Delež investicij v nacionalnem dohodku nekaterih držav
Obseg1 investicij natn kaže napore neke države, da bi zgradila ali bJmljSala svoje gospodarske zmogljivosti. Zato ni čudno. Pe so zuatne razlike med posanieznirai drža-vami tako glede obsega inves-tici j kakor tudi njilioveja deleža v tiacionalnem do-bodku. Naša clr/ava spada nied tiste, ki in-restirajo relativno pomemben del nacional-noga dohodka v investicijf.
Zahodnoevropske države in ZDA
V povojnein razdobju so najvišjo raven investieij v primerjavi z nacionalaim do-hodkom reaHziirak meid temi državanii skandinavske    države.    Bruto    investicije
Jricandinavskili držav so se gibal«' od 20 do nad 30 odstofkov bruto nacionalnega pro-dukta. Zelo visoko raven invpsticij je rea-1-zirala tudi Zahodna Nemčiia. Njej je sledila Italija. nato pa Nizozemska. Velika Britanija spada rned države. ki so imele v povojnih letih relativno nizek delez inve-stici j v nacionalnem produklu. ZDA so imele visoko raven investicij rned dru^o svetovno vojno; zadnjn  lcta lirnlo investi-
|aje ZDA niso presegle 16 odstotkov naeio-
nalnega bruto produkta. Naslednji stati-stični pregled inve^ticij v posameznlli za-Jiodnosvropskih državah in ZDA nu<l! po-drobnejšo sliko:
Delei bmto inoesiicij d bruto nacionainem produkiu
(t  od«tattih) l«t            W5            1956
Anglija               14.6          16.6          16.1
Francija             17.6          18.2          19.1
Italija                 21.1          22.7          22.6
Zah.  Nemčija     24.5          26.3          25.7
Nizozemska        23.3          22.4          24.8
Svedska              30.4          31.7          30.0
ZDA                   15.3          15.5          15.9
Leta 1936 je znašal delež bruto inve?ticij v bruto nacionalneni dohodku na Danskem 7.5 odstotka, na Norveškein 56.2 cnistotka, v Belgiji 16.5 odstotka. Pripomniti moramo, •da ima država v vseh teh državah zelo po-mt-mbno vlogo v zagotavl janju obsega aku-nnilacije in investicij. Višina in struktura njihovih investicij je odvi>na od frospodar-skc politike vlad teh držav v posameznib. obdobjih.
Vzhodnoevropske države
Obseg iavesticij v vzhodnoevropskih dT-žavali ptav tako kaže znatne razlike od države do države. Največji je v ZSSR. naj-manjši pa v Vzh<xlni Nemčiji.
Delež akumulacije v nadonalnem dohodku
HealiziraJM 1. 1956
Češkoslovaška                           19%
Vzbodna Nemčija                     12%
Madžarska                                15 %
Poljska                                      23 %
Romuttija                                  24 %
ZSSR                                         24%
Po perspeklivuili planih. tazvoja, ki so jih sprejeli za_ razdabje 1. 1956 do 1960 bi se iuoral delež akumulacdje v nacionalnem dokodku Romunije povečati na 25odstot-kov, na Csškoslovaškem na 22 odsolkov, t Vziiodni Nemčiji pa na 18 odstolkov. Ka-siieje 'pa je prišlo do nekaterih spremcmb v plauih iu do določenega zmanjšanja plaui-ranih investicij.
Nerazvite države
Podatki o realizirani akumulaciji in in-vesticijah v posameznih nerazvitih drj.avab. so pog^osto ncnatančni in nepopolni. Po ne-katerih račnndh je denimo Kitajska že v prvem letu izvajanja petletnega plana, to je v 1. 1953, uspela realiziratj neto investi-cije v višini približno 13 odstotkov nacio-nalnega dohodka. V naslednjih letih se je ujihov delež postopno povečeval.
Prizadevanja  Indije. da bi povečala ob-
seg investkij, dajejo še vedno prucei pičle rezultate. Po računih strokovnjakov se te v Jndiji v zadnjih ietih g^ibljejo v višini približno 7 do 8 odstotkov. V državah La-tinske Amerike realizirajo dokaj visoko stocnjo investicij v Braziliji. Arg-einini iu ^fehiki. Nekatere nerazvite države pa. ka-kršne so Maroko, Tunis, Irak, [ran in Jn-d<inezija, pa realizirajo še vedoo zelo nizke LDvesticije.
S. B.