QlS^om
NO. 142
Ameriška Domovin a
am€k	^	k ^	3fk m ssssmssssssm..
K>R€IGN IN . v	>'rvmg Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco,	_ mMEk
Pittsburgh, Hew York, Toronto, Montreal, Lethbridge Winnines r. MORNING N€WSrAP€B ---- ---------	<   g ’ Wpg Denver, Indianapolis, Florida, PhoenI*, Ily. Pueblo. BockSorina*
rO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 26, 1977 "
Cy, Pueblo, BockSpringa
LETO LXXIX. — Vol. LXXIX
Novi grobovi
Larry David Conrad
V	Mt. Sinai bolnišnici je umrl 16 let sferi Larry David Conrad z 906 E. 75 St.,-dijak East High School, sin Louisa in Vir-
| ginie, roj. Bolt, brat Karen Phillips, Michaela, Lore Podpore, Richarda in Russella. Pogreb je danes ob 11. dopoldne iz Zakraj škovega pogrebnega , zavoda na Highland Park Pokopališče.
Ella Rose Mitch
V	St. Vincent Charity bolnišnici je umrla 72 let stara Ella
■ Rose Mitch s 1073 E. 76 St., žena Karla, mati Charlesa Schultza in Jean Schultz, 3-krat stara in 4-krat prastara mati, sestra Lene Hurley, Williama in pokojnih Walterja, Freda in Gertrude Jerkins. Pogreb je bil pretekli petek iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na Knollwood po kopališče.
Mark Yoshiro Ota
V	nedeljo je umrl v Euclid General bolnišnici 49 let stari Mark Yoshiro Ota s 488 E. 149 St., rojen v Gardeni, Kalif., od koder je prišel v Cleveland leta 1944 in živel do pred tremi leti na E. 68 St. Bil je graduant Fenn College in korejski vojni veteran, vodja “Mark Ota Trio”, ki je igral večinoma v Lake okraju na Post No. 678 American Legion. Bil je član Musician’s Union 657. Bil je industrijski risar ter je delal pod imenom “Yama Services”. Zapustil je ženo Cher yl, roj. Woda, bil oče Marka W., Mitchella, Matthewa in Kimiko, 3-krat stari oče. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob 10. dopoldne. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih.
Jean Zachmann
V	Western Reserve negovali-sču v Kirtlandu je po dolgi bolezni umrla Jean Zachmann 15718 Arcade, roj. 0’Konski, stara 66 let, vdova po leta 1961 umrlem možu Kfertu, mati Wil Hama F. (Cambridge, Mass.) in Nancy J. West, 2-krat stara mati, sestra Walterja, Edwarda Oakley in Theodore. Rojena v Clevelandu je delala kot prostovoljka pri raznih organizacijah in ustanovah, med drugim pri Waterloo Beach Ass’n. Pogreb bo v sredo ob 10.30 iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E 152 St. na Crown Hill pokopališče.
Pomoč za jeklarsko industrijo v Ohiu
Jeklarska industrija je v težavah v vsej deželi zaradi rastočega uvoza jekla iz tujine.
WASHINGTON, D.C. — Člani Kongresa iz države Ohio so se posebni vlogi obrnili na pravosodnega tajnika Griffina B. Bella s predlogom, naj vloži priziv na odločitev zveznega prizivnega sodišča, ki je ukinilo odložitev izvedbe predpisov o čistoči okolja za jeklarne v dolini Mahoning v Ohiu.
Ena od teh jeklarn, Campbell Works, last Youngstown Sheet & Tube Co., je objavila pretekli teden, da bo ustavila obrat in odpustila vseh svojih 5,000 upo-slencev.
Pismo G. B. Bellu sta v imenu vseh članov Kongresa v Ohiu podpisala kong. Charles J. Carney iz Youngstowna in sen. John Glenn.
Jeklarska in železarska industrija v naši deželi sta prišli v težave zaradi rastočega uvoza
Vesoljni čolnič uspesi prestal tretji preskus
EDWARDS AIR FORCE BASE, Calif. — Vesoljski čolnič Enterprise so pretekli petek ponovno dvignili visoko v zrak letalom Boeing 747, pa ga nato spustili, da je sam pristal v pu ščavi Mojave. Vodila sta ga a-stronavta Fred Haise in Gordon Fullerton.
Preskus je v celoti uspel in pomeni korak naprej v ameriškem vesoljskem programu, ki se bo v bodočih letih za polete v vesolje posluževal vesoljskega čolniča. Kljub dosedanjim trem uspešnim preskusom vesoljski čolnič ne bo pripravljen za poet v vesolje še nbkaj let.
--- o------
Za upokojitev obvezna slarosl 70 let odobrena v poslanski zbornici
Podaljšanje ne bo imelo vpliva do polhe pokojnine.
WASHINGTON, D.C. — Pred-
lužno Korejo ng.Sun Parka
prostovoljni ali obvezni.
Palestinski gverilci streljali na mesto v Izraelu z raketami
JERUZALEM, Iz. — V petek zjutraj so začele padati na mesto Qiryat Shonah v bližini meje Libanona 122 mm rakete sovjetskega izdelka. Pet jih je padlo na mesto, kjer sta bili dve o-sebi ranjeni, poškodovanih pa je bilo tudi nekaj stavb.
V Jeruzalemu sta eksplodirali Hve bombi, ki nista povzročili kake škode, tretjo pa so odkrili v neki trgovini, predno je eksplodirala.
Izrael je na streljanje na svoje obmejno mesto odgovoril z močnim topniškim ognjem na Palestinsko oporišče, od koder so sodili, da so rakete priletele. --------------o------
, Rodezija izpustila
zaprto redovnico
SALISBURY, Rod. — Vlada je pustila katoliško redovnico s. Janice McLaughlin, ki je bila obtožena sodelovanja s črnimi gverilci in je priznala, da jih podpira, iz zapora, ter jo poslala domov v ZDA.
Vremenski prerok
Delno oblačno z dežja. Naj višja okoli 74 F (24 C).
______ - ut, v wwga wvuio. stavniški dom je pretekli petek'ni, ker
jekla in železa iz tujine, ki je j izglasoval zakonski predlog, ki .njihovi cenejše naprodaj od domačega.
Prenekatere jeklarne na tujem so veliko modernejše od večine ameriških, ki so postale delno zastarele, njihovi izdelki so ce-najši kot ti v ameriških jeklarnah. Vedno glasnejše so zahte-po omejitvi uvoza jekla,
m se prizadevajo, da bi Južna Koreja vrnila v ZDA obtoženega Tong Sun Parka, v Seoulu to odločno odklanjajo.
WASHINGTON, D.C. — Sam predsednik Carter je v osebnem pismu pozval predsednika Juž-s Koreje, naj pošlje “trgovca rižem” Tong Sun Parka, ki je bil obtožen v ZDA, da je podkupoval člane Kongresa, da ga bodo mogli zaslišati v zvezi s to obtožbo. Za vrnitev se zavzemata kongresna odbora, ko to zadevo preiskujeta, pa tudi pravosodno tajništvo, ki je izvedlo preiskavo.
V	Seoulu odklanjajo zahtevo ZDA, ker vidijo v tem pritisk, u ga neodvisna država, ki kaj da na sebe, ne more trpeti. ZDA očitajo, da se premalo brigajo za čast in položaj Južne Koreje, ki se mora varovati v javnosti vtisa, da je lutka ZDA.
V	Kongresu ZDA so nejevolj-se Južna Koreja upira
zahtevi, ter ji očitajo
CARTER BO V NOVEMBRU OBISKAL OSEM DRŽAV NA 24,000 MIU DOLGI POTI
Predsednik Carter je ob svojem nastopu dejal, da bo le rudo potoval na tuje. pa se je sedaj odločil že za drugo dolgo pet po svetu. V novembru bo obiskal Južno Ameriko, Afriko, Azijo in Evropo, predno se bo vrnti (.oinov s 24,000 milj dolgega potovanja.
WASHINGTON, D.C. — prc	—	—
tekli petek, ko je bilo še obilo (predsednik Carter v novembru
razpravljanja o odstopu proračunskega direktorja Berta Lan-cea in njegovi vrnitvi v Georgijo, je Bela hiša objavila, da bo
je bil stavljen tudi v Senatu.
V kolikor bo predlog uzakonjen, bo omogočil onim, ki bodo to hoteli, delati do 70. leta, ne bo pa podaljšal sedanje starostne dobe 65 let za pravico do polne pokojnine Social, Security in drugih pokojninskih zavarovanj.
Predlog za podaljšanje starostne dobe za obvezno upokoji-verjetnostjo tev podpirajo skupine starejših temperatura državljanov, poslovni svet pa mu večinoma nasprotuje.
povišuje za upokojitev obvezno [nehvaležnost in grozijo, da nu starost na 70 let. Sličen predlog bodo odobrili vojaške pomoči, ki
jo je predložil za Južno Korejo predsednik Carter. Ta bi njeno lastno obrambo tako okrepil, da bi mogel postopno tekom prihodnjih pet let umakniti od tam ameriško pehoto, ki sedaj pomaga čuvati mejo proti Severni Koreji.
Ko napetost med Seoulom in ZDA raste, se pojavlja nevarnost, da Kongres ne bo odobril Južni Koreji priedložene vojaške pomoči in s tem preprečil umik (vojaštva ZDA od tam domov.
Jimmy Carter
KOROŠKI NEMŠKI TISK NADALJUJE GONJO PROT! SLOVENCEM
“Naš tednik”, ki ga izdaja Narodni svet koroških Slovencev in ki ga tiska tiskarna Mohorjeve družbe v Celovcu, je v št. 37 z dne 15. septembra 1977 prinesel obsežnejši članek na svoji prvi strani, kjer poroča, kako nemški kokoški tisk hujska proti Slovencem na Koroškem. V naslednjem prinašamo ta članek našim čitateljem.
*
Če verjamemo različnim časopisnim vestem, pa tudi drugim tiskovnim izdelkom, potem je koroška nemška večina v nevarnosti. V nevarnosti pred “slovenskimi ekstremisti”, “levimi ekstremisti” ali pred obojimi. Slovenci pa da izvajajo “psihični teror”. Ker zadnjih bombnih atentatov kakor tudi prejšnjih niso znali pojasniti, so zdaj nekateri koroški časopisi, pa tudi politiki istovetili slovenske demonstrante s teroristi. Kakor da bi bila demonstracija sama ekstremizem, ta pa terorizem. Vsekakor se pri tej lažni “poenostavitvi” da prijetno kuhati mastno juho, Slovence pa imenovati ekstremiste, tako da potem blestijo sami v siju “zmernosti”.
Kampanja proti slovenskim osrednjim organizacijam ima tudi drug namen, namreč obe organizaciji napraviti nevero- katerim so pba tednika in z dostojni. Kajti NSKS in ZSO njima Warasch premalo radi-imata številne simpatije mno- kalni! Človek se ne more nagih avstrijskih demokratov, čuditi: za Volkszeitung so na-ki. so spoznali, kako nedemo- enkrat NT, SV in Warasch, kratično so večinske stranke ki jih je listič doslej vedno
povozile Slovence in kako zelo je Avstrija z zadnjo manjšinsko zakonodajo revidirala člen 7 avstrijsko državne pogodbe in kako zelo so skrajšali pravice manjšin.
Volkszeitung, malo brano glasilo koroške OeVP, si je vzela kot tarčo v enih od zadnjih številk celo Koroško dijaško zvezo. Akoravno je moralo biti avtorju znano, da ima KDZ v svojem programu zakoreninjena krščanska načela (avtor je bil že sam v , klubu KDZ,) jo je imenoval levoekstremistično, radikalno ih se pri tem skliceval edinole na državno policijo. Sam ni smatral za potrebno, da bi povprašal tudi prizadete. Sedaj postane zadeva na eni strani zabavna, na drugi strani pa ^skrajno nevarna: kajti avtor je dobil v roke eno od zadnjih številk glasila KDZ “Problepiov” in iz nje citiral kot “dokaz” za dozdevno ekstremistično linijo KDZ. Pri tem pa je dobil v roke prevod humoristične strani “Problemov”, kjer so si privoščili tudi šale na račun obeh tednikov osrednjih organizacij ter osrednjega tajnika NSKS Pili j a Warascha.
V članku VZ so zbadljivo kritiko na račun NT, SV in Warascha prinesli kot alarmni znak za slovensko mladino,
uvrščal med skrajneže, pridni in prizadevni in jih je treba braniti pred ekstremnimi “Problemi”. Na drugi strani pa velja ost Slovenski gimnaziji, katero več ali manj direktno označujejo kot vir vsega koroškega zla.
Volkszeitung se je potem lotila tudi dveh univerzitetnih asistentov, ki sta člana Komunistične zveze Avstrije (K o m m u n i s tischer Bund. Oesterreichs) in ju spravlja v neposredno zvezo z zadnjimi atentati. Kot edini “dokaz” v tej smeri je služila izjava državne policije, da je preverila alibije teh oseb. čeprav je ta poizvedba policije bila negativna, se pravi, da ne pridejo v poštev za atentate, Volkszeitung spravlja v vzročno zvezo z atentati tako Komunistično zvezo kakor tudi Koroško dijaško zvezo, ki je menda čisto pod vplivom KB. če bi bila količkaj poštena, bi morala ugotoviti in priznati, da atentatorji niso v teh vrstah, in da je treba iskati storilce drugod in preveriti tudi alibije drugih krogov. Toda to očitno ne sme biti...
Glasilo FPOe Kaertner Nachrichten pa objavlja na 1. strani nadvse nesramno karikaturo, ki podtikava Slovencem atentat: risba kaže nemški kažipot “Bleiburg” proti vasici desno v ozadju. Čez nemški kažipot pa visi manjši, slovenski, ki kaže v nasprotno smer. Pot tja vodi k uničenemu električnemu drogu.'..
Na 3. strani pa FPOe masivno goji prastrah in piše o nekaterih “primerih slovenskega duševnega terorja”. Tako so menda nekemu gostilničarju zaklali “zadnjo kuro”, ji odsekali glavo ter jo pripe-,11 na kljuko hišnih vrat z o-pombo, da se bo tako godilo tudi lastnikom. Neki drug gostilničar je menda tožil, da hoče zapustiti ddmači kraj. Neki funkcionar FPOe naj bi dobil grožnjo, da si sme izbrati drevo, na katerem bo visel; nekaterim kmetom so menda rekli Slovenci, da so si njihovo zemljo že razdelili med seboj, eden od učiteljev pa je menda rekel nekemu o-četu, ki je hotel odjaviti od dvojezičnega pouk svojo hčerko, da potem ona nima več kaj iskati tukaj. ,
Zanimivo je vsekakor, da so vsi ti našteti dozdevni primeri brez vsake navedbe kraja ah imena. Da bi bilo katerega tako zelo strah, ne moremo verjeti; samo uredništvu Kaertner Nachrichten in izdajatelju tega lističa, koroški FPOe, moramo očitati, da hujska in neguje prastrah brez vsakega dokaza. FPOe namreč vedno' zopet trdi, da je premalo Slovencev po naših krajih, da bi imeli pravico do dvojezičnega napisa. Če jih je tako malo, zakaj se potem sicer menda tako hrabri brambovci in “domovini zvesti” bojijo peščice Slovencev? Se nazadnje bojijo le tega, da bi se njihove vesti izkazale kot neresnica?
obiskal vrsto držav v Južni A-meriki, Afriki, Aziji in Evropi tekom 11 dni na 24,000 milj dolgem potovanju. Nekateri ugibajo, da je bil načrt objavljen v tem trenutku zato, da bi ta novica potisnila s prvih strani poročila od odstopu proračunskega direktorja in o njegovih posledicah. Bela hiša to odločno zanika in trdi, da je bil načrt predsednikove poti že dolgo v pripravljanju, sedaj so ga objavili, da ne bi kako drugače pri šel v javnost.
Predsednik Jimmy Carter bo odletel 22. novembra 1977 iz ZDA najprej v Venezuelo, od tam v Brazilijo, nato v Nigerijo v Afriki ter dalje v Indijo. Iz New Delhija bo letel v glavno mesto Irana Teheran na razgovor s šahom Rezo Pahlevijem, pa nato v Pariz. Iz Pariza bo predsednik poletel še v Varša vo, glavno mesto Poljske, nato pa v Bruxelles, od koder se bo 2. decembra podal na pot domov.
Predsednika bodo spremljali na poti žena Rosalynn, svetovalec za narodno varnost Zbigniew Brzezinski in večje število drugih svetovalcev in sodelav cev. Brzezinski je v razgovoru z novinarji ob objavi tega potovanja dejal, da bo tokrat ameriški predsednik prvič obiskal črno Afriko. Dejansko je to prvi obiskal predsednik F. D. Roosevelt leta 1943, ko se je za kratek čas ustavil v Liberiji.
Brzezinski je označil Carterjevo potovanje v države na štirih kontinentih za “izraz predsednikovih objavljenih obveznosti za pospeševanje konstruktivnih sprememb po vsem svetu in ameriškega sodelovanja pri njih”.
To bo drugo Carterjevo potovanje na tuje, odkar je predsednik ZDA. V preteklem maju je bil v Londonu na konferenci zahodnih vodnikov o gospodarskih vprašanjih.
-----o-------
Iz Clevelanda in okolice
Uprava išče raznašalca—
Uprava AD išče raznašalca lista za E. 58 St., Prosser in Sta-nard Avenue. Kličite tel. 431-0628.
Raznašalce iščemo—
Ameriška Domovina jšče raznašalce za področje E. 55 St., Bonna Avenue, E. 58 St., Prosser Avenue. E. 60 St., E. 64 St., Addison Avenue in E. 66 St. Ker za to področje trenutno nimamo raznašalca, bomo primorani pošiljati naročnikom list po pošti, dokler ga ne najdemo. Prosimo zadevnega razumevanja.
Preselila se je—
Poznana, dolgoletna naročnica našega lista Frances Lindič se je nedavno preselila iz Euclid Beach Manor v Willowick. Njen novi naslov je: Frances Lindič, 31016 Ronald Dr., Willowick, Ohio 44094.
Fantka so dobili—
Mr. in Mrs. Frank Cangemi z Warrensville Heights se je rodil S. avgusta sinko, s čimer so postali stari starši Mr. in Mrs-Stanley Kebe Sr. in g. Ben Cangemi, prastari starši pa Mr. in Mrs. Max Gerl iz Euclida in Mr. in Mrs. Anton Kebe iz Ft. Lauderdale, Fla. Čestitamo!
Dr. S. Kutler obsojen na 6 do 25 let zapora—
Dr. Stuart S. Kutler je dejal sodniku, da mu je žal. da je v jezi ubil 8 let starega Arthurja G. Noske 4. februarja letos. Sodnik ga je obsodil na 6 do 25 let zapora, $7,500 globe in plačilo sodnih stroškov $9,000.
Za uboge—
Jutri je god sv. Vincencija Pavelskega, duhovnika, ki se je ves posyetil ubogim na duši in telesu, ustanovitelja Misijonske družbe in “usmiljenk”. Vincen-cijeve konference nadaljujejo njegovo delo za uboge.
Kardinal Wyszynski okreva
VARŠAVA, Polj. — Kardinal Štefan Wyszinski, nadškof gne-zejsko-varšavski in poljski pri-mas, je bil operiran na jetrih. Operacijo je dobro prestal kljub 16 letom in zadovoljivo okreva. V bolnišnico so ga poslali pred dvemi tedni, ko je zbolel na zlatenici.
Zadnje vesti
BEATYVILLE, Ky. — Gasolin ski tovornjak, ki so mu odpovedale zavore, je v soboto drvel skozi sredino naselja in eksplodiral. Gasolin se je vnel in v trenutku je bila vsa glavna cesta v ognju, 7 oseb je bilo mrtvih.
NORFOLK, Va. — Predsednik Carter je posvaril Kongres, da bo vetiral zakonski predlog o ukinitvi nadzora nad naravnim plinom, če bo ta preveč enostranski in v škodo potrošnikov.
JERUZALEM, Izr. — Izraelska vlada je pristala na načrt ZDA, da naj zastopa Arabce' na odprtju konference o Srednjem vzhodu v švicarski Ženevi enotna delegacija, v kateri so lahko tudi zastopniki Palestinskih Arabcev, toda ne znani člani Palestinske osvobodile organizacije.
KING WILLIAM’S TOWN, J. Af. — Razljučeni črni pogrebci, ki so se vračali s pogreba Steva Biko, so včeraj pobili s kamenjem dva črma policaja, ki sta v bližini čakala na avtobus. Drubal je zažgala nato dva avtomobila in prevrnila tri druge ter oplenila trgovsko središče, predno jo je policiji uspelo razgnati.
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je včeraj slično kot preje ZDA izjavila, da se bo držala dogovora z ZDA o omejitvi strateškega orožja tudi po 3. oktobru, ko bo potekel, v kolikor bodo to storile tudi ZDA. Pogajanja o novi pogod-ni SALT II so v zadnjih dneh nekaj napredovala in državni tajnik Vance ter sovjetski zunanji minister Gromiko sta po svojih razgovorih v Washing-tonu izjavila, da bo v doglednem času le prišlo do novega sporazuma, ki bo nasledil SALT I.
VATIKAN. — Papež Pavel VI. je dopolnil danes 80 let. Vče-r»j je opravil sv. mašo na trgu sv. Petra, pozdravljati od velike množice vernikov.

PMEMŠm DOftIOVIIVA
” * ** ...........^
«117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sub., holidays, 1st two weeks in July
NAROČNIN As
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol lete; $8.00 za 3 mesec«
Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol lete; $8.00 za 3 me^eo«
Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION SATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 lor 6 months; $8.00 lor 3 months Canada and Foreign Countries:
$30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 lor 3 months Ixiday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 142 Monday, Sept. 26, 1977
kot protipravno. Temeljni zakon te države jo stavi te-1 molila bom zlasti za naše bolni-daj v očitno nasprotje z vrsto že veljavnih mednarodnih 'ke, da bi jih ljubi Bog pozdra-dogoyorov in pogodb, kakor tudi s pravili določenih vil na Baragovo priprošnjo! mednarodnih organizacij. S sprejetjem nove ustave sovjetski partner nedvomno dejansko demontira tudi helsinške sklepe.
V imenu svojih tovarišev, ki so ostali za bodečo ž' in so v tem težkem času oropani glasu, se obrača1-	flfifji
parlamente in vlade držav podpisnic helsinške V pozivom, naj ne dopuste uzakonitve in medn priznanja odkrite komunistične diktature, n' le brezpiavnosti 250 milijonom ljudi.
SV- OČE PAVEL VI. OSEMDESETLETNIK
Verbič
(33
?
BESEDA IZ NAR
Srečanje s prijatelji v Lemontu ob Baragovih dnevih
JOLIET, 111. — Vesela sem bila povabila ge. Mlachek, naj pridem za Baragov dan v Le-mont, da se bova spoznali in mi bo povedla več o mojem dobrem prijatelju dr. Smoliku, ki se je seznanila z njim, ko je bila pri svoji sestri v Notranjih goricah.
Marijan je hodil tja maševat ob nedeljah. Povedala mi je, da je zelo sposoben. Vem, da je v
njenim možem. Srečala sem g. Medveda, mojo Pavlico — zlasti pa sem se razveselila dobre Marice Kosmove in njenih dveh sester, Urške, ki je stregla ob bolezni našemu škofu. Po tolikih letih sem se pogovorila z inž. Marijanom. Franci Medvedov, njegov brat Albin, ki je tudi inženir in dr. Marijan Kosmov so bili opora minnesotskega “Zvona”, pa še Marica Krul-čeva, Milena Dolenčeva in druge. Posebno sem se razveselila mojega ljubega nekdanjega u-čenca Francija Kosmovega, ki je kaplan g. škofa Hickeyja v Clevelandu. Ker se. mi je g. škof zdel tako mlad, sem ga zamenjala s Francijem. Vsi so se smejali, nazadnje sem pa izkazala čast Prevzvišenemu, ki je zelo pohvalil Francija. Njemu sem rekla v šoli “punkeljček moj”. Bil je vedno nasmejan — zraven njega pa Medvedov Janez — srček moj in “piška zla-
Pravi obraz nove sovjetske ustave
Ob G0-Ielnem jubileju oktobrske revolucije bo Kremelj “obdaroval” sovjetske državljane z novo ‘demokratično” ustavo, ki bo zamenjala sedanjo Stalinovoo. Sovjetski opore'nik Vladimir Bukovski je poslal javno “Izjavo državnim glavarjem in vladam 35 držav helsinških podpisnic”, v kateri z opozarjanjem na nekatere člene nove ustave razkrinkuje zlohotni namen tega sovjetskega godovnega vezila svojim podložnikom. V pozivu pravi Bukovski:	i M
Kot zastopnik sovjetske “Helsinške skupine v mo- jc _	^
zemstvu (ta skupna se bon za izpolnjevanje helsinških jLjubljani in je bil nekaj let . obveznosti - ur.) in kot še zakoniti državljan Sovjets e parjzu> kjer je prevajal v slo-zveze imam za svojo dolžnost podati naslednjo izja,vo. veng£jno vse 0 koncilu. Tudi
I.	Sprejetje nove pstave SZ, katere načrt je nec av .menj je pOSjaj spisek o tem. Ga.
na objavilo sovjetsko vodstvo, pomeni za Sovje s o zve	je povedala, da je do-
zo politični prevrat. Člena 2 in 6 nove ustave prvič iz b^ jz j^jma nasjov ‘papežev pfe-ražata in uzakonjujeta diktaturo komunistične par ije, a q njkomur ne govori, katera ni izvoljena od ljudstva in tudi ni odgovorna no Njeg0V 0£e RUpert in njegova benemu izvoljenemu državnemu organizmu. rvi ra mamai roj Angela Grčar, sta*
st odkrito izjav iju, da odslej določa komunistična par- bila najboljša učitelja Slomškar- .anez _ srceK mm in	7.
lija po svoji uvidevnosti “splošne perspektive družbe- ja; moja dobra prijatelja. Dobro	ta„ Pavlica)	zdaj	že	mamica več
nega razvvja, zunanje in notranjepolitično smer .	sem p0znaia tudi teto Mano, te-	Mavčevih	otrok	škoda	d	se
2. Člen 34 nove ustave SZ postavlja izven zakona dr- to Lojzke in Marijan me je z!nisem mogla p0g0v0riti dalj ča-žavijane, katerm prepričanje se ne sklada z osnovno 11- mamo obiskal v Logatcu po1 dohro ^kr-mmVvn ni jo komunistične partije. Za te osebe ne velja načelo prvem sv. obhajilu, enakosti vseh državljanov pred zakonom. Še več, isti 1 k0 sem v Lemontu govorila z člen doioča, da so državljani, ne oziraje se na njihov od- mnogimi znanci, je prišel g. nos do vere, preu zakonom enaki, vendar ne brez ozira	ki sem ga spoznala še
na njihovo prepričanje.	jv Senegaliji v “kampu”. Veliko
3.	Člen 12 nove ustave predvideva zaplembo osebne iSva se pogovorila in obujala spo-lastnine in imovine tistih državljanov, kateri jo uporabljajo v skladu s svojimi političnimi in verskimi prepričanji ha škodo družbenim koristim, določenim od partije.
4.	čien 26 vzpostavlja enoten učni sistem za vso državo; njega glavni cilj ni izobrazba, pač pa razglaša vzgojo v komunističnem duhu; člen 66 ustavno določa prakso prisilne komunistične vzgoje v družini in celo odvzem utrok staršem, ki jih vzgajajo v verskem duhu.
5.	Čkn 39 odvzema vsem drugače mislečim državljanom njihove človekove pravice in pravice do svobode, ker se uporabe !e-teh Tahko vrednoti kot škodljive komunistični dražbi.
6.	Posebno nevarnost za pravni položaj sovjetskih državljanov predstavlja člen 59 nove ustave. Vsakdo, ki je po komunistični presoji nevreden hositi častni naslov državljana SZ, zgubi pravico do Uresničenja ustavnopravnih svoboščin.
7.	V nasprotju z mednarodnimi pogodbami in dogovori ne jamči člen 46 sovjetskim državljanom dostopa k svetovnim kulturnim pridobitvam, razen preko državnih in družbenih ustanov SZ ali v okviru mednarodnih zamenjav.
8.	Člen 47 dopušča v SZ samo znanstvene, tehniške in umetniške dejavnosti, ki ne nasprotujejo ciljem ko-mpnističiie graditve.
9.	Čicn 51 dovoljuje državljanom SZ združevati se samo \ L„kih družbenih orgainzacijah, katerih cilji niso v nasprotju z gradnjo komunizma.
10.	Čien 65 obvezuje vse državljane SZ za policijsko službo.
II.	člen 62 dovoljuje opredeliti kot veleizdajo vse dejavnosti, ki izpodkopujejo avtoriteto SZ. To bo neizogibno \ odiio do krutejšega preganjanja oseb, ki posredujejo v inozemstvo resnične informacije o stanju v SZ, kajti v Sovjetski zvezi je za veleizdajo predvidena smrtna kazen
12.	V nasprotju z mednarodnimi sporazumi ne izključuje člen 13 uporabe prisilnega dela.
13.	Člen 28 načrta ustave opredeljuje sovjetsko zunanjo politiko kot orodje vmešavanja v notranja zadeve drugih držav, na strani sil “svetovnega socializma”.
Večina gornjih določil ni bila upoštevana de jure v stari ustavi, a so bila, v nasprotju s to ustavo, izvajana de facto. To je v Sovjetski zvezi dajalo drugače mislečim pravro jasnb zavarovani položaj državljana; omogočalo je nastanek gibanja za obrambo pravice in za zaščito ustave in tako dovol jevalo drugače mislečim ostati. državljan SZ. Samovolje oblasti nap rim članom gibanja za 2 iščito državljanskih pravic so bile v opreki z ustavo. Načrt nove ustave daje zakonito obliko uzurpa-terstvu ohžasti v deželi s strapi komunistične partije in pravne memogoča ostati državljan SZ tistim, ki po svo-
mine. Se vedno hranim sliko, ko je g. škof krstil njegovega otroka. Povedal mi je, kako mu je g. škof potožil, da je vedno bolan, kadar pride iz Buenos Airesa. Tudi meni je povedal, a vendar je še mislil, da bo šel, ko me je povabil, naj pridem 1. 1959 v Lemont, ko je bil na zasebnih duhovnih vajah.
Z go. Vero in g. Lojzetom Gregoričem smo šli na- pokopališče, na poti se nam je pridružil g. Felicijan, Pavletov prijatelj. Ob grobu so že stali Medvedovi iz Minnesote in g. Franci, ki je bil moj najljubši učenec v slovenski šoli na Gilber-tu, s svojo prijazno ženko in hčerko, ki sta jo posvojila, in se je prijazno nasmejala, ko ji je povedal,, da sem ga učila v slovenski šoli. Na pokopališču smo molili za vse drage znance, za Fr. Zakrajška, ki ima rpnogo zaslug za Lemont, za p. Urankarja, ki se je mnogo trudil pri postavitvi križevega pota, za bivšega provinciala p. Gracijana, ki mi je pomagal, ko nas je mučila na ladji huda bolezen. On je redno imel sv. mašo in ko je zadnjikrat maševal, mi je dal preostalo vino, ki mi je pozdravilo želodec. Zdravnik Madžar je rekel ob pregledu, da ne bom spiela z ladje, amerikanski zdravnik pa se je prijazno nasmehnil in rekel, da bo že on poskrbel za dovoljenje.
V Lejnontu smo poiskali še druge znane grobove, kot patra, ki je utonil v jezeru, grob čebelarja, ki je oskrboval medeni piknik z medom, jaz se pa posebno še spomnim p. Hočevarja, ki mi je dal lep kipec Marije z Jezuščkom v spomin, ko smo obhajale 5-letnico prihoda k duhovnim vajam. Se prejšnji dan so me obiskali v Jolietu Menar-! narjem, ki mi je ppvedaLo moji tovi, kjer se bila večkrat ' ob | dobri Tončki, ki ni-mogla priti počitnicah na letovanju. Začu- zaradi bolne noge. Njima sem dila sem se dobri ge. Micki, Me-1 dolžna veliko zahvalo / poleg
Menartovimi — pa hvala Bogu — mnogo, mnogo dobrih znancev sem videla. Dobre Opekove sestre — Franceta in Mici Hrenovo — ter njeno hčerko Metko in Marijini otroci so bili z njimi. Francka mi je prinesla kopico Kat. Glasa, ki ga ji je dala dobra gospa Smoletova. Vsak dan ga prebiram, saj je v njem opisano toliko lepega o dr. Janežu. Jaz se spominjam še go-riških in tržaških krajev, ki sem jih obiskala, ko sem učila v Trstu pri Sv. Jakobu in smo bile skupaj z dobro go. Polakovo, I. Cegnarjevo, z Vero ter s prijaznimi slovenskimi učiteljicami iz Trsta.
Toliko znanih je bilo in med Vsemi sem zagledala mojo “Vi-pavko” z dobro hčerko. Ta dva dneva sta bila res neizrečeno lepa, pozdravila sem se s škofom Salatko, ki je maševal drugi dan. Po maši so zaplesali Indi-janli svoj res zanimiv, lep ples. Vodil jih je indijanski župnik, ki je bil s Slovenii zelo prijazen. Rekla sem mu, da jih imamo Slovenci zelo radi, pa je ob slovesu rekel: ‘Tudi jaz vas vse ljubim.”
Pozabiti ne smem dobrega g. dr. Goleta, ki je imel tako lep govor. Ker sem težko stala, mi je prinesla Maruška Hrenova stol in z njeno prijateljico sta mi bili tako dobri. Metko poznam še iz slovenske šole v “kampu”, kjer je bila tudi dobra pevka pri pevskem zboru. Spomnile smo se Polonce MaroL-tove in vseh mojih dobrih otrok iz slovenske šole.
V Lemontu sem srečala velikega mojega dobrotnika, patra Kalista, Goršičeve otroke z mamico. Pri vseh srečanjih pa ne smem pozabiti dobrih prijateljev, ki me radi pripeljejo v Lemont, pa ne želijo, da bi kaj pisala o njih. Med čakanjem za sv. mašo sem se srečala še z mojim dobrotnikom Jožetom Buti-
AUKEE, Wis. — Izda-nismo bili mi, domobranci, Jajalci so bili komunisti, ki so do napada na Sovjetsko zvezo odvračali narod od boja. Če pišemo o izdaji narodnih interesov, potem je jasno, da so jo med vojno zagrešili komunisti, ker se niso ozirali na žrtve, temveč so za ceno svojih strankarskih interesov izzvali strahotne represalije nad narodom, ki je imel takrat samo en cilj: ostati pri življenju na svoji zemlji.
To je bila misel, ki jo je nanizal domobranski borec Ludvik Kolman v svojem govoru pred kapelico sv. Cirila in Metoda preteklo soboto, 3. septem-sra ob priliki občnega zbora ZSPB Tabor, v domu Triglavskega parka. Pri tej spominski svečanosti je sodeloval tud j recitator Vlado Kfalj. Z molitvijo in domobransko pesmijo “Bog, Narod, Domovina” so borci počastili spomin padlih protikomunističnih borcev in junakov.
%
Občni zbor ZSPB Tabor se je vršil v polni dvorani Triglavskega dorpa. Goste je pozdravil voditelj milwauškega Tabora Franc Mejač. O poteku občnega zbora samem, ne moren) poroča ti, ker sem z mnogimi drugimi stal, oziroma sedel pred vhodom v dvorano. Prepričan sem, da bo kdo izmed navzočih članov poročal o tem občnem zboru. Naj omenim še, da je triglavska mladinska plesna skupina, ki jo vodi Biba Kraljeva, nastopila narodnih nošah ter je v čast gostom zapesala par narodnih plesov in v veliko veselje vseh navzočih so zapeli tudi par lepih slov&nskih pesmi. Pesmi in plese je spremljal na harmoniki Frank Coffelt. Bil je lep slovenski borčevski večer v Triglavskem parku.
.
V soboto, 3., in v nedeljo, 4. septembra, je bilo veliko slovesno romanje v*Lemont. V nedeljo, na Baragov dan, se je zbralo v Lemontu par tisbčev rojakov in rojakinj, ki so popoldne pred Baragovim spomenikom z vso ^pobožnostjo sodelovali pri slavnostni maši, kgtero je daroval marquettski škof Most Rev. Charles A. Salatka. Proti koncu sv. maše sem še stopil na bližnje pokopališče, kjer 'med drugimi počivata bivši milwauski župnik p. Aleksander Urankar in ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Temu je Korotan iz Clevelanda položil na grob krasen šopek belo-rdečih nagelj ev? *
Pravijo, da je boljše biti rdeč kot mrtev. Zato ni nič čudnega, če se ozremo okrog nas, pa vidimo samo žive mrliče.
L. G..
SV. OČE PAVEL VI.
Ko pa je kmalu nato prišlo 0 spremembe na papeškem P£e_ stolu - 1958 je namreč umrl FU XII. in je prišel na njegovo me-'sto Janez XXIII. - je bil milanski nadškof Montini med prv1 'mi kardinali, ki jih je imenova novi papež. Ko je 3. junija 19 umrl papež Janez XXIII., potep
ko je vodil prvo zasedanje j vatikanskega koncila, je bil za : njegovega naslednika izvo jeo I kardinal Montini, ki si je izbrat | ime Pavel VI. po sv. Pavlu, apo-j stolu narodov, že 30. junija 1 je bil kronan za papeža. Njeg°va I glavna skrb je bila pripeljati • vatikanski Koncil do srečnega 1 uspešnega konca.
Pod Pavlom VI. so potekla tri nadaljnja zasedanja 2- vf 1 kanskega koncila. Ob zakljue koncila, 8. decembra 1965, je P° slal koncil v svet poslanice vsem ljudem in različnim stanovom, poslanice, iz katerih veje papeža Pavla VI. V svojem voru ob zaključku koncila Pa^l ^ poudaril, da se delo šele nja, koncil namreč pomeni z ,eetek humane in religiozne o ^ Cleveland, O. — V teh dneh n°ve”. Misel o uresničevanj^
koncila ponavlja še dane • tem namenom je pri osrednj vodstvu Cerkve ustanovil vrs praznuje 80- letnico svojega ! posebnih organizmov, 1 ki bogatega življenja. Sv. oče Pa- koncilsko obnovo P0SP®. oItl, vel VI. je vrhovni poglavar ka- temi organizmi je n ka toličanov, ki nas je danes na no najpomembnejša s ...gga svetu ze nad 700 milijonov. S1g-< sinoda, uresničenje onC dstvU venci kakor tudi nekateri drugi nauka n^olegijalnem^ ^ ^ narodi mu pravimo sveti oče, toda to ne zato, ker bi ga imeli že živega za svetnika, marveč zato ker vidimo v njem očeta kristjanov, ki so jih v prvem stoletju imenovali svete. Sicer pa tudi ime papež, kakor ga nazivajo drugi, pomeni oče. Grška beseda pappas pomeni namreč tudi oče.
Pavel VI., naš sedanji sv. oče, se je rodil 26. septembra v 1897. v kraju Concesio pri Bresciji v Italiji. Pri krstu je dobil ime Giovanni Battista-Janez Krstnik. Njegov oče Giorgio, odvetnik, je med drugim polnih 21
let urejal dnevnik “II Citadino Carigrad)šestorod 22. do aei Brescia’. Kot tak je tesno|avg_ 1968) na mednarodni evha sodeloval z- Don Sturzom, du- ristični kongres v Bogoti, hovmkom, ustanoviteljem itali-|nem m'eltu Kolumbije; sedm ’ janske Ljudske stranke, pred- 10 junija 1969) obisk na sede ^
se ves svet, prav posebno pa katoliški, živo spominja sv. očeta Pavla VI., ki danes, 26. sept.,
jem prepričanju niso komunisti. Zato bom v primeru^ todu, zlasti pa Tončku, ki mi je j vseh drugih prijateljev, zlasti da bo novi načrt ustave sprejet v sedanji obliki, prisi- —’ ^x	*- - —	1 •	■ •
Ijen odpovedati se državljanstvu SZ
vsakikrat odstopil svojo sobo. jše g. Vrtačniku, ki mi je prine-Micka Bajdova jih je prenočila sel okrepčilo, ker me je pot u-
mnogiti
To sc ni V3e- Nova ustava prikazuje članstvo SZ v in drugi dan smo se pozdravili z,trudila.
mednarodnih nekomunističnih organizacijah dobro gospo Škerjančevo in j Vsem vsem: “Bog plačaj" in
MODRI REKI
Če bi imel konj kaj povedati, bi govoril.
*
Hvaliti neumne, se pravi neumnost pospeševati.
*
Svet je drevo in ljudje smo njegovi sadeži'.
r
Kdor išče prijatelja brez napak, bo ostal/brez prijatelja.
*
Prvi pozdrav je vreden tisočake, zato odzdravi vsakemu, ki te pozdravi.
•i*
Kdor misli, da je vse, kar je
tiskano, resnica, je norec.
* 1
Vsak človek se mora učiti do zadnjega dne.
*i<
Primer ni dokaz, ampak samo primer.	/
Cerkve. Škofovska sinoda se letošnjo jesen sestala že pa 1 Značilnost pontifikata a ^ VI. so njegova, romanja.
1. 1964. od 4. do 6. jan. v tino in Sveto deželo z zS0“.0Ern skim srečanjem s carigraj3 patriarhom Atenagorom; r ’ istega leta od 3. do 6.' decenrO 1964 v Indijo na med^ba. evharistični kongres v ^ u. yu; tretje, 1965, obisk pri Ženih narodih v New ^or^Upor. trto, 15.5. 1967 v Fatimo na r tugalskem ob 50-letnici^l4a ^ nih prikazovanj; peto, 25. 1 julija 1967, v Turčijo
nice današnje Krščanske demokracije. — Njegova mati Giu-ditta, r. Alghisi, je bila tiha, mirna žena. Giovanni je imel dva brata.
Veselje do duhovniškega pok-
Mednarodne organizacije e c
Ženevi; osmo, od 31. M- Ea, avg. 1969 v Afriki v mesti^ mugongo v Ugandi, kjer le ^ svetil novo cerkev, zgrajen čast ugandskih mučencev,
do 2-
V
deve-
lica je Giovanni začutil že zmla- to in obenem doslej zadnje, P da, vendar zaradi svojega sla-[ tovanje od 26. nov. d° 5.	^
bega zdravja ni bil sprejet v 1970, v Teheran-Vzhodni 1 a ^ malo semenišče; obiskoval ga je samo kot zunanji gojenec. Po maturi 1. 1916. je stopil v bogoslovje v Bresciji. V mašnika je bil posvečen 29. majnika 1920.
Ob novi maši je imel na sebi mašni plašč, narejen iz materine poročne obleke.
Kot novomašnik je Giovanni sanjal o službovanju na manjši
1970, v	. AV.
stan (Bangladeš) - FilipinE0ng' stralija - Indonezija -	.
tons - Ceylon - Rim. - NadaW romanja so mu zdravniki
tovali. Zelo rad bi seJ™einice
Zato
udeležil proslave
pokristjanjenja Polia^oV' tuje pa še vedno po svetu P ^ njegova napisana beseda- ji prostora, da bi danes tu na *
župniji. Škof pa je imel z njim’paviove’številne, vsaj druge načrte. Mladega duhov- nejge enciklike in druge listller’ nika, ki je med tem že imel dok- bj jib jc poslal katoliškim v torat iz civilnega prava na mi- njkom jn Vsem ljudem, ki 80 ° lanski univerzi, se je odločil po- bre voije. '	^
slati študirat v Rim, da bi sc £a danes ie toliko k 80-usposcbil za bogoslovnega pro-1 nici. sv_ očeta Pavla VI. Podabn(; fesorja. Pa je tudi škofov načrt ( navedeni tu s0 vzeti iz P°se.lke šel po vodi, potem ko so pova- J priioge septemberske šteV1 ga bili mladega duhovnika v vati-; Ognjišča, mesečnika, kater ^ kansko diplomatsko službo. S jzdajaj0 slovenske rimS^0^ada .pristankom 'svojega škofa je v liške ‘gl50fije. Pričakujemo, letih -1926-24 študiral na pape- utegne kdo za to priložnost ^ ški diplomatski akademiji. V, pisati poseben prispevek, z a tem času (1921) je poslal tudi slovom “papež Pavel VI. m ^ ^ doktor teologije na znani gvego- venci» Mnogo in zanimiV,ega n0 rianski univerzi v Rimu. Maja' da tudi 0 tem povedati odno 1923 pa je bil že, v Varšavi taj-j napisati. z našega ožjega sta^ njk tamkajšnjega papeškega š£a pa bi bii enako zanl[Ea ež
pomemben prispevek a ;ni Pavel VI. in današnji P°v
pa: Verni
tej deželi, ki uživamo pop
izražamo
httelja. Ostro varšavsko podnebje J3a ni godilo' njegovemu zdravju. Še istega leta se je zato vrnil v Rim V službo v vatikanskem državnem tajništvu.
1. 1940.
Ko je 1. 1940. Evropo zajel j versko svobodo, vihar 2. svetovne vojske je msgr j očetu Pavlu VI. w	da,
Giovanni Montini - bilo je to že vljenjski 80-letnici sinovsto pod papežem Pijem XII. postal' substitut vatikanskega državne-
ga tajništva. Isti papež ga je 1. 1954, po smrti kardinala Schusterja, milanskega nadškofa, imenoval za njegovega naslednika.
nost in ljubezen. Z njim v dobrem in hudem; tala	:e
mo ostati tudi vnaprej.	.
in ostane naš vrhovni duho
pastir.
Janez Sever
^ F jesen se poveša poletje
Umirjeno čakam in duri zaprem, nikogar ne bo, da z menoj posedi, in skozi večer si pot v sanje odprem, ki lučka jih v kotu zlati...

L
JE^.
p
'hPv? :
k.

U'
k**"
T. R.:
Vse daleč je že ... kje lepa mladost... V jesen se poveša poletje, oglaša se tisti prešerni nasmeh — trgačev vriskanje in petje.	]
Saj jerbas
te jagode — v smehu nabrane — naj pesem ponesem do srečnih ljudi, spočijem jim roke zgarane ...
Bil dan je prekratek — prekratek za me, ko je še toliko sonca; obarvaj je grozde kot v zarji roke, r es svet je zdaj pikapolonca ...
Morda je igrača, ki v rokah zori in v srcu in v mladem očesu,
Bog ustvaril je svet za vesele ljudi; ob njem že v jesenskem smo kresu...
Marjah Jakopič
0 državi in pravu Slovencev
“župani”	t
V svojem spisu “Slovenski župani” (Lj.; 1916, štr. 10) meni znani slovenski zgodovinar Josip Gruden: Pot do županov nas vodi preko zadrug, ki so bile osnovne organizacije vsega družabnega življenja pri Jugoslovanih. Zadruga, da je obsegala več rodbin pod eno streho, združenih po krvnem sorodstvu, ki da so imele skupno gospodarstvo. Načelnik zadruge da je bil starešina. Več zadrug da je tvorilo župo, kateri je načeloval župan...
“Jugoslovani”, na katere se J. Gruden in drugi z njim sklicujejo, kot poseben narod ali vsaj ljudstvo, niso nikoli obstajali. Družinske zadruge, kot jih vse do konca prejšnjega stoletja in še čez srečamo na Balkanu, vsled tega že niso mogle biti takšne tudi pri Slovencih, ki naj bi tudi bili “Jugoslovani” in zato morali imeti nekoč tiste socialne razmere, kot jih imajo na Balkanu. Nikakršen dokaz ni zato sklicevanje na imena nekaterih slovenskih krajev kot npr. Radgona', prvotno Radgojevina (nem. Ratigoysburg in potem Radkersburg), ki so dobile imena po rodovih starešinah, kar naj bi bilo po županih.
Dunajski profesor Dopsch zagotavlja npr., da Ikm. zadruge niso bile lastne samo slovanskim narodom, ampak da to u-stanovo nahajamo tudi pri drugih narodih, pri Indih, Grkih, Rimljanih, Germanih in Romanih. O družinskih skupnostih v obliki nekake zadruge pri Slovencih pa isti profesor sodi, da niso ostanki neke slovanske socialne ureditve, ampak da so nastale v gorskih krajih zaradi lažjega gospodarjenja.
S tem hočemo povedati samo to, t^a je treba slovensko zgodovino razlagati samostojno, ne pa s panslovanškimi ali jugoslovanskimi modeli, ki jim botruje hejslovanski zanos. Župani so posebna oblika prastare slovenske socialne ureditve, njih vloga in pomen je bil mnogo večji kot pa pomen raznih starešin in vaških glavarjev pri sosednjih narodih.
So torej nekaj najbolj značilno slovenskega, podobno kot u-stoličevanje koroških vojvod, o-bred, čigar podobnosti najdemo tudi pri drugih narodnostih, toda brez politično-pravne, socialne in državno-pravne vsebine kot pri Slovencih.
Iz zgodovinskih virov lahko povzamemo, da so bili župani pri Slovencih že od vsega začetka izvoljeni predstojniki posameznih vasi in sel; da so imeli določeno izvršilno, pa tudi sodno oblast. Fevdalni sistem' torej’ ni uspel zadušiti stare slovenske socialno-politične ureditve. Župani so oblika prvotne slovenske uprave kot dela njene državno-pravne organizacije.
i Slovenska državna, ali bolje rečeno, socialna ureditev, je temeljila na najnižji stopnji na županih in velikih županih. Slovenska Benečija, ki je v sklopu Beneške republike ohranila svojo popolno samoupravo, nam je živi spomenik vsega tega življenja do srede preteklega stoletja. Družinski očetje ene vasi so izvolili vaškega župana. Enkrat na leto je bil shod vseh županov enega območja pod lipo pri kamniti mizi (banki), torej shod ene banke, na kateri so župani izvolili velikega župana (sindaka). Taka ureditev je izpričana iz zgodovinskih virov tudi za druga slovenska območja. Na Ogrskem pa imajo še danes razdeljeno upravo na županije (velike županije) ali “komitate”, ki jim načeluje župan (ispan), kar so nedvomno prevzeli od panonskih Slovencev.	«
Zakonito določenega delokroga pristojnosti župani niso imeli. Izvrševali so opravila, ki jih jim je prepustil zemljški gospod (fevdalec) v skladu s starimi izročili. Navadno so napovedovali, tlako, skrbeli, da je bila opravljena. Včasih so pobirali tudi dajatve prenašali uradna pisma itd.
Sodna oblast se je županom počasi omejevala. V dbločbah samostana Goess na Zg. Štajerskem se npr. županom ukazuje, naj imajo v?aj enkrat na leto sodni zbor, kjer bodo kaznovali “prelivanje krvi, pohotno nasilje, tatvine in vlome”. Drugod se nalaga županom, da zločince naznanijo sodniji, jih primejo in tirajo pred sodnika. V največ primerih je bila županom prepuščena nižja sodna oblast (gozdno in poljsko sodstvo).
Konec 15. in v prvi polovici 16: stoletja so najbrž zaradi kmečkih uporov bolj strogo pazili na podložne kmete in na župane. Gosposka je omejila tako sodno kot upravno oblast županov in si prilastila potrditev od srenje izvoljenih županov.
Kot odškodnino za svoje posle je župan užival delno oprostitev davkov in tlake, dobival od kmetov določene deleže, ako ni zadostovalo posestvo, ki ga je za svoje delo prejel. Navadno so imeli župani kot nagrado za svoje uradne posle užitek od enč-ga zemljišča, ki se je imenovalo “župhica”. Ta je po velikosti presegala druga navadna zemljišča. Župani so imeli po nekaterih krajih po dve zemljišči, eno kot svoje, drugo pa kot plačilo za županovanje. Zato so bili župani Meliki kmetje.
K županskim poslom je spadalo tudi napovedati in sklicevati redne zbore kmetov. Ti zbori so se na škofjeloškem svetu Imenovali “pojezde'’. Na njih so obravnavali stvari /gospodarskega značaja, urejevalo se je razmerje med gosposko in podlož-
niki ter kaznovali prestopki.
Gre za podobne zbore, kot so bile “sosednje” v Slov. Benečiji in na Tolminskem.
Kako so župane volili? V Čezsoči pri Bovcu je bil praznik prvo nedeljo po Malem Šmarnu; volili so tedaj tudi novega župana v navzočnosti tolminskega grofa ali njegovega namestnika, ki je prišel pobirat od kmetov davščine. Vsak hišni gospodar je stopil pred grofa in mu povedal na uho ime onega, katerega si je želel za župana, če' sta dva kandidata dobila enako število glasov, je grof s tremi glasovi odločil onega, ki mu je bil najbolj pogodu. Drugi dan se je podal župan z osmimi zapriseženimi možmi v Bovec in zaprisegel pred sodnikom. Vse to se je zgodilo po prastarem običaju. (Rutar, Kres 1881, str. 673). V Pekrah pri Mariboru pa je bila zaradi prepirov županska volitev odpravljena in je opravljal to službo zaporedoma vsak posestnik po eno leto. Na dan sv. Miklavža so sklenili račune in potem so prešli županski znaki, stolec, sodna palica in mošnja- z listinami, na njegovega naslednika. Če kdo ni bil sposoben za
županske posle, so mu morali samo tlačanil in je suženjskih drugi pomagati. (Bischoff und ) src. Ko pa gre za njih narodnost,
Schoenbach:	Steierische und ravnajo ravno narobe: popolno- (	__________o_.
kaertnerische Taidinge, str. 402.) ma izpustijo zgodovino njih observatorija so sporočili, da so
Kulturni center Ivana Cankarja bodo začeli graditi v Ljubljani v začetku novembra
Kulturni center Ivana Cankarja v Ljubljani je naložba kakršne slovenska kultura še ni imela in verjetno še dolgo ne bo imela podobne so ugotovili na seji odbora, ki vodi delo za zgraditev tega centra, ki bo predvidoma stal 600 milijonov dinarjev (blizu 40 milijonov dolarjev.)
Ker bo stal sredi Ljubljane, bo ta tudi največ zanj prispevala — 45% ali 270 milijonov dinarjev. Sledila bo republika Slovenija s 35% ali 210 milijoni dinarjev, RTV (Radio-televizi-ja) s 7% ali 42 milijoni dinarjev, Ljubljanska banka s 6% ali 36 milijoni dinarjev, podjetje Iskra s 4% ali s 24 milijoni in podjetje Emona s 3% ali 18 milijoni dinarjev.
Kulturno središče bodo začeli graditi v letošnjem novembru in naj bi bilo zgrajeno v dveh letih. Glavno mesto Slovenije bo tako dobilo moderno urejene večnamenske prostore in se ne bo več ponovila, zadrega db letošnjem junijskem gostovanju londonskih filharmonikov, ko je 30 glasbenikov ostalo v hotelu, ker jih niso mogli več spraviti na oder Filharmonije, ki je sedaj naj večja ljubljanska dvorana.
Umetno jezero za namakanje
Pod razvalinami nekdaj mogočnega Žovneškega gradu pri Braslovčah gradijo umetno jezero, ki bo čez približno eno leto zalilo okoli 32 hektarjev površine. Pregrada potoka Trnave bo zbrala 3.6 milijona kubikov vode, ki bo v sušnih poletnih dneh namakala obsežna polja v Savinjski dolini.
Potres v okolici Kamnika
Z a s t r o n omsko-fizikalnega
Župane označujejo listine že v 9. stoletju z imeni “decanus”, “sculdassius” ali “gastaldus”. Pozneje je izraz “župan” zašel tudi v listine (supan). Naj končamo ta zapis s tem, da opozorimo na potrebnost, da se vloga županov v slovenski preteklosti še temeljiteje preuči in prikaže naši javnosti v polnem pomenu, kot del slovenskega državnega oz. socialnega prava, nasproti nenehnemu tarnanju o “tuji” nadvladi in domačem “suženjstvu”. l^aš kmečki sloj v fevdalizmu nikoli ni bil tako tlačen kot npr. pri naših sosedih. Pa nam prav ti sosedi hočejo omejiti našo narodnost zgolj na kmečki sloj in hočejo po vsej sili “dokazati”, kako je bil ta sloj tlačen, češ cel vaš narod je
kmečkega sloja, ki je bil prav'njihovi instrumenti 1,- septem-tako najštevilnejši, in podajajo bra zjutraj zabeležili šibkejši kot svojo narodno zgodovino le potres na področju Homca pri meščansko in plemiško pretek- Kamniku. Potres z močjo 3 lost, dasi je bilo tudi njihovo,1 stopnje na Marcglijevi lestvici t. j. nemško ali italijansko plem-Jso čutili prebivalci Kamnika in
Namerno so pokvarili stroje
Uprava javne varnosti v Kranju je odkrila štiri primere, ko so delavci namerno pokvarili stroje, da bi ustavili produkcijo. Trije primeri so bili v jeseniških železarnah, eden pa v kranjski tovarni gumijevih i^ delkov Sava. Storilce so odkrili in jih postavili pred sodišče.
Ljubljanski list “Delo”, ki pri naša obširno poročilo o tem, trdi, da so vzrok odkriti sabotaži “o-stanki stare miselnosti o delu in lastnini”. Prijeti sami so dejali, da so stroje poškodovali zato, da bi izsilili prosti čas ...
Krave z letalom iz Amerike
Ptujski kmetijski kombinat je dobil pretekli mesec 95 brejih telic holstein-frizijske pasme z letalom iz ZDA. Krave so iskali sicer bližje, pa so prišli do zaključka, da je najugodnejši nakup v ZDA kljub precej dragemu prevozu.
Z novo čredo najboljše kakovosti upajo v ptujskem kmetijskem kombinatu dosegati tudi nove rekordne uspehe pri pridobivanju mleka.
Soboška Mura povezala izvoz za 32%
V soboški tovarni oblačil in perila Mura so polletno bilanco poslovanja dobro zaključili. Na domačem trgu so prodali za 49% več izdelkov, izvoz teh pa so povečali za 32%.
stvo in meščanstvo zelo zmešano, od španskega, francoskega in nemškega v Italiji oz. italijanskih kneževinah, do francoskega, češkega in drugega v nemških kneževinah itd.
Dvojne) merila torej, ki bi
okolice.
Vinski sejem
V Ljubljani so tudi letos priredili vinski sejem na Gospodarskem razstavišču. Udeležilo se ga je 165 domačih in 274 tujih jih morali naši zgodovinopisci razstavljalcev iz 26 držav. Se-jasno zavedati in jih razkrinka-, jem je dosegel pomembno medli, namesto da jih povzemajo, narodno priznanje, to je poka-Kot da bi se bali, da bi sicer zal mednarodni biro za vino-zrasla slovenska samozavest in 1 gradništvo in vinarstvo OIV v da bi postali “nacionalisti” in Parizu, ko je prevzel pokrovi-zato mogoče celo terjali v Evro-j tel j stvo nad letošnjim vinskim pi kaj več, kot pa so nam v tem sejmom “Vino 77”. stoletju odločujoče sile priznale? I	----
m
-k
“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase-vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.”
Za kongrese se potegujejo
Mednarodne konference in kongresi so posebne vrste tujski promet, ki prinaša lahko dobre dohodke tudi v dobi, ko je drugi tujski promet v zastanku. Za te vrste tujski promet se potegujejo v Portorožu ob slovenskem Jadranu, kjer imajo za to kar vse pogoje. Pri organiziranju kongresov se držijo v Portorožu ameriškega načina, ki obsega celotno organizacijo od prve do zadnje potankosti v nasprotju z “dunajskim”, ki poskrbi samo za prostore, odgovornosti za vse drugo pa ne sprejme.
Prenovljena podružnica
V Tržišču na Dolenjskem je-škof Lenič bilagoslovil prenovljeno podružno cerkev na Kova-i cevem hribb, ki so jo leta 1953 postavili preseljenci iz druge svetovne vojne v zahvalo Mariji za srečno vrnitev v domovino. Posvečena je Mariji Pomočnici.
Zob časa je kapelo močno načel, da je začela propadati. V cerkvi je ras tla trava, zid se je začel mehuriti in vlaga je udarjala pod strop. Zdaj je lepo prenovljena in nadškof Jožef Po-I gačnik je to kapelo povzdignil v \ pravo podružno cerkev.
V Sloveniji so umrli
13 septembra
V Preboldu: Anton Vodovnik; v Celju: Audolf Rojnik; -v Gorenji vasi (Reteče): Janez Avguštin;
v Dolskem:	Apolonija Prošek,
roj. Golob;
ha Viču: Alojzij Kek; v Ljubljani: Stanka Kobal, Julijan Trpin, Franc Ravnohrib, Karel Eber, Vladimir Kalin-ger, Ivanka Praprotnik, Andrej Štampfel, Viktor Rus; na Vrhniki: Jože Jurca; v Podgorici: Matevž Kralj.
Čiiateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz, lepe Slovenije” na univerzitetni postaji Vi C SB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6, zvečer in ob nedeljah od 12. do L popoldne, ki jo voclita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič.
MALI OGLASI
FURNISHED ROOM
For rent to mature sober man on E. 222 St.
Call 531-4515
(145);
Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v Celoti podkletni. Kličite za pojasnila
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9:
(145)
Grozdje naprodaj
Cirno Concord grozdje je na-, prodaj v Brooklynu, Ohio, na zahodni strani Clevelanda. Prinesite košare, natrgajte si ga sami. Kličite 289-9498.
(145);
FOR RENT
Three furnished rooms, Call 361-3485
(142)
Hiša naprodaj
Na 1046 E. 69 St. je naprodaj enostanovanjska hiša, obita z aluminijem, z bakrenimi cevmi in v dobrem stanju. Kličite 391-4000.
(144)
Sobe oddajo
Petsobno stanovanje oddajo zgoraj na Schaefer Avenue. Kli--čite po 4. uri tel. 391-2084.
-(145);
Hišo oddajo v najem
Hišo s 5 sobami (2 spalnicama), podkleteno, z lepim vrtom oddajo v najem na Arms Ave. v Euclidu. Za informacije kličite 731-6369 ali se oglasite na 22951 Arms Ave.
(144)’
Prešo prodajo
Prešo srednje velikosti v odličnem stanju prodajo. Kličite 361-1758.
-(143);
1975 Chev. Gamer o
16,000 miles. Call after p.m. — 381-1318.
7:00
(x);
WANT TO RENT
A young working man is seeking to rent the upstairs of a double in the St. Vitus area. Please call 36.1-5842 between 8 a.m, and 4:30 p.m.
(142);
APARTMENTS FOR RENT
1 two bedrooms, $75 pec month and 2 one bedroom apartment, $65 per month, on 1167-U69 E. 58 St. No children. Call 694-4992.
1	(144)

Prijafel’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-411» IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RA ČRN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
Help WantedL
HELP WANTJID
Toolmakers-machinists, men with experience, mamifacturing, gig fixtures, machine and prototype work. Overtime and fringe benefits. Trainee should read engineering prints. Par-time, preferred dayti me.
PAKO IncJ Willoughby, Ohio Tel. 946 803P
(142).
HOUSEKEEPER
Permanent. Full timči, live in or own transportation required. Recent references. Other help employed. Flexible vacation, and generous salary. Must like children. Gates Mills. Cjall 423-3146 after 6 p.m.
1	(142)
RETIRED OR SEMI RETI RED
Couple to live in separate new home, rent free, in ojxchange for, assisting retired wiflower with his household and outside work. Call 881-8857 weekdays 8:30 till 4 p.m.
__	(	(144)’
TURRET LATHE Opdrator. Pari. time. ; i G. II. TOOI^i CO. 531-4515	l(lii2 E. 222 St.
I	(H5).

Dr. Ivan Pregelj:
MLADA BREDA
POVEST
o testamentu, in ali hoče in sme vas ne. Pretvarjati sc moram
17. testament in še kaj
Vidni .9o bili znaki, ki jih je bilo zapisalo trpljenje zadnjih časov Anik'i na lice. Marjanica, ki je imel 5i slaba ušesa, toda dobre oči, jo opazila v njenih laseh nekaj sjivih. S solzami v očeh jih je izru vala in pokazala Anici. “Staram, se,” je pripomnila bolno Anic;a, Marjanico pa so še huje polile solze; šla je in dolgo govorila sama s seboj:
“Če ji ne povem jaz, ji pove kdo drugi. Ti, moj ljubi Bog, kako naj le začnem, če pa misli
na vse, samo na to ne. Saj me še razumela ne bo. In če me bo, moj ljubi Bog, že zdaj je dobila sive lase. Lepo pa ni ne od njega, Bog mu daj nebesa. Sirota ni zaslužila. Ali se je že slišalo kaj takega? Ali naj pojde beračit? Bog pomagaj, saj ni bil pri pameti! Pa kaj, saj niti res ne bo. Da bi ji ne bil nič zapustil, nobenih pravic? Kakor da jih že nimi vsaka nevesta, ki pride k hiši. Saj pravim, ljudje ne vedo nič.”	'
Tako je Marjanica odlašala in dvomila, da li je res, kar govore
KOLEDAR
društvenih prireditev
iijurrrrfrrfrrr* ~"**“*‘**“**‘****‘*****************“**J‘************
OKTOBER
1.	— Folklorna skupina Kres
priredi svoj nastop v Slovenskem nar odrtem domu na St Clair Avenue.
2.	— Slovensko kulturno društvo
Triglav, Milwaukee, Wis., priredi Vinsko trgatev s kosilom in zabavo v Triglavskem parku.
2. — Občni zbor Balincarkega krožka Slovenske pristave.
9. — Občni zbor staršev Slovenske šole sv. Vida ob 6. zvečer v'društveni sobi famega avditorija.
8 — Društvo S.P.B. Cleveland
priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida.
9. — Društvo Kras št. 8 ADZ
obhaja 65-letnico svojega obstoja in delovanja z banketom v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
15. — Tabor DSFB priredi svoj jesenski DRUŽABNI VEČER
v Slovenskem domu mes Avenue. Igrajo. Veseli ..Slovenci,
151 — Klub slovenskih upoko-jencev, Newburg, priredi Večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. 10. — Občni zbor Slovenske ptristave. .	(
23. — Podružnica št. 14 SŽZ proslavi 50-letnico obstoja z .obedom in plesom v Slovenskem društvenem domu na )Reoher Avenue. Začetek ob ‘3.30 popoldne.
30. — Praznovanje slovenskega narqdnega praznika ob 4. popoldne v avditoriju pri Sv. Vidni.
30. — Klub slovenskih upokojene ev za Holmes Avenue dkro žje priredi banket v Slovenskem domu na Holmes A vet me.
NOVEMBER
5. — š tajerski klub priredi vsakoletno martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrajo VeseUi Slovenci.
6. — Glasbena Matica priredi
jesenski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
12.	— Belokranjski klub priredi
vsakoletno martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
13.	— Slomškovo kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu.
20. — Fara Marije Vnebovzete priredi vsakoletni Zahvalni festival od 3. popoldne do 9. zvečer.
27. — Pevski zbor Slovenske ženske zveze “Dawn”’ priredi vsakoletni koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Po koncertu zabava in ples ob zvokih Jeff Pecon orkestra.
DECEMBER
. — Slovenska šola fare s Vida priredi Miklavževanje avditoriju, na Hol- 11. — Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeli priredi MIKLAVŽEVANJE v šolski dvorani. Začetek ob 2.30 popoldne.
1978
JANUAR
21. — Slovenska pristava priredi Pristavsko noč. Igra orkester “Veseli Slovenci”.
FEBRUAR
26. — Slovenska šola fare
Vida priredi vsakoletno kosilo v avditoriju.
APRIL
8. — Slovenska telovadna zveza Cleveland priredi Telovadno akademijo v svetovidskepn avditoriju. Začetek ob po. osmih zvečer.
MAJ
7. — Slovenska šola fare
Vida priredi materinsko proslavo.
14. — Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi v šolski1 dvorani MATERINSK O PRO SLAVO.'Začetek ob 3. popoldne.
govoriti z Anico. Končno se je vendar toliko osmelila, da je vprašala Anico:
“Kaj pa s testamentom? Brez. njega menda ni umrl!”
“Ne vem,” je odvrnila Anica, “meni ni spomnil nikoli nič.” Marjanici je upadlo srce.
“Nič ne ve, še sanja se ji ne, siroti, da so jo ociganili,” je mis-ila in s pomilovanjem pogledala Anico. Ponoči pa, ko ni mogla spati in je venomer mislila o tem, je vendar sklenila, da ji prihodnje jutro vse pove. Res je hotela drugo jutro izvesti svoj sklep in iskala pripravne besede. Postajalo ji je vroče, Anica je opazila njeno zmedo:
“Kaj ti je Marjanica?” je vprašala.	*. j ■> ,	,
Tedaj je Marj'anica zbrala vse moči:
“Testament! Napravil ga je!” “Vem!” je dejala popolnoma mirno Anica.
“Aha!” se je oddahnila Marjanica. Toda žel je postala ne-zaupna, da jo je morda tudi desno uho varalo; nevede, kako si 'pomagati, je gledala začudena Anici v mirni, žalostni obraz.
“Vem,” je ponovila Anica, “pa ne govoriva o tem! Ni treba!” “Ni treba!” je ponovila zmedeno Marjanica in odšla nezadovoljna sama s seboj, kakor da je napravila veliko neumnost. Šele po dolgem je prišla k zavesti in se domislila, da je ali Anica ni umela, ali pa ona ne Anice. Da bi Anica mogla vedeti o vsebini moževe oporoke in ohraniti tako mirno lice, Marjanica ni mogla misliti. Sicer kje naj bi bila Anica to zvedela.
Zgodilo se je bilh: to večer prej. Okoli desetih zvečer je moralo biti, ko je začutila Anica v prednji sobi tihe korake. Ker še ni bila legla, je mislila, da bo to ali Marjanica ali Jerica; odprla je vrata. Tedaj jo je nekdo prijel za roko, jo potisnil nazaj v sobo in, preden se je mogla Anica zavedati od presenečenja, je stala za zaprtimi vrati v svoji sobi nasproti — možu, ki se ga ' je najmanj nadejala, možu, či-’ gar bližina jo je navdajala s strahom. Še vedno jo držeč za roko, da bi mu ne pobegnila, je stal hlapec Tomaž, resen in bled. j “Prišel sem, ker vam moram' nekaj povedati,” je dejal Skoraj šepetaje, “ne bojte se me!”
Še vedno je gledala preplašena nanj, roko mu je izkušala izviti. On jo je držal krepko in hitel govoriti:
“Mislite, da vas sovražim. Pa
»CLEVELAND’S NEWEST ETHNIC RESTAURANT • Featuring superb Old World and American Food,
— REASONABLY PRICED —
RESTAURANT
Enjoy dining in the relaxing atmosphere of Old Vienna BREAKFAST — LUNCH — DINNER BANQUET FACILITIES FOR 150
1385 E. 36 SI.	Phone 881-1118
zaradi Katre. Pa sem tega zdaj sit, zdaj veste.”
Anica je zardela in velela: “Pojdite-”
Zmajal je z glavo in dejal: “Vaš prijatelj' sem, zato sem, prišel, da vam povem nekaj.” “Nič nočem slišati!” je govorila ona. Tomaž jo je krepkeje stisnil za roko. Obličje mu je bilo ledeno resno.
“Izpustite me, ali pa1 zakričim!” je dejala Anica, ki se je vsa tresla od jeze in strahu. On jo je izpustil, stopil ki vratom in dejal v tej oddaljenosti.
“Ali me hočete sedaj poslušati? Poslušati me morate, prej ne grem!”
Dvignila je roko in kazala na vrata. O se ni premaknil.
“Z vami je težko,” je dejal.
(Dalje prihodnjič)


V BLAG SPOMIN
OB 13. OBLETNICI
ODKAR NAM JE UMRLA NAŠA PREDOBRA MAMA, STARA MAMA, TAŠČA IN TETA
MARIJA RIHTAR
Svojo blago dušo je izdihnila dne 26. septembra 1962.
Vi v zborih nebeških prepevajte slavo, mi v sveti ljubezni smo z Vami vsak čas, kjer Stvarnik je Vaše nebeško plačilo, tja s svojo priprošnjo vodite še nas.
Žalujoči:
hčerke
PAVLA, Mrs. MARIJA STARIČ, Mrs. KATARINA SRŠEN, sin FRANC in snaha KRISTINA, zeta JOŽEF STARIČ in MIHA SRŠEN vnuki in vnukinje, nečaki in nečakinje.
Cleveland, Ohio 26. septembra 1977.
OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI /
Draga nevesta!	j
Poročni dan naj bi bil najsvetejši, naj veselejši in najlepši dan Tvojega življenja.
Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
'h X iV '
Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih naj novejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk.
Naše cene so zmerne, postrežba
uslužna.
Na svidenje!
'■	' !; i	,
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103
PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO

-•*<$ 'v
UNITED/TORCH
■NH is the United Way $
AMERIŠKA DOMOVINA
NOVICE- i «efla *vela
NOVICE M IH. poort*.__________
NOVICE- M iih dobile ie sveže N O VICE- popolnoma neprislranske NOVICE- kolikor mogože originalne NOVICE- ki so lanimlve________
vam vsak dan prinaia v hita
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki ta ni narofen nanjo
bi morala biti
vsaki slovenski hiši


LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting nevf benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon.
To: American Mutual Life Assoc.
6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth is.......................
Name ....................................
Street ..................................
City................ State.......... Zip..
i»m»innnnn»»»»t»mm«»nwnwffln»»m»»»»»«nui i ii 111111111111 umtffisa*