Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2013/141 ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta Z6-3661 Naslov projekta Festivali skozi pogled kulturne antropologije: vloga novih festivalov pri ustvarjanju lokalnosti Vodja projekta 30648 Miha Kozorog Tip projekta Zt Podoktorski projekt - temeljni Obseg raziskovalnih ur 3400 Cenovni razred A Trajanje projekta 05.2010 - 04.2012 Nosilna raziskovalna organizacija 581 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.03 Antropologija 6.03.02 Socialna in kulturna antropologija Družbenoekonomski cilj 10 Kultura, rekreacija, religija in sredstva javnega . obveščanja 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 5.04 -Veda 5 Družbene vede - Področje 5.04 Sociologija B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta2 SLO Antropološki raziskovalni projekt o sodobnih popularnih in umetniških festivalih v »manjših« in »obrobnih« krajih in njihovi vlogi v produkciji lokalnosti je bil sestavljen iz treh raziskovalnih sklopov: 1. analiza obstoječih antropoloških in humanističnih teorij o festivalih in ritualih; 2. ustvarjanje etnografije o izbranih festivalih; 3. teoretski prispevek o povezavah med produkcijo novih popularnih in umetniških festivalov in lokalno identiteto. Raziskovalni projekt je prispeval etnografsko gradivo o izbranih festivalih v Sloveniji, Makedoniji in Italiji. V okviru teoretskega prispevka je nastala analiza festivala kot vezi med posameznim krajem in nadlokalnimi kulturnimi prostori in kot ojačevalca popularnosti kraja. Za razpravo o lokalni identiteti v sodobnem svetu, v katerem množični mediji in drugi tvorci »krajin popularnosti« (vključno s festivali) ustvarjajo predstave o središčnosti lokalnih subjektov znotraj nadlokalnih (celo globalnih) geografij, je bil na novo premišljen koncept »produkcije lokalnosti« (Arjun Appadurai). ANG The anthropological research project on contemporary popular and art festivals in "small" and "peripheral" places and their role in the production of locality was composed of three research complexes: 1. analysis of existing anthropological and humanistic theories on festivals and rituals; 2. the creation of an ethnography of selected festivals; 3. a theoretical contribution on connections between the production of new pop and art festivals and local identity. The research project produced an ethnography of selected festivals in Slovenia, FYR Macedonia and Italy. The theoretical contribution brought an analysis of festivals as bonds between a particular place and supralocal cultural spaces and as amplifiers of the popularity of the place. To discuss local identity in the contemporary world, where mass media and other creators of "landscapes of popularity" (including festivals) provide imaginaries about local subjects' centrality within supralocal (even global) geographies, the concept of "production of locality" (Arjun Appadurai) was thought over anew. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu3 Raziskava se je usmerila na dva problema, ki smo ju obravnavali povezano: 1. lokalna identificiranja oziroma produkcija lokalnosti v sodobnem svetu; 2. vloga mednarodnih festivalov za obrobne kraje. Prvo vprašanje je sicer že tradicionalna tema antropologije, vendar dopušča nove pristope, različne od ustaljenih, ki lokalne skupnosti in nanje vezane identitete obravnavajo kot simbolne sisteme (Anthony P. Cohen) in sisteme družbenih vezi (Vered Amit). Zaradi preseganja teh pogledov, vendar ne z namenom njihovega opuščanja, se je raziskava po predlogi antropologa Arjuna Appaduraija usmerila na rabo koncepta »produkcije lokalnosti«, ki odpira nove možnosti za razpravo o geografsko vezanih skupnostih in identitetah. Prednost tega koncepta smo iskali v njegovem aludiranju na še neobstoječe, na »produkcijo« in »ustvarjanje«, s tem pa tudi na prihodnost. V tem okviru namreč prihaja do izraza tvornost vključenih akterjev. Ko je govor o festivalih, ki so pogosto projekti manjšega števila ljudi, čeprav imajo veliko širše družbene ambicije, je ta poudarek pomemben. Sodobni festivali se namreč pogosto kažejo kot mehanizmi, ki omogočajo vpeljavo novih vrednot v lokalne skupnosti, predvsem takšnih, ki konkretne kraje povezujejo z nadlokalnimi (»globalnimi«) kulturnimi prostori, lokalna identifikacija pa je pri tem lahko bolj stvar vizij o prihodnosti neke skupnosti ali kraja, kot pa njune preteklosti ali obstoječega stanja. S tem vprašanjem je povezano postavljanje krajev, kjer festivali potekajo, na razne simbolne zemljevide. Festival, ki simbolno označi določen kraj, skupaj z drugimi, po določenem ključu povezanimi »festivalskimi kraji«, tvori določeno predstavno geografijo, v kateri še tako majhni in geografsko obrobni kraji zasedajo središčna mesta in postanejo medijsko prepoznavni in popularni. S tem je povezana tudi praksa oglaševanja krajev in ustvarjanja njihovih blagovnih znamk, kar je sicer pogosto domena turizma. Tudi vlogo blagovnih znamk krajev v konstrukciji lokalnih identitet smo zato vključili med predmete raziskave. Raziskava se je najprej usmerila v proučevanje obstoječih humanističnih teorij festivala in rituala, pri čemer smo ugotavljali, da je bilo naši raziskavi sorodno zastavljenega obravnavanja festivalov relativno malo, čeprav v zadnjem času naraščajo tudi tako fokusirane analize. Nato smo v »manjših« in »obrobnih« krajih proučili motive za postavljanje novih popularnih in umetniških festivalov, odzivanje domačinov nanje in medijske pojavnosti teh dogodkov. Etnografijo o festivalih smo zbrali v Ajdovščini, Cerknem, Čadrgu, Murski Soboti, Novem mestu, Pivki, Postojni, Tolminu in Trbovljah v Sloveniji ter v Strumici v Makedoniji in vasi Topolo v Italiji. Ugotavljali smo, da novi festivali v »obrobnih« krajih nastajajo iz drugačnih razlogov kot tradicionalni festivali v teh istih krajih, prav tako pa tudi iz drugačnih razlogov kot festivali v večjih urbanih središčih, kjer igra večjo vlogo koncept kulturnih industrij. Ugotavljali smo, da je identitetni motiv domačinov, povezan z njihovim vpisom v procese globalizacije, pogosto pomembnejši kot ekonomska plat festivalov. Na primeru iz Italije pa smo bili posebej pozorni na vlogo festivala pri produkciji lokalnosti v specifičnih, z vprašanjem etničnosti obremenjenih družbenih razmerah. V Sloveniji je v devetdesetih letih dvajsetega stoletja, še intenzivneje pa po letu 2000, prišlo do prave poplave festivalov. Ta fenomen smo poskusili razložiti z uporabo relevantnih antropoloških in humanističnih teorij in aplikacijo spoznanj raziskovalnega projekta. To smo storili tudi v okviru poljudnih in strokovnih prispevkov za obča in strokovna množična občila -spletni portal Slovenske tiskovne agencije, spletni portal Slovenskega glasbenoinformacijskega centra, Tolminski zbornik in Cajtng Mink. Sodelovali smo tudi na strokovnem posvetu o dogodkih in festivalih na 29. Grafičnem bienalu v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani, dveh javnih razpravah o festivalih in turizmu v Tolminu in okrogli mizi o festivalih v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani. Rezultate raziskave smo predstavili na številnih mednarodnih znanstvenih sestankih in predavanjih, in sicer na Danskem, Hrvaškem, Portugalskem, v Bolgariji, Italiji, Makedoniji, Sloveniji, Turčiji in ZDA. Nekatere rezultate smo že objavili v mednarodni in domači znanstveni periodiki (Journal of Tourism and Cultural Change, Anthropological Journal of European Cultures, Studia Ethnologica Croatica, Etnološka Tribina, Dve domovini in Glasnik SED), nekateri pa še čakajo na objavo v znanstvenih zbornikih (predvidoma Berhgahn Books), znanstveni periodiki (predvidoma Narodna umjetnost) in samostojni monografiji o festivalih (predvideni naslov Festivali kot produkcija lokalnosti globalnega simulakra). S.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Raziskava je v celoti dosega zastavljene cilje. V hipotezi smo predvideli, da lokalne identitete v sodobnem svetu ne moremo obravnavati le skozi interakcijo med lokalno skupnostjo in njenimi sosedi (ali bolj oddaljenimi »drugimi«), ki vodi do simbolne aktualizacije tradicije, tako kot so to pokazali nekateri ključni avtorji za to področje - na primer Anthony P. Cohen s konceptom »simbolna konstrukcija skupnosti«. Poleg takšnih neposrednih stikov pripadnikov lokalnih skupnosti z »drugimi« bi morali v sodobnosti, ko igrajo pomembno vlogo množični mediji in s popularno kulturo povezani procesi samozamišljanja, upoštevati tudi medijske konstrukcije skupnosti in tiste podobe domačinov in »njihovih« krajev, ki jih ustvarjajo turizem, oglaševanje, popularna kultura itd. Izhajajoč iz takšnega pogleda smo predvideli, da so popularni in umetniški festivali plodno področje za raziskovanje lokalnih identitet, saj so festivali na posamične kraje vezani dogodki, ki pa s svojimi vsebinami, tvorci, oglasi in medijskimi odzivi segajo v nadlokalne kulturne prostore. Tako dobijo domačini »festivalskih krajev« določeno predstavo o svoji središčnosti v procesih globalizacije. Zaradi doseganja te »središčnosti« nekateri domačini nadlokalno relevantne festivale tudi sami ustvarjajo, zato je postala tovrstna produkcija lokalnosti tudi kreativno področje osebnega udejanjanja. Izbrani primeri postavljeno hipotezo potrjujejo. Poleg tega je etnografsko dokumentiranje festivalov v raziskavo vneslo dodatno občutljivost za: - geografsko marginalnost: zanimalo nas je, ali občutek marginalnosti, na katerega naletimo pri ljudeh »obrobnih« krajev, deluje na lokalno identifikacijo in še posebej na produkcijo lokalnosti s pomočjo festivalov oziroma popularne kulture; - kozmopolitstvo: zastavlja se vprašanje, ali bi morali v primeru tistih lokalnih prebivalcev, ki se aktivno vključujejo v festivalsko ali kakšno drugačno popularno produkcijo lokalnosti, govoriti o specifični kozmopolitski lokalnosti; - človeško geografijo: zanimalo nas je, kako ljudje občutimo, razumemo in definiramo kraje in prostore v sodobnem, z množičnimi mediji in popularno kulturo prežetem svetu. Eden od izbranih primerov, Postaja / Stazione v vasi Topolo v Furlaniji Julijski krajini v Italiji, pa je odprl tudi prostor za nekoliko drugačno konceptualizacijo produkcije lokalnosti s pomočjo festivala. V tem primeru se je kot relevanten in problematičen dejavnik lokalne družbe pokazala etničnost, festival pa kot orodje »kritičnega multikulturalizma« (Terence Turner), ki ga akterji uporabljajo tako za kritiko »nacionalizmov« kot tudi »multikulturalizma razlik«. Festival tako nastopa kot model za vzpostavljanje drugačne lokalne družbe, pri čemer pa pomembno vlogo igra tudi njegova medijska prepoznavnost. 6.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Do sprememb programa raziskovalnega projekta ni prišlo. 7.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 46603106 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Festivalski turizem in produkcija lokalnosti v malem slovenskem kraju ANG Festival tourism and production of locality in a small Slovenian town Opis SLO Članek obravnava pogoje, ki so prispevali h konstrukciji Tolmina kot »festivalskega kraja«. Na podlagi raziskave številnih festivalov je predlagano razlikovanje med festivali z izvorom izven območja, oblikovanimi z namenom ustvarjanja dobička in zato številčno večjimi, in festivali z ozadjem v lokalnosti (pri čemer je z referenco na Arjuna Appaduraija »lokalnost« primarno razumljena v povezavi z identifikacijo). Članek dokazuje, da oba festivalska koncepta prispevata k produkciji lokalnosti, vendar na različen način. ANG The article investigates the conditions which contributed to the Slovenian town of Tolmin becoming a "festival town". On the basis of a study of a palette of festivals, the distinction is made between festivals which originate outside the area, are designed to make a profit and therefore involve large numbers, and festivals with a background in locality (in reference to Arjun Appadurai, "locality" is here primarily understood in connection to identification). The article argues that the two festival concepts both contribute to the production of locality, but in different ways. Objavljeno v Channel View Publications; Journal of tourism and cultural change; 2011; Vol. 9, no. 4; Str. 298-319; Impact Factor: 0.175;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.054; WoS: MW; Avtorji / Authors: Kozorog Miha Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 47741538 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Festivalizacija Slovenije in festivalska produkcija lokalnosti ANG Festivalization of Slovenia and festival production of locality Opis SLO V Sloveniji je v zadnjem desetletju število javnih dogodkov, poimenovanih »festival«, močno naraslo. Opažamo lahko pravo »festivalizacijo« kulture. Članek predstavi nekatere etnološke, antropološke in humanistične teorije festivala. Avtor pa s pomočjo etnografskih primerov razvija tudi lastno tezo o festivalski produkciji lokalnosti. Po tej lahko del festivalske (hiper)produkcije povežemo s strukturami lokalnega identificiranja. ANG In Slovenia in the last decade the number of public events termed "festival" has increased dramatically. We are witnessing a true "festivalization" of culture. The article presents some ethnological, anthropological and humanistic theories on festivals. In addition, by using ethnographic data the author also develops his thesis on festival production of locality. According to it, a part of festival (hyper) production can be linked to structures of local identification. Objavljeno v Slovensko etnološko društvo; Glasnik Slovenskega etnološkega društva; 2011; 51, št. 3/4; str. 61-68; Avtorji / Authors: Kozorog Miha Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 50921058 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Primer naključnega turizma: Družbeni in prostorski dejavniki festivalskega turizma v Tolminu v Sloveniji [original je v hrvaščini: Primjer slučajnog turizma : društveni i prostorni čimbenici festivalskog turizma u Tolminu u Sloveniji] ANG The case of accidental tourism: in Tolmin, Slovenia Social and spatial factors of festival tourism Na popularnoglasbene subkulturne festivale lahko gledamo tudi kot na obliko turizma, vendar moramo upoštevati možnost, da pri gostiteljih Opis SLO vzbujajo nelagodje. Članek obravnava festivale v Tolminu, kjer so se ti pojavili nenačrtovano, na videz po naključju, in postali del turizma. Obravnavani so družbeni in prostorski dejavniki, ki so bili za njihovo implementacijo in razvoj pomembni. Ključen pa je bil odziv lokalnih prebivalcev, ki so festivale sprejeli za svoje, saj so z njimi dosegli predstavo središčnosti. ANG Subcultural popular music festivals can be seen as a form of tourism, but we should also take into account that they can provoke uncomfort in their host communities. The article discusses festivals in Tolmin, where they appeared without planning, seemingly out of the blue, and became part of tourism. Social and spatial factors important for these festivals' implementation and development are discussed. Of key importance was the response of local inhabitants, who accepted the festivals as their own since through them they could achieve an image of centrality. Objavljeno v Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Etnološki zavod; Studia ethnologica Croatica; 2012; Vol. 24; str. 87-106; Avtorji / Authors: Kozorog Miha Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 49609058 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Marginalizacija kot kontekst za interpretacijo delovanja subkulturnega festivala na lokalno skupnost ANG Marginalization as context for interpretation of the impact of subcultural festival upon a local community Opis SLO Članek obravnava pozitivni odnos Tolmincev do mednarodnega festivala Metal Camp v Tolminu. Ta odnos je mogoče interpretirati z upoštevanjem marginalizacije območja (tudi zaradi izseljevanja). Festival operacionalizira turistično konstrukcijo območja, v kraj pripelje množice in kraj postavlja v središče določene predstavne geografije. Z njim domačini postanejo ponosni domačini. Predlagan je koncept »geografije marginalnosti«, v katerem je zaobjet tako emski občutek umeščenosti na obrobje, kot s tem povezana produkcija geografskih imaginarijev, ki obstoječa geografska razmerja simbolno rekonstruira in redefinira. ANG The article discusses the positive attitude of Tolminians toward the Metal Camp international festival in Tolmin. This relationship can be analysed by taking into account the marginalisation of the area (also through emigration). The festival operationalises the tourism construction of the area, brings in a mass of visitors, and places the town at the centre of a certain imaginary geography. With it locals become proud locals. The concept of "geography of marginality" is proposed, which encompasses both the emic feeling of being located at the margin and the related production of geographic imaginaries which symbolically reconstructs and redefines existing geographic relations. Objavljeno v Inštitut za slovensko izseljenstvo = Institute for Slovene Emigration Research; Dve domovini; 2012; [Št.] 35; str. 177-188; Impact Factor: 0.200;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.945; WoS: WM; Avtorji / Authors: Kozorog Miha Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 49188450 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Dante Alighieri je bil tukaj: kraj, identitete, geografije in zgodovine v malem kraju v Sloveniji ANG Dante Alighieri was here: place, identities, geographies and histories in a small Slovenian town V sodobnem svetu lokalne identitete ne moremo obravnavati le skozi interakcijo med lokalno skupnostjo in njenimi sosedi (ali bolj oddaljenimi Opis SLO skupnostmi), ki vodi do simbolne aktualizacije tradicije (oziroma »simbolne konstrukcije skupnosti«), tako kot so to pokazali nekateri ključni avtorji za to področje (predvsem Anthony P. Cohen). Poleg takšnih neposrednih stikov pripadnikov lokalnih skupnosti z »drugimi«, moramo danes, ko igrajo izjemno vlogo predvsem razni mediji, upoštevati tudi medijsko konstrukcijo skupnosti in druge posredovane podobe domačinov in »njihovih« krajev (ki jih ob medijih prispevajo tudi turizem, oglaševanje, popularna kultura itd.). ANG In the modern world local identity can not be treated only through the interaction between local community and its neighbours (or more distant communities), which leads to symbolic actualization of tradition (or "symbolic construction of community"), as it was discussed by certain key authors in this field (first of all Anthony P. Cohen). Besides such immediate contacts of local community members and "others", it is necessary today, when various mass media play vital role in people's lives, to consider the mass media construction of community and other mediated images of locals and "their" places (produced by tourism, marketing, popular culture etc.). Objavljeno v Berghahn Journals; Anthropological journal of European cultures; 2012; Vol. 21, no. 1; str. 3-21; A': 1; Avtorji / Authors: Kozorog Miha Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek S.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine7 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 44425826 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Član organizacijskega odbora mednarodne znanstvene konference Beyond Essentialisms - Challenges of Anthropology in the 21st Century in avtor znanstvenega prispevka 'Anthropology at home in the strict sense of the term' ANG Member of the organising committee of international scientific conference Beyond Essentialisms - Challenges of Anthropology in the 21st Century and author of scientific paper 'Anthropology at home in the strict sense of the term' Opis SLO Namen mednarodne znanstvene konference ob 70-letnici ustanovitve Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v Ljubljani potekala med 25. in 27. novembrom 2010, je bil spodbuditi razpravo o številnih obrazih esencializma, usmeriti kritiko na metodološki nacionalizem in druge oblike konstruiranja kolektivnega, in usmeriti antropologijo 21. stoletja k iskanju in premisleku alternativnih paradigem. V okviru konference smo oblikovali delavnico aplikativne antropologije, v okviru katere smo predstavili tudi lastno raziskavo o festivalihin lokalnosti. ANG The aims of the conference at the 70th anniversary of the Department of Ethnology and Cultural Anthropology of the Faculty of Arts, University of Ljubljana, which took place in Ljubljana between 25 and 27 November 2010, were to stimulate a discussion on various aspects of essentialism, foreground a critique of methodological nationalism, and direct 21st century anthropology towards a quest for and reflection upon alternative paradigms. As part of the conference, we organised a workshop on applicative anthropology, where we also presented our own research on festivals and locality. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v Znanstvena založba Filozofske fakultete = Faculty of Arts; Beyond essentialisms: challenges of anthropology in the 21st century; 2010; Str. 53; Avtorji / Authors: Kozorog Miha Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 2. COBISS ID 43379554 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Pozdravljanje festivalov v malem kraju v Sloveniji ANG Welcoming festivals in a small Slovenian town Opis SLO Primerjava šestih festivalov, ki potekajo v Tolminu. Obstoječa »festivalska struktura« je heterogena, saj vključuje tako lokalno kot nelokalno organizirane festivale. To tvori uravnovešeno »festivalsko strukturo«, ki je manj občutljiva na ekonomske krize, kakršna je trenutna. S konceptom »produkcija lokalnosti« Arjuna Appaduraija je opisan pomen lokalno organiziranih festivalov, ki bolj kot na profitu temeljijo na lokalnem identificiranju organizatorjev in so zato manj občutljivi na finančne negotovosti, kot so to množični komercialni dogodki. ANG Six festivals in the town of Tolmin are compared. The town's "festival fabric" is at present heterogeneously composed, containing both locally and non-locally organised festivals. As such it forms a balanced composition, which is less vulnerable to economic crisis, such is the present one. The concept of "production of locality" proposed by Arjun Appadurai is employed to speak of the importance of locally organised festivals, which drive more on local identity than on profit, and are therefore in the times of economic crisis less exposed to financial uncertainty as the mass commercial events. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Business School;Centre of tourism and cultural change, Leeds Metropolitan University; Celebrating trough times of crisis; 2010; Str. 8-9; Avtorji / Authors: Kozorog Miha Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 3. COBISS ID 44925794 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Pekel v raju: reprodukcija in spreminjanje imaginarija narave skozi subkulturni glasbeni festival ANG Hell over paradise: reproduction and altering of the imaginary of a natural place through subcultural music festivals Opis SLO Festivale se danes obravnava kot uporabna orodja za znamčenje krajev. Ker so pripeti na kraje, obenem pa jih povezujejo z zunanjim svetom, se jih rabi kot in situ kanale za informiranje globalne arene o krajih. Z vidika oglaševanja je uspešen festival tisti, ki mu uspeva širiti imaginarij o nekem kraju po mednarodnih komunikacijskih kanalih, ki so povezani s subkulturo, katere del je festival. ANG Festivals are nowadays considered a useful tool for branding places. As they are both attached to places and at the same time connect them with the outside world, they are used as channels in situ for informing the global arena about places. In terms of branding, a successful festival is one which is able to disseminate the imaginary of a place along transnational communication channels that link-up with the subculture of which the festival is a component. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Tourism studies working group;University of California; Tourism imaginaries; 2011; Str. 31-32; Avtorji / Authors: Kozorog Miha Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 4. COBISS ID 49320546 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Vas Topolove: palimpsest tradicije, manjšinske politike, migracij in avantgarde ANG The village of Topolo: a palimpsest of tradition, minority politics, migrations, and the avant-garde Opis SLO Vas Topolo / Topolove v Italiji leži tik ob italijansko-slovenski meji. Med hladno vojno je območje doživelo politično represijo, ki je povzročila množično izseljevanje domačinov v industrijske kraje po svetu. Ko se je v devetdesetih letih dvajsetega stoletja svetovna geografija spremenila, je avantgardni festival Stazione / Postaja prinesel pozitivno sporočilo peščici preostalih vaščanov. To mu je uspelo z vrsto posegov: skozi komentar pretekle politične realnosti; gostovanje umetnikov iz vseh koncev sveta; prenos imena vasi po svetu, kar je prineslo občutek odprtosti. ANG The village of Topolo / Topolove in Italy lies in the immediate vicinity of the Italian-Slovenian border. During the Cold War the area experienced political repression, which caused mass emigration of locals to industrial towns around the world. When in the 1990s the geopolitical map of the world changed, the Stazione / Postaja avant-garde festival brought a positive message to the few remaining villagers. It did this on several levels: it commented on past political reality; it brought in artists from all over the world; and it carried the village's name across the globe, bringing about a feeling of openness. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Institute of ethnology and folklore studies, BAS;Ethnographic museum;CAESS; Migrations; 2012; Str. 29-30; Avtorji / Authors: Kozorog Miha Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 5. COBISS ID 48816738 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Popularni festivali v strukturah marginalnosti ANG Pop festivals within structures of marginality Opis SLO Na nek način je paradoksno, da so popularni festivali, predvsem pa heavy metalski festival Metal Camp, postali eden od paradnih oblik turizma v Tolminu. Toda, ker festivali postavljajo obrobni kraj "na (svetovni) zemljevid", je to mogoče razložiti skozi pomen turizma, in torej tudi festivalov, za lokalno identifikacijo. Prispevek se osredotoča na ideološke vidike turizma, vključno z njegovim doprinosom k turističnemu razvoju in preoblikovanju kraja. ANG It is somewhat paradoxical that pop festivals, especially the heavy metal festival Metal Camp, have become one of the most prominent forms of tourism in the Slovenian town of Tolmin. However, since festivals put the marginal town "on the (global) map", this can be explained through the importance of tourism, and thus festivals, for local identification. The paper focuses on the ideological aspects of tourism, including its contribution to tourism development and place-making. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Detay Anatolia Akademik Yayincilik Dani§manlik Org. Turz. Ltd. §ti.; Proceedings book; 2012; Str. 575-586; Avtorji / Authors: Kozorog Miha Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 9.Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 Miha Kozorog je 11. junija 2011 sodeloval na okrogli mizi o festivalih v Tolminu in v Sloveniji, katere namen je bil premisliti njihovo vlogo v družbenem in gospodarskem (turističnem) smislu. Okroglo mizo je organizirala Zveza tolminskih mladinskih društev, udeležili pa so se je tudi ugledni poznavalci področja kulturne produkcije, kot sta Peter Tomaž Dobrila in Zdravko Duša. 23. novembra 2011 je sodeloval tudi na javni razpravi o okoljskih posegih v okolici Tolmina, ki naj bi predvidoma vplivali na razvoj festivalskega turizma v Tolminu. Na javni razpravi je predstavnikom Ministrstva za okolje in prostor RS, Direkcije Republike Slovenije za ceste, Občine Tolmin in krajanom Tolmina predstavil možne vplive predvidenih posegov v prostor na festivale. Sodeloval je tudi na strokovnem posvetu na temo dogodkov in festivalov na 29. Grafičnem bienalu v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani in na okrogli mizi o festivalih v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani. lO.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 10.1.Pomen za razvoj znanosti10 SLO Raziskovalni projekt je odpiral relativno novo področje antropološkega zanimanja, saj o sodobnih, na novo postavljenih festivalih v antropologiji ni bilo veliko napisanega, predvsem pa ne na zastavljeni način. Raziskava se je namreč usmerila na popularne in umetniške festivale v »malih« in »obrobnih« krajih in na vlogo lokalnih prebivalcev v njihovi produkciji in konstrukciji. Festivale je obravnavala z vidika njihove vloge pri ustvarjanju krajev in produkciji lokalnih identitet. Pri tem je zaobjela vprašanje geografske marginalnosti in vlogo množičnih medijev, turizma in s popularno kulturo povezanih reprezentacij krajev pri samozamišljanju lokalnih subjektov. Osredotočila se je tako na aktivne tvorce festivalov, kot tudi na bolj pasivne gostitelje festivalov v lokalnih skupnostih. Terensko delo je bilo opravljeno v Sloveniji, Italiji in Makedoniji, kar je omogočilo različne primerjave. Spremljanje domačinskih odnosov do sodobnih festivalov je prineslo inovativne teoretske izpeljave na področju raziskovanja lokalnih identitet, produkcije krajev in človeške geografije. ANG The research project initiated a relatively new line of anthropological inquiry, since not much has yet been written in anthropology about contemporary, newly established festivals, especially not from such a perspective. Namely, the research focused on pop and art festivals in "small" and "peripheral" towns and villages, and on the role of local inhabitants in their production and construction. Festivals were discussed from the viewpoint of their role in place-making and the production of locality. Moreover, the question of geographical marginality and the role of mass media, tourism, and popular representation of places for self-imagining of local subjects were taken into account. The research focused on active festival organisers as well as on more passive members of local communities hosting festivals. Ethnographical fieldwork was carried out in Slovenia, Italy and FRY Macedonia, which enabled various comparisons. Observation of local attitudes towards contemporary festivals brought innovative theoretical insights for the study of local identity, place-making and human geography. 10.2.Pomen za razvoj Slovenije11 SLO Po letu 2000 smo bili v Sloveniji priča pravi poplavi popularnih in umetniških festivalov, ki se niso odvijali le v večjih, ampak tudi v najmanjših krajih in vaseh. Pojav je s konceptom »produkcije lokalnosti«, kot smo ga razvijali v raziskovalnem projektu, mogoče dobro pojasniti. Čeprav moramo tolikšno festivalsko produkcijo pozdraviti kot izraz neizmerne kreativnosti, nam konceptualna orodja, ki smo jih razvijali v okviru projekta, omogočajo tudi bolj trezno gledanje na proces festivalizacije. Ugotavljali smo, da so številni obstoječi festivali ekonomsko podhranjeni, pa vendar jih njihovi tvorci vztrajno ohranjajo pri življenju. Ta pojav smo razlagali s pomočjo naše razprave o vzpostavljanju lokalne identitete v sodobnem svetu, pri čemer smo festival definirali kot način vpisa lokalnih akterjev v procese globalizacije. Takšno razumevanje festivalov je lahko pomembna osnova za zahtevo za njihovo drugačno financiranje, saj festivalov ne bi smeli videti le z vidika turizma in kulturnih industrij, ampak tudi kot pomembne platforme lokalno-nadlokalnega sodelovanja in lokalnega samozamišljanja. Skozi presojanje geografske obrobnosti smo ugotavljali, da je takšno razumevanje festivalov še posebej pomembno v »obrobnih« krajih. Poleg omenjenega smo pokazali tudi na vlogo specifičnega umetniškega festivala v večetničnem okolju Furlanije Julijske krajine v Italiji, ki igra vitalno vlogo pri oblikovanju sodobne slovenske etničnosti na tem območju. ANG After 2000, Slovenia has witnessed a veritable flood of popular and art festivals, which have appeared not only in larger urban centres but also in smaller towns and villages. The phenomenon can be explained quite accurately by the concept of "production of locality", which we built upon in the research project. Although we are obliged to salute the large number of festivals as an expression of immense creativity, the conceptual tools that we have developed during our project enable us to take a more sober view of this festivalisation process. We have discovered that many of the existing festivals are financially underfed, but are nevertheless being persistently kept alive by their organisers. Our explanation of this phenomenon draws on our discussion of local identity formation in the contemporary world, where we define festivals as a mode of inscription of local agents into globalisation processes. Such an understanding of festivals can provide an important basis for demands for their different funding, since festivals should not be perceived only through tourism and cultural industries but also as an important platform for local-supralocal collaboration and local self-imagining. While discussing geographical marginality, we concluded that such an understanding of festivals is especially important in "peripheral" places. Furthermore, we pointed to the role of a particular art festival in the multiethnic environment of Friuli Venezia Giulia in Italy, which plays a vital role in shaping contemporary Slovenian ethnic identity in this area. ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka 1 Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d Komentar 12.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete o o o o G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 13.Pomen raziskovanja za sofinancerje12 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 14.Izjemni dosežek v letu 201213 14.1. Izjemni znanstveni dosežek Kozorog, Miha. Dante Alighieri was here: place, identities, geographies and histories in a small Slovenian town. Anthropological journal of European cultures; 2012; 21 (1): 3-21. [COBISS ID: 49188450] Lokalne identitete danes ne moremo obravnavati le skozi interakcijo med lokalno skupnostjo in njenimi sosedi (ali bolj oddaljenimi »drugimi«), kot je to pokazal Anthony P. Cohen. Poleg takšnih interakcij bi morali v sodobnosti, ko igrajo pomembno vlogo množični mediji in s popularno kulturo povezani procesi (samo)zamišljanja, upoštevati tudi medijske konstrukcije skupnosti in tiste podobe domačinov in »njihovih« krajev, ki jih ustvarjajo turizem, oglaševanje, popularna kultura itd. Članek zato predlaga, da je danes lokalno identifikacijo mogoče povezati z domačinskim zamišljanjem »njihovega« kraja kot vpisanega v širše kulturne kontekste, ki jih začrtujejo simboli z nadlokalnimi referencami. Skozi takšna zamišljanja nastajajo krajevno osrediščene imaginarne geografije. 14.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek Kozorog, Miha. The village of Topolo: a palimpsest of tradition, minority politics, migrations, and the avant-garde. Institute of ethnology and folklore studies, Migrations; 2012; Str. 29-30. [COBISS ID: 49320546] Analiza festivala Stazione / Postaja z vidika spodbujanja družbene transformacije v Furlaniji Julijski krajini v Italiji. Vas Topolo / Topolove leži tik ob italijansko-slovenski meji. Med hladno vojno je območje doživelo politično represijo, ki je povzročila množično izseljevanje domačinov. Ko se je svetovna geografija spremenila, je avantgardni festival prinesel pozitivno sporočilo peščici preostalih vaščanov. To mu je uspelo skozi komentar pretekle politične realnosti, gostovanje umetnikov iz vseh koncev sveta in prenos imena vasi po svetu, kar je prineslo občutek odprtosti. Festival je definiran kot »dogodek-ki-modelira« (Don Handelman). Etnografija odkriva njegovo krajevno umeščenost, kontekste nastajanja in strukturo delovanja. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba raziskovalne organizacije: vodja raziskovalnega projekta: in Univerza v Ljubljani, Filozofska Miha Kozorog fakulteta ŽIG Kraj in datum: Ljubljana |8.3.2013 Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2013/141 1 Opredelite raziskovalno področje po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 6 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 7 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta _ - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj 13 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2012 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2013 v1.00 F4-4B-A1-B6-A6-CA-07-AA-01-BD-09-59-ED-2F-3C-7C-0C-76-DB-2E VEDA: HUMANISTIKA Področje: Socialna in kulturna antropologija, 6.03.02 Dosežek 1:COBISS ID: 49188450, Vir: Kozorog, Miha. Dante Alighieri was here: place, identities, geographies and histories in a small Slovenian town. Berghahn Journals; Anthropological journal of European cultures; 2012; Vol. 21, no. 1; str. 3-21. Lokalne identitete danes ne moremo obravnavati le skozi interakcijo med lokalno skupnostjo in njenimi sosedi (ali bolj oddaljenimi »drugimi«), kot je to pokazal Anthony P. Cohen. Poleg takšnih interakcij bi morali v sodobnosti, ko igrajo pomembno vlogo množični mediji in s popularno kulturo povezani procesi (samo)zamišljanja, upoštevati tudi medijske konstrukcije skupnosti in tiste podobe domačinov in »njihovih« krajev, ki jih ustvarjajo turizem, oglaševanje, popularna kultura itd. Članek zato predlaga, da je danes lokalno identifikacijo mogoče povezati z domačinskim zamišljanjem »njihovega« kraja kot vpisanega v širše kulturne kontekste, ki jih začrtujejo simboli z nadlokalnimi referencami. Skozi takšna zamišljanja nastajajo krajevno osrediščene imaginarne geografije. EDITOR Ullrich Kockel University of Ulster EDITORIAL BOARD Andres Barrera Gonzalez Complutense University, Madrid Vytis Ciubrlnskas Vytautas Magnus University, Kaunas Dorle Drackle University of Bremen Alexel Elflmov Russian Academy of Sciences, Moscow Gabriela Kiliänovä floi/oMmrfemy 0/ Sripnrp', Rrntisinva REVIEWS EDITOR Malread Nie Craith University of Ulster Sliaron IMacdonald University of Manchester George IMarcus University of California, Irvine Bruno Riccio University of Bologna Regina Römtiild Humboldt University Berlin Cris Shore University of Auckland Thomas M. Wilson SUNYat Blnghamton Helena Wulff University of Stockholm Anthropological Journal of European Cultures Vnliimp ^^ • i«i]pi . inn Editorial Ullrich Kockel Dante Alighieri Was Here: Place, Identities, Geographies and Histories In a Small Slovenian Town MIha Kozorog Border/land Sustainabilitv: Communities at the External Border ofthe European Union Karri Kllskinen i Looking for the 'Language'of Recognition among Greek Communities of Georgia ElenlSlderi Emotions and Authority In Religious Organisations: The Case of a New Prayer Group In Contemporary Transcarpathia Agnle^zka Halemba The Worse, the Better: On Safe Ground in 'The Most PollutedTown on Earth' Trond Berge Resistance against the Mafia: A Civic Struggle to Defy Uncontestable Power Barls Cayll Ta' PInu: Ritualised Empathy on the Doorstep of Heaven Philip Kao VEDA: HUMANISTIKA Področje: Socialna in kulturna antropologija, 6.03.02 Dosežek 1: COBISS ID: 49320546, Vir: Kozorog, Miha. The village of Topolo: a palimpsest of tradition, minority politics, migrations, and the avant-garde. Institute of ethnology and folklore studies, BAS; Ethnographic museum; CAESS; Migrations; 2012; Str. 29-30. Analiza umetniškega festivala Stazione di Topolo / Postaja Topolove z vidika spodbujanja družbene transformacije v Furlaniji Julijski krajini v Italiji. Vas Topolo / Topolove leži tik ob italijansko-slovenski meji. Med hladno vojno je območje doživelo politično represijo, ki je povzročila množično izseljevanje domačinov v industrijske kraje po svetu. Ko se je v devetdesetih letih dvajsetega stoletja svetovna geografija spremenila, je avantgardni festival prinesel pozitivno sporočilo peščici preostalih vaščanov. To mu je uspelo z vrsto posegov: skozi komentar pretekle politične realnosti; gostovanje umetnikov iz vseh koncev sveta; prenos imena vasi po svetu, kar je prineslo občutek odprtosti. S teorijo javnih dogodkov Dona Handelmana je umetniški festival definiran kot »dogodek-ki-modelira«. Etnografija odkriva krajevno umeščenost festivala, kontekste nastajanja in strukturo delovanja.