemer so poudarjene tiste vsebine, za katere se je izkazalo, da mladim povzročajo največ težav. Učno e-okolje je bilo zasnovano in razvito v sodelovanju Filozofske fa - kultete (UM FF), Fakultete za elektro - tehniko, računalništvo in informatiko (UM FERI) ter Pedagoške fakultete (UM PEF). Pri njegovi pripravi so se povezale raziskovalke in raziskovalci s področja didaktike, slovenistike, je - zikovnih tehnologij in programiranja. V vseh fazah projekta je bilo tesno so - delovanje vzpostavljeno tudi s petnaj - stimi vzgojno-izobraževalnimi zavodi z vse Slovenije (osnovne šole, gimna - zije, šolski centri). 1 Pripravo e-okolja sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega soci - alnega sklada. Slovenščina na dlani je novost med učnimi e-gradivi. Temelji na sodobnih jezikovnih tehnologijah in upošteva prednosti digitalnega medija. V okviru 1 O izvajanju projektnih aktivnosti več v Ulčnik 2019 ter v monografijah Slovenščina na dlani 1–4. Prim. tudi projektno spletno stran http://projekt.slo-na-dlani.si/sl/.