GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTK ranjeni in d*fly ec M. 1»U. •» UM Ik* A* * p5u»a »t ipacUl rtu ^ neisebnik g, 111., sobota, 13. avgusta (Aug um 113); 1932. Litton noa! Aet of Ort. «. UIT. aa*orts*4 ta Jana 14» Ud. UST ». Lavašale Asa. OCflee of Pabttsatleai NST MU L.wua.w Ave. STE V.—NUMBER 191 stične revolte r.Mieral Sanjurjo, kl J« ur vladal kot diktator v Sevillu. aretira«. Spaaaka reoublika bo atrogo postopala [voditelji revolte. Soclalletl i„ sindikaliati ae adrdUH pro-ti sovražnikom republike Madrid, 12. avg. — Revolto, u so jo uprizorili bivši monar-histični generali, Je klaverno končala. General Joae Sanjurjo, [voditelj revolte, je bil aretiran, k0 je skušal v spremetvu avojega sina, nekega generala in štl-|rih oboroženih članov civilne garde pobegniti v avtomobilu m Portugalko. Sanjurja je spoznal policaj Julian Nieto in Itikoj izvršil aretacija General in člani njegovega aprematva ae niso upirali, temveč ae mirno predali. Sanjurjo je bdi potem I odveden v Madrid. ■ Ko se je raznesla vest o aretaciji voditelja monarhističnega puča, se je velika množica zbrala pred vojaško jetnišnioo, kamor so bili že prej odvedeni drugi vojaški častniki, ki ao eode-Ilovali v zaroti za atrmoglavlje-nje republike. Ljudatvo Je bilo silno razburjeno in zahtevalo Je Sanjurjevo glavo. Njegova u-soda je sedaj v rokah vojaškega Isodišča, ki bo izreklo obsodbo. Sanjurjo je bil videti zelo po-Iparjen, ker ae je puč totalno izjalovil. Dejal je, da ao ga Udali ljudje, katere je smatral za zvo-|je zaveznike in prijatelje. Mir je bil apet vzpoetavljen v Španiji in celo v Sevillu, tyer je varna pred mogočno sosedo Ščiti jo nov pakt med ameriški-mi republikami Waahingten. — (FP) — Mehika je izvoljevala veliko diplomatsko potezo, ko je pred par tedni pridobila Združene države na takozvani "Chaco" pakt, katerega je podpisalo 19 ameriških držav. Tega mnenja so diplomatje lati neke Amerike. Jedrt> pakta je; da nobena država ameriškega kontinenta ne prizna teritorialne pridobitve potom vojne, kar za Mehiko pomeni, da ee JI nl bati vpada in zaaege njenega teritorija po Združenih državh. Pakt ae neposredno nanaša na tekoči spor med Bolivijo in Paragvajem glade Chaco teritorija, katerega ae prva skuša polastiti potom orožja. V tem paktu pa 19 ameriških republik pravi, da Boliviji ne priznajo tega teritorija, če ga vzame a silo. pmznal poloi ptohibkue \ww ' 't« drugih are- V svojem govoru je urgirai modifikacijo oeemnajatega a-mendmenta. Izjavil je, da bo še nadalje naaprotoval radikalnim in revolucionarnim na-črtoa% ki ae nanašajo na In-duatrljeko življenje lur. Mnogi ae aedaj čudijo, kako je mogel vzdržati to pozicijo I toliko čaaa. Skušal Je uveriti ljudstvo, da je revolto uapeh, z |tem pa si je nakopal veliko sovraštvo pri republikancih. TI bo včeraj zažgali eno cerkev, štl-|ri aristokratske klube, poslopja iveh sovražnih čaeopisov in dve plemenitaškl palači, od katerih je bila ena Sanjurjov glavni Btan. Daai mnogi menijo, da ae republika maščevala nad u Rudarji pozivajo na odpor proti nilftciji Springfield, RI., 12. avg. — Krog štlriato rudarjev ae je včeraj zbralo pred premogovnikom Capital in pozvalo 44 rudaraklh delavcev, ki ao člatlll rov, naj ne sprejmejo redukcije mezde in naj prenehajo z delom, jtakcijo ijurj^vl^^S^ ft itoJa^kaJaaaft ps* ...... - katerih pa ni prišlo. Rudarji ao odkorakali proti premogovniku po končanem aho-du v Reservoir parku, na katerem so profceetirali proti redukciji dnevne mezde na pet dolarjev in proti unijsklm uradnikom, ki ao podpisali pogodbo potem, ko ao bile glasovnice u-kradene. Policija Pfavi, da ao ae rudarji mirno zadržali. Delavce ao le nagovarjali, naj ne gredo na delo danea in. naj ae udeleže pro- urniki, ljudstvo kljub temu zahteva ostre kazni za rebele. V rajšnjih izgredih v Sevillu je bila ena oeeba ubito in več injenih. Avtoritete kakor tudi republikanske organizacije ao aedaj Ivzele drastične korake, da >reprečijo nadaljnja požiganja. Manuel Azana, španaki prani jer in vojni mlnleter, kl je nimo kadil cigareto na balkonu _ ilače vojnega mlnletratva, ko je »podaj bila v teku ljuto bitka, naznanil v skupščini, da bo-lo zarotniki strogo kaznovanL Hada se ne bo vmešavala v pokanje vojaškega sodišča, pred itčrega bodo rebell prišli in katero bo nedvomno izreklo dra-tične kazni. "Ta incident Je )ila dobra šola za republiko," je ejal Azana. "Sedaj bomo gle-lali. da uničimo atore parazite." Azana je imel v mislih gene-I t le biviega kralja. Omenil ni |dej*tva, da je 8anjurjov polk us totalno uničil opozicijo dce-|ničarskih elementov, ki delujejo proti republiki, ln a tem u-Iffladil pota levičarekim atran-|kam pri izvajanju revolucionarnega programa. Sanjurjo je domneval, da ee )e narod naveličal demokracije in da je naklonjen apremembam tem se je prevaral; spoznal da je rvpubllkanlzem globoko ukoreninjen pri španskem na-odu. V Sevillu Je naletel na veli lansko opozicijo. Socialiettčnl flezničarji ao ee uprli ia uato-rtli promet. NJim eo ee pridružili tudi sindikaliati in anerhi-tl- ki drugače naaprotujejo ee-cialistom. Izdali eo letaka, v ka-'iih »o pozvali ljudatvo, aa LrflJ» na monarhlatlčna ln naj svoje hiše apremeal rdnjava. testnega ranžlrall. shoda, katerega so a- ■ T Hoover Ima Si "Jazov" v svojem sprejemnem govoru VVaahington, D. C. — Govor, a katerim je, predaednik Hoover v četrtek zvečer sprejel ponovno predsedniško kandidaturo, vsebuje SI JaSnv". Osebni zaimek "jas" ae je ponavljal tako pogoeta1 da So lačeli staviti na število, čim to bil govor tiskan, ao "janT prešteli in videli, da Jih Je SI. Tadi aa Irakom eo ae pojavi« fa- Waahlngton, D. C., 12. avg. Predsednik Hoover je sinoči o-tvoril volilno kampanjo z zahtevo, da ameriški narod odpravi prohiblcijo v eedanji obliki v prilog aiatemu državne kontrole opojnih pijač a federalnimi re-atrlkcijami. s Predsednikova izjava, da je treba pretresti prohiblcijsko birokracijo, katero je poetovlla In vzdrževala Antisaluneka liga td-dnjih dvanajst let, je iznenadl-la auhače. Izjava pokazuje, da je Hoover radikalno revidiral avoje etališče glede prohibicije. On zahteva več kot pa platforma republikaneke stranke, kl je blla sprejeta na konvenciji v Chicagu. Točka v platformi govori le o predložitvi vprašanja v rešitev posameznim državam, toda izreka ae ne za adoptiranje niti proti aprejetju načrta, ki naj bi nadomeetil osem naj sti amend-ment. V svojem sedemdeset minut trajajočem govoru, v katerem je sprejel predsedniško nominacijo republikanske stranke, je Hoover dejal, da so vsi njegovi po-akusi aa izvajanje prohibicije Izjalovili. To pa valed toga, ker jO oaemnajatl amendment sam na sebi fiasko. Izvzete ao le one države, kjer je večina aktualno na-kolnjena suši. Obsodil je oaemnajati amend -ment le razloga, ker je uatvarll pogoje za razvoj butlegaratva ln točilnic opojnih pijač. Dejal Je, da nl naklonjen reatavrira-nju eelunov, toda nasprotuje tudi butlegaratvu. Kot remeduro je predlagal modifikacijo oaem-na j a tega amendmenta na način, da bodo posamezne države imele kontrolo nad trgovino opojnih pijač. Federalna vlada pa naj | bl pazila, da države, ki hočejo obdržati eušo, lahko preprečijo uvažanje alkohola. Poleg prohibicije je Hoover govoril tudi o drugih perečih problemih, ki čakajo rešitve. Ponovno je pojaenll avoje etališče o ekonomskih vprašanjih. On Ja sa evobodo v trgovini in inda* strijah ln bo še nadalje pobijal radikalne in revolucionarne načrte. Izrekel ee je za protokclj-sko carino, proti črtanju Inozemskih dolgov in obljubil, da bo nadaljeval e svojim delom za reetovrlranjc proeperltote. New York. —[CPF) — Dvesto policajev je napadlo akuplno atovkarjev, članoS Amalgamated Clothing VVorkeri1 unije, ki ae je abrala dred pg#opjem Branch Ezpreae Co., kl dozi obleke ne-unijsklm krojaškim firmam zunaj New Yorka. Policija je dala kompanijl pretekel jo ln tako podprla njene atavkolomake aktlvnoetl. Policija Je navalila na ztov-karje a količki in revolverji Najtežje je bil ranjen Iaidor Landsman. kateremu je krogla predrla roko: ji Predaednik unije Sidn*y Hlll-man je podal iajavo, v kateri pravi, da je fte trleto tovarnarjev priatam na zahteve atovkarjev. Krog 20J000 delavcev -se je odzvalo pozivu na stavka katerega je .Izdala Amalgamatod Clothing Workera unija s namenom, da odpravi neznoene razmere v takoevanih znoj nih delavnicah in ustavi redukcije mezd. Tajnik unije Joeeph Schloesberg poroča, da ae je atavkl pridružilo nad osem ti soč krojaških delavcev v Ncw arku, Paeeaicu ln Vinelandu, na novem zaslišanju ed governerjem Rooaeveltom je prlanal, da je prejel večjo vaoto od privatne kompanije Albany, N. Yn 12. avg, — Jimmy Walker ae je vrgel v bitko, da reši avojo elužbo kot župan največjega ameriškega meata, in vael v roke avojo laatno obrambo. V strastnem govoru je apeliral na moža, kl vodi zaslišanje ln je njegov aodnlk, na govar-nerja Roosevelta, predsedniškega kandidata demokratake atranke, naj mu dovoli, df la-prašuje priče, ki ao ga obtoAlle korupcije. Rooaevelt, od katerega ae pričakuje, da bo v prihodnjih par dneh podal avojo razaodbo, ki bo odločila WalkerJevo uaodo, je mirno poelušal županov apel.' Prav tako hladno a* je držal Samuel Seaburry, kl je predložil proti Walkerju obtožbo korupcije ln nepoštenoatl v iveal z njegovim šupanovanjem. Governer nl zahteval od Sea-burryja, da predlošl dokaae o Walkerjevl krivdi, temveč Je to-koj pričel zaallševatl župana. Rooaevelt je dal razumeti, da bo upošteval vae obdolšltve proti Walkerju ln zahteval, da župan odgovarja na atavljena vprašanja. Prvo vprašanje je bilo, da 11 je VValker v reenld prejel $2tJ,-000 od neke avtobuana drušbe v Ncw Yorku, kl Je hotela dobKi ugodno leglalacljo od meetnega OMheHjakp irtvs la Governer Hartley poaabll na bljubo. Čaka na voHtve CeatraSa, Waak. - (FP( - - m - - ________ . . Governer vidno ne -aveta. Walkar ja prlanal. da Ji misli pomilostiti1 ostalih žrlev P^Jel to darilo od J. A. Blata, centralijekega maaakra, kl ao v ječi že trinajst let. To Je obljubil atorlti potom, ko ato blla pogojno pomiloščena Eugene Bar-nett ln 0, C. Bland lanekega novembra. Obrambni, odbor je mnenja, da je tomv kriva politika. "Kot izgleda," pravi odbor, "governer ne mlell pod vzeti nadaljnje akcije, dokler ni gotov ponovne izvolitve." Boj za pomUoatitev oentralij-akih žrtev ae vleče že nad deeet let, odkar ao Ameriška legija ln blzniški atoodatotneži navalili na dvorano!. W. W. pred 18 leti, linčall Wealey Everesta ln poalall v zapor oeem "wobly-jev", ker ao bdlft aktivni v organiziranju leanih delavcev in gozdarjev. Od teh je aden umrl v ječi, trije eo m izpuščeni na parolo, oetoll eo pa Jo v zaporu, kamor eo bili poslani za dvajeat let (Poleg drugih fašlatičnih naši I j ev Je Upžon Sinclair oplaal podrobnosti i tega incideato v romanu "Sto procentov", kl izhaja v Proaveti.) bankirja, kl Je zastopal avtobue-no kompanijo, toda aanlkal Je, da bl potem a avojlm vplivom kot župan pripomogel, da je kampanlja dobila, kar Je Želela. V odgovoru na obdolšltov, da je laatoval vrednoatne papirje neke kompanije, kl Je Imela bie-nlške zveze z meatom, kar je kršitev državnega zakona, Je VValker dejal, da nl nič vedel o teh zvezah. Po tej Izjavi je governer Rooaevelt zaključil zaallžanje In naznanil, da ae ponovno otvori danea zjutraj. Zdravetvenf komisar prepovedal konvencijo Cozove atranke Plttoburgh, Pa. — Dr. L. C. Obrock, zdravstveni komlaar v okraju St. Loula, Je obveetll katoliškega župnika Jameaa R. Coza, da njegova (Coaova) stranka brezposelnih deiavoev ne ame imeti avojega zboroven-Ja v St. Louieu iz adravatvanlh ozlrov. Cox Je takoj braojavil predsedniku Hoovru, naj lapo-sluje, da ne bo nobena oblaet e-virala konvencije njegove atranke. I Slaba Utina udarec za farmarje Pridelek pšenice v Kanaaau nad polovico auuijšl od lanakega. Tragičen poftošaj farmarjev In poljedelskih delavcev Great Rend, Kana. — (FP) — Kansaa še dolgo nl imel tako ala-be žetve kot je letoe. Slab trg ln auša ata akoraj uničila kan-aaške farmarje ln a njimi vred tudi poljedelake delavoe, kl ao prejšnja leta prihajali v velikih trumah na šetev ln primeroma dobro aaalušlll. Tega letoe nl. Suša Je poeebno udarila aapadnl del države, pa tudi vee Kanaaa. Kolikor nl uničila auša ao pa neda- vni nalivi in vlharil. Utošnji pridelek pšenice v tej ameriški šitnicl znaša manj kot ato milijonov bušljev v primeri a 240 milijoni laneko leta k -> Ako bl bil pšenlčni trm boljši, bl farmarji še ne bili toliko prl-aadetl. Ker pa je ša elabši kot laneko lato, mnogi farmarji niao niti noakualll a žetvijo, ker ae jim ne Izplača. Prve ponudbe za novo pšenico ao bile od IS do 2B oentov za bu-šelj ln centov aa lanako. Cena Je zadnje čaee nekoliko po-skočila — na šitnl borzi v Chicagu. kje* ae to dni giblje med 68 In 57 centi. Nekateri farmarji ao prepu-stili žetev drugim, v nekaterih slučajih kmpoeelnlm na podlagi "*0*0M. Delavci, ki ao prišli na žetev, niao dobti! akoraj nobenega aa-aluška. Kdor Jih je mogel naje-ti, Jih Je dobil akoraj aaatonj. Plača je pd 9(to do 11.60 na dan ln hrana v primeri od pet " ' 1»,. MI u nMUMitk jev naprej v prvjanjia Kar večina farmar jei S a ne amore, ai pomagajo drug rugemu. Velik faktor je tudi "kombajn" — atroj, ki obenem tanje In mlati. Kjer Je prejšnja leto delalo ato deiavoev, Jih ee» daj dela pol ducata, kl opravijo mnogo več dela. Reeultot tega Je, da Je atotl-ne žetvenih deiavoev prišlo v Kanaaa sea ton j. Hodijo v skupinah od mesteca do meatcea ali od farme do farme — vedno naprej, ker jih nikjer ne marajo. Iz meetoc, kamor ao farmarji o-blčajno prihajali po delavoe, Jih pode oblaati. Podobni ao pravim nomadom la davne clvlllaaclje e to razliko, da proejačijo kruha, med tem ko ao nomadi Imeli vaaj nekaj avojega: črede ovae ln šlvlne In konjev ter pašnike in foadove, • ; h i Drugi rezultat to alabe letine ln trga Je, da ae med farmarji zopet oživlja mUel na moratorij na dolgove ln davke. V tem vidijo edino rešitev svojih farm J Dubfin, Svobodna irska država, 12. avg. — 10,000 bivših vojakov je včeraj organiziralo irsko fašistično atranko, ki bo podpirala bivšega predsednika Coegrava ia pobijala irako re-publičansko armado. Farmarji ee ergaalalrajo Chicago. — Iz poročil, ki so bila predložena na konferenci farmskih oVfcanlzaclJ, je razvidno, da ee farmarji še niao nikdar prej tOko zanimali za organizacijo kot eedaj. Depreel-a, ki Je zaMala cene poijeklm produktom, Jih Je prepričala, da je moč Ii v organizaciji. L. J. Melroee je dejal, da eo cene nekaterim peaduktom padle za 200 odstotkov, odkar Je nastopila kriza. Celo njetopa civilna garda, kl je nekaj čaaa poelušela Sanjurja, mu Je obrnila hrbet. V barakah v San Ermenigildu, kjer Je Sanjurjo govoril. Je vstal neki general ln vprašal: "Kdo sto vi, kl hočete rešiti republiko? VI lahko vodlto, to-dajaa vam ne bom sledil. Naj živi španska republika r TrRleeš »fciUirlh radarjev ae CMcaga 18. avf. — PodpU nove pogodbe, kl določa redukcijo dnevna meade na pet dolar-Jev, smatrajo tukaj aa največji korak k frflvljenju ekonomaklh aktlvnoetl v Ulinoiau. Illinola Coal Operatora asociacija je včeraj naznanila, da se Je tritled rudarjev, ki ao počivali od L eprila, ko Je potekla stara (»godba, še vrnilo na delo. Operatorji pričakujejo, de bo v pondeljek delalo že 16,000 rudarjev v premogovnikih, o-stoll pa bedo upoelenl proti kon-| cu toga meseca. Mehika odbila apel ameriških vrgats ke al Ind., ae je preaeMI g Šeae la epream aa predore ekrajaega aedlšča, Mežico City, 18. avg.—Pred-eednik Ortlz Rubio Ja včeraj na-ananil, da vlada ne bo dovolila ustanovitve kolonije ameriških vojnih veteranov v Mehiki. To Je bil odm*or na apel, kl ga Je predložil ptodeednlku Doak Car* ter, načelnik enega krita "bo-nuene armade". Rublo pravi v telegramu, kl ga je pealal Carterja, da obžaluje, kar ae more ugoditi apelu, toda Mehika Ima sama veliko Itevilo brezposelnih, za katere mora skrbeli. ne mara skeptikov v kabinetu j Trgovinakega tajnika IaaoaU Je odišovll, ker al bil dovolj navdušen za "aln t etično pro-speriteto" Waahlngton. — (FP) — Hoover ju Ja treba dati priznanje, ker ee strogo drži blsnlškega načela, kl pravi: Ce ne produd-raš, bo na tvoje mesto prišel drugI To načelo je apliciral tudi napram bivšemu trgovtnake-mu tajniku Lamontu, katerega ja bree ceremonij vrgel la kabineta in na njegovo meeto nastavil avtomobilskega magnato Chapdna, od katerega pričakuje boljših političnih in drugih rezultatov. Za odelovltev Lamonto, kl je iato bisniške šolo kot Hoover In prav tako "hard boiled" kot o-atoli člani kabineta ali povpreč-nl ameriški velemagnat, ato v glavnem dva varoka. Prvi je to, ker ae aadnje čaaa nl mogel navdušiti aa najnovejšo Hoo-verjevo "elntetično proeperite-to." Prenehal je e periodičnim bunkom o vračanju proeperltete in ae vdal elnlolamu in a tem padel v nemilost pri predeedntku. DrugI vsrok Js, ker ae je Is-kazal za slabeara "nrodaJalca" v zvezi s nadaljnjimi vladnimi po-aoJUi želesnlcam. Administracije al js sadnjs čaaa pričela prizadevati, da bl pridobila sprave železnic sa najetje vsfijega posojila od rekonatrukcijake finančne korporacije. Denar naj bl ae porabil sa popravljanje magnato aa to našit > administracije, Je blla poverjena Lamontu, Id pa Ja totalno propadel. Ko Je bil aklfoaJ aeetonek magnetov ln jkn predložil in-devnl načrt sa "sintetično pro-speriteto", Ja nslstol ns vslik odpor. "Ml ns maramo novih krsdl-tov aa nabavo nove opreme in popravljanja stare, ker nI prometa," Js bU njihov odgovor. MagnatJe ao ajnatrall, da bl bilo novo poeojilo v zadevne avrhe preveliko breme, dokler nl Is-gledov aa laboljšanje prometa. ResuMat teh pogajanj trgovinakega tajnika nl bil po godu Hooverju. Zadevo ja poveril novemu načelniku rakonetrukeU-ake korporacije Atlee Pomerenu ln ae odločil za apremembo v kabinetu, katero Je Isvedsl v par dneh. Zs Javno konsumpeijo eo ča-aopial navedli vsroka glede La-montove reelgnacljo: da Je kabinet zapustil vsled "nujnih privatnih zadev" In pa ker bl ne bilo etično, ako bl kot visok vladni uradnik njegova kompanije dobila večje naročilo aa železniško opremo kot resuRat vladnega poeojila železnicam. Argument glede etičnih nazorov je "alntetični bank", kot Je vaa Hooverjeva kampanja za "elntetično proeperitoto." WaSh-ington — kot WaJI Street — ee poklda na etične prlnelpe, katere smatra aa "boljševlške predsodke." Ko Je bil na krmilu zakladnlškega departmento mul-tlmilljonar Mellon in Je avojlm kompanijam nakazal težke milijone davčnega popueto, nieto ne Lamoat, kl je obenem tudi Jok-larekl magnat, niti Hoover govorila o etičnih naaorih. Se manj pa Mellon, ki Je tokom svojega poslovanja vrnil bogatinom ln korporacijam, ukljoč*-šl avoje, nad štiri milijarde dohodninskega davka. avet ja pra- ti Rim, 12. avg. — Muaeollnlje-va vlada, v kateri ima Mueeoll-nI tri mlnlatrake elužbe. je včeraj sklenila, da ee agrade ped Rimom prostori, v |tetori , ljudje našli aavatje ob 1 nlh bombnih napadih Is filozofije V atol datumi I (anooeburg. Pa. — V Pjrogvo- ft^fB^^^H tl j« bilo poročano, da ]« Vojft- PIl^J^^M foren^i klubov ln druA^V K HB.'.!! *a tapadno Pcnno na iiticlattvo PgjJ kluba ftt.118 v Canonabu*fu. [ .JBj^H Pa., oavojlla aklop, da i>o\*iibl »a K letotnjo volilno kampanjo kot I govornika aodr. Joftka CfHia tot 1 Chicagu, da bo naatopii nl tU- ft kajenjih shodih me*eoj aOf- 1 I ^H &Hlrug On on Jo vab|b rada voljlaprcjol. Govoril bo v aobo- ("IV^IH to vhčer dn« 8. fcoptambrf na fcr- i ^ ^B gamu, Pi., v nedeljo popoldne I dne 4. aeptembra v Cammabur- rv ga. (1^, in v pondeljek dno 1 «Ttembra na Ubrary, Pa Za lioon Run. Imperlal in Surgvtt ntoorn. ko to pil* m. nlao lo da-t umi .hodov prijavljen i. da ka-teri dan ao bodo vrtlll shodi v teh treh naae1tyinah Na Jugoslovansko dela vo * . J^^^^HHHB tapodnl PennaftvajnlJl ao apelira ta ar jO) prav prijauio vabi. da,. MvKUalliimr MoNon, pooatijo t« aftodo ▼ obilnem It«- Govori te, da M Jt ft« kavefl Ko a« vrtlo, povabi k nebi vse avcie prijatelje ta ji* re*e: vMfelll aem fl sobav no g- CProd tednom dni aam i Miril Prešernove poerijo. Za iat^fa. ki jih najde, imam lio..*^* 'i Prijatelji «> lokali. te čes tri minute ao jo knji-ga dobila. Naiel jo jo dobri Dre-tov prijatelj dr. Mrna. In fe Dreta mu jo aa veliko presenečenje pripeljal mastno klofuto. Knjiga jo |Aa namreč skrita I *palnlčf pot tgiavjan .; : Pilati O njefilh'deklah, ki »nabiti delajo po petnajst ur na da*, da aaoro ona di (Na4aU«vaaia ta 1. k^aaa.) vlada pclitttaifc krukov! — temveč m » ganiziranega delavstva, arganiairan^« duktlvnega ljudstva, bo tartiotalo čine. Organizirano deUvatvo ai a*ra diktirati, kako bo ifrvele. Ono bo vlada'-Gena ameriške individualno avo»xxk ' nomaka tktatfra poAčlee In pa«J» milijonov. rK08TBT* SOBOTA, Vincenc Mavrlč, ki so ga prekrstili v lfauri. star 20 let, do-ma is Preleeja pri Anhovem, li bil obsojen ns 6 mesecev ječe in 3100 lir globe, ksr je pobegnil Vesti iz Jugoslavije i ^[nunnck a Mafflflfti UtiMuvM.na V> mprum Zi aii« zdraviš Ce otroci nočejo jesti? Ce ss otroOi branijo jesti, jim mora mati selo prigovarjati in jih sama hraniti. Prigovarjanje pa ne sme biti v grotnjah, ker se s tsm otrok prestraši fn is-igubi ie tisto mslo teks. kl ga jima. Hrana ss Uke otroke nsj bo selo redllna, ds bo vsaj tisto malo, kar pojedo, kaj saleglo. lOtfrstl se moramo tudi ns otrokov okus ln ga hilmftl Is s takimi jedrni, ki mu prljajo. Ce vidijo taki otroci tovariše, kl dosti jedo, se jih tudi dostlkra loti poteljenje po jedi. Zsto je dobro, če je več otrok skupaj. Drugim otrokom spet jed bol! tekne, če ne jedo doma. Za mestne otroke, ki malo jedo, je najbolj priporočljivo bivanje aa kmetih, da se pošUno rasglb-Uajo. bo otrok dovolj jedel, ker ji dru-gsče utegne osUbetl in sboletl. Dainisike I Dokler iivlmo, dolemo, tudi prtdssdslk in vsi bi se morali v pravem pomenu besede speči pri ilvem telesu, Če ne bi imeli v Ulesu samem organov, ki oddajajo nabrano toploto. To so snojnice. Ce se ssradl neprimerne obleke sli prehude sopsrnosti snojnice semsie, toploU pa ss ss-rsdl napornega dels nsblrs, se nss loti solnčsrics s svojimi snaki: glavobolom, srčno slabostjo In neiavestjo. Človeka, ki gs je sadela eolnčarlca, mo- Pobojl pri premogvffjga v fennl ^ Franklin, Pa — V šetrUk svefer je bile ismenjapih vel strelov ob ustju premogovnik* 61 HarrisviOu in dve maše eU ls ublU, tretji ps rsnjen. Wll-iiam Hoffman, eter 78 lat tn lastnik rove. Je med ubitimi. LeaAsviJk Tean. — Joha Thoma« Scopes. profesor biologije • ki je bil pred neksj leti pieeesi-raa v Dsytonu, Tenn., ssrSdl kršitve prot ie voluci j skega sakone. je bil zsdnje dni nomlnlrea is kongresnega kandidata eoejsll-stične stranke. HUklsrji pristali aa redakcije Atlantic Clty.fc — Med unijo steklarjev in podtjetfiikl je prišlo do sporstums glede aove lestvice, kl določa 10'J redakcije ta HOO ročnih rkjavcev In 16 2-S? m delavce pri strojih. Lestvica stopi v veljavo s L septembrom Nil ne det IMir bi rad visi vllp v saje«, Nsposied odkrije nekaj Mf}sat"» r«"*Hl|efis la SOBOTA. 13. AVCU.sta ' SL0TOI8EA MABODKA PoT' POUMA JEDNOTA h b penenas im rinvcu za tanku |ZJZŽZJ^^*. gsmdm mam$k Maj. Nikak^ M zs prepngando dragih pj Vaaka * gaatead). Ima ehičnjn. svoj krivi noe. — Z odličnim spoštovanjem BoMav Ezeazov. Pripis: Tako bi vam pisal, če bi imel teh 860 atolov. Ker pa Iv tem trenutku ne razpolagam js frdifcfam vsoto, vas moram prositi. da še malo potrpite in mi nemudoma pošljite še dvanajst ducatov nogavic, št 87 do 42 kakor zadnjič. — Z odličnim spoštovanjem, Bolealav Rzeszov. "Kaj ti nisem rekel, dn mil -Saj vendar ve*. tisti deeetaK. nič ni*** ie sagodrnj* stari. ki sem ti ga dal ... Kaj ae viijt iele. Ml Je star eb smrti kana) U let, »sune la omm SaL Roj«. J« Ul v Helr Cr«S ^s. Pogreb as Je viiO šm S. JeaiJs IM2 ps katoliškem obreda v MaskcseM. Midu, aa 8t. Mary'. pokopal^,, taa kjer psčiraTadi njegov eče že Aere 13 let. Id Je umrl r.di epcklia, SeSUffli v termnd radi ekaplaaij^ Lepa kvaU vssa, ki ea sMsksM Sp..... mrtvaškim edm. Srčaa hvala bmUmI Fraak Jem«, VlMMt Jeme. AlMa Jeme, Tkoma. Keaaak. Mirko IV rlč te WilUaa Tavčar. Iskrtas kvsle sa dawva»e mm ia evodito mr. MOm bmpatk Csmsteek Park, Midu, mr. In mrs. J. Kmaaic, er. te mra. A. Glava«, pr. la mrs. P. Raat, mr. te mra. A. Jame i« Grmi Havea, Mick., te MŠIm mrim mr. te mra. V Metear, mr. ia ss. J. Alberta, mr. te mrs. J. Patamrfe, mr. te sn. M. Vktaravick, ar. k mra. A. VialirmsM, mr. te mra. J. BMk, mr. te mra. C. Devejr. Prav lepa kvala ta« Gesrge Wikma Saerad Ordmatra, katera člaa Je hO tadl pakejal Utkmmj, sa daravane tepke te ke ate prišli te ma «sif "U te peli taSaJi večer, ka |e lešal dama na mrtvalkem odra. 8riu kvala rama, Id ste prišli k pegrake Is Graad Have«. Maek«ffou k G raad Bapidsa. Midu Iakreaa kvala mra. J. Keaaak, U Je Uke) te Je isvedeia prišla, nam pnmsgsla te aaa telafUii te aatala dokler am iavtšiU pogreb stei. Se eakrat najlepša kvala vsem skapaj bnw karkoi sta aam dobrega storil, brate. Tebi dragi JOHN asi, ačM d ed aaa raa preraao te aaa poeti! sa vedao. Počivaj r mira te lakte ■aj TI kade amerlika semlja. Toško ta kome pogrešali, ko ri me rankl daa take tepe salgral aa rljelteo te trampeto. Tadl prijaUiH te aaeedje te pogrešajo ko pride Miri ara npsldae, U d priid i« Mr ta Igral, a ssdsj Je tm Uko abm! Oetaaeš nsm r trajaem tpe mtea dokler tadl ml aa pridemo sa Tekal. Tvo) kakor tedi grob Trojega očete bomo kraaili s eretljieami te sdmUem te Jih saUroli i aešimi sobamL tatejoči oatali: Aaaa Krak. mati. Alte« J. Krak očka, Albin W. Krab, polabrat; rd v Graad Raplds, Mkb, 14» Pater ss je vsedel ln pričel goapej Bog razkladati avoj načrt Antimilltartatična liga namerava prirediti predavanja za one, ki ae branijo vojne obvesnosti iz moralnih osirov. Raz-tolmačile nsj bl as jim njihovs postavne In konstitucionalne pravice. McGivnejr je Petru nssvetovsl, nsj v njihovs predavanja vtihotapi stavek, a katerim bi mlada ljudi pozivsli, nsj odkUnjajo in ss branijo vojašks dolžnosti. Ko bo to nstlsnjeno in razširjeno, grozi vaškemu članu protivojne lige desst do dvsjset let Joče. McGivnejr je Petra ponovno opozoril, naj bo izredno previden — ssdsj pa Ja sposnal, da tu ni potrebna kdove kaka previdnost. Qo-spa Bog Je bila takoj pripravljena nasvetovati mladim ljudem, naj aa branijo vojne obvesnosti! 2s mnogim ja to nssvetovala — tudi svojim sinovom, a ti ao ss nsvseli očetovega duha la blll ao preveč krvoločni! mami RO^BT»ll ** "Oh, oče, aamo da sto ša H- vir Ja vskllknlls In od vsssljs so jI aalaa »topile v oči. "Oh, kako aem arečaa!" , Tudi atarl ja bil arečen. Sicer mu Je bilo hudo, da Ja pri padcu v vodo izgubil zidarsko lopatico, kl Js s njo popravljsl zid, vendar ss Js znal toliko premsgstl, da nI tleti trenutek o tem govoril. Naroha! V prvem navalu hvalešnoetl aš je celo toliko apossbtl. ds js prijel deklo ss roko: -Jera, nikoli ns MSablm, da al me rešila la vodeT Hčerka moja, to ti moram poplačati!" In rea ja svečer, ko Jo stvar dodobra premislil, poklical deklo v hišo, potegnil te šopa veliko uanjato mošnjo ln -vae! Is nje t obrazom človeka, kl mu pulijo ' Nekoga dne je moral Mozoljev MIha laatnoročno popraviti sid avojegs zemljišča, kl je mejil na vaški ribnik. Moaoljev MIha Je bil namreč trd na de-nar, In ča je le mogel, Je sam opravil vsa rokodelska dete pri hiši, da mu nl bUo treba plačati tujih ljudi. Ko je bil še skoraj gotov, se je nekoliko preveč nagnil ln štr-bunknll v vodo. Mosoljev MIha ni znal plavati, ln kakor nalašč mu je bila voda ob zklu več pedl čez glavo. Otepal ao Je z rokami na žive ln mrtve ln vpil na pomoč, pa ga nl nihče čul. bl bil moral poelednjlč nepre-kllcano Izginiti v kalni mlakužl, tedaj pa ga je zagledala Jera. . Vrla dekla nl niti trenutek pomišljala. Jadrno kakor pet-majatletno dekle Je Stekla čez travnik In ae junaško vrgla v vodo. Ker je znala plavati, je hitro spravila gospodarja na auho. MIha je Izgubil ssvest. Zato ga Je Jera kratkoesalo prijela okoli paau ln gn kakor vrečo od-neala v hišo ter položite na po-stol Jo. Tam ga je drgnila ln mu vtdlgovala roke, kakor Je brala v koledarju, In rao Je MIha čea nekaj čaaa odprl oči. Jera je bila vaa arečaa. MIha sa ja še akoraj pototo- » dan. FSnavtts šil nad neodpuatljlvo rassip- ** *** "Ai noetjo. Tedaj pa Js nsksga dne ITtaia **0 I došlvel pri vsškem brivcu, ka-IJa smgoča artavljca, k mor Je vsak teden hodil snstonj plašan. Akajk val 1 brat čaaopias, nemilo preeeneče-1 In ga aa prijmstit ja nje. hf^iaav* napab V čaaopiau je bil namreč ob- atof% pttta mm 4m+ javljan fcui gasilskega šreba-1 aavadlto mar* la navl a nja. Na vrhu dolge vrata številk i MUH inl»il aa jo bilo natlanjeno s velikimi čr-lltvsnl tajniki In dngl i ksmi, kl ao kakor ognjeni snopi kl« prt katerih hhheph zaplesali pred Mihovimi očmi: 11 llaŠSI. "Glavni dobltok 80,000 M* v I Maralnftna Shasls tem gotovini js sadsls številka W |a aa psi Mtd pa Staremu Moaolju Ja bilo, ka- »W <«»lefaja HM kor da ga mora ssdstl kap. 8 " M aU lUi tresočimi se rokami Je odložil la mssde CM mi I la I čaaopla, ao poaabU posloviti od Mša|tJ%pallala0U1 brlvea. In globoko zamišljen s < velikimi koraki odšel domov. Bviaps *mmm Jera Je ravno pripravila ko-IHft.^? ^ j? ^ silo: ajdova Ifaaee s nitokom. • Stari je sedel sa mteo, toda da-1 Clanl dspteFa|a aama i naa mu ni šlo v tok. Ona veat v čaaopiau ga je atlakala aa grio. -Ješaš, le kal vam je danee, * m .<_ oae r af ja vMamfrita »ra Upravnlitm TUOS "Kaj M ml Me? NM mi ni r mil Lm^Ais, ▼ tiskarsko obrt VODSTVO TISKARNI i DA TISKOVINE N NA ČLANSTVO SJI.PJ SVOJI TISKARNI "Na, Jera, tule imaš obljub-ljeno plačilo! Deeetek dinarjev, to jo ravno toliko kolikor atane srečka gasilske loterije. Kupi si jo. pa boš zadela dvajset tisoč dinarjev T Jera je hvaležno vaals denar. S. N. P. J. PWNTERY MK749 8* Lmiik A m Cas nekaj ' dni jo »Je stori vprsšsl. sil js šs kupila srečko. "Sem. oče!" "Katero Atovllko pa Imaš?" "Katero številko? . . . Čakajte . . . številko 84.N "Vidiš, to Je lepo! To me ve-aetir je rekel stori In fttovlHm na tihem ponovil, da Je ne po*