PRI.VSORSKI DNEVNIK ^tnina Abb ‘Plačana v gocovlru OP 1« Postale l gruppo * Ij6D3 OD lUP Leto XVH. - St. 284 (5058) Senat je včeraj^ nadaljeval Fašizem v Italiji danes še vedno pomeni jienehno izzivanje državljanske vojne ftnokri st j ari sk i senatorji so dejansko proti razpustitvi MSI in so zaradi tega pred-agali, naj se vprašanje zakonitosti fašistične stranke predloži ustavnemu sodišču Komisar v neapeljski občini - Odstop milanskega pokrajinskega odbora (Od našega dopisnika) 29. — v senatu so danes nadaljevali razpravo «i!f0.nskem načrtu senatorja Parrija za razpustitev CLtične """ 29' ~ v senatu so danes nadaljevali razpravo načrtu senatorja Parrija za razpustitev loj. j ne MSI. Prvi govornik je bil socialistični sena-fcnat ®u’ vnovie povedal, da bodo socialistični glasovali za predlog ter je polemiziral s fakti**?11111 senatorjem Franzom Turchijem in z demo- H^janskim senatorjem Ro.--------------------- ki je včeraj govo-odobritvi zakona o cPustltvi MSI. Lussu je da je bil itali-j(ta;7 antifašizem skrajno loto • v do fašizma, kar jDij^ie vrsta za fašiste u-r®1« Ukrepov, čeprav jih anko osebno opraviči s po pomiritvi. ^ebo J?°H «iislu i»&"tična odgovornost v tem - . . je poudaril Lussu bjCjj a na krščansko derno-)e Privolila v zali k, 0 z MSI samo zato, 2o)ije 0sta'a na oblasti. Tri '!va v? ,v*a|fe. druga Segni-Sijj jada in vlada Tambro-Usi. so uživale podporo h, '.fj® fa način je razumlji-jih r,„ ?•' ie število fašistič-«ta iq!„ n.cev. ki jih je bilo >> 30 8 sest, narastlo danes i! tj]' J'em parlamentarcem ’>li v ““voljeno celo sodelo- evropskem parlamentu^3 država, ki sloni “di rezultat naporov i, .P°Iitičnih sil raznih sme-b»aJe dodal Lussu. »Ta dr-k ..n® more dovoliti, da Vfiflvi fašistična stranka, b Jev zakonski predlog i-**U , -!a namen, s politič->i v s‘.ališča pa izraža odloč-bo.i da fašizem ne bo ta nikdar več odločati o SLjbu italijanske države. 1 ta, Parrijevega zakona V„?Ustitev MSI pa še ne 'S; 1 > da bodo predstavniki Parlamenta odstranjeni.1'. Parlament ne more iz-W. iz svoje sredine niti ;kiv nih političnih nasprot-. Toda razpravljati o Niii 'e fašizem v Ou Ustave in v smislu Scel-t» i, zakona iz leta 1952, Uaravnost smešno*- Nini- Lussu je svoj govor 'iil* z izjavo, da pomeni j^PUstitvi MSI. Svoj go-k*1 za 11 s pozivom, naj Nin..Vrhe Parrijev predlog. Nkr n le demokristjanski St ?Va predložil senatu ®Jlucije, v katerem je 1(Uat Poslanska zbornica i 6 *al<-?e m°reta razpravlja-,®5iisi °nUosti neke stranke ■i? ia t Ustavnih določb, tem-sPada v pristojnost i ' sklp ®°dišča. Zato naj bi ti 0 Dna i da se ne razprav-. Predl'“robnostih Parrijeve-a’ temveč naj se . dloij zakonitosti MSI ijdlog Usiavnemu sodišču. Jt je resolucije senatorja tv tr>a P0dp'Sal tudi senator l, .ital’;:_e°en izmed vodite-5 *'t)aaj nskega odporniške-ttiNidp’ k' pa se PO nava-V^^tjan senatu 113 stran! A rj^Pidanskem nadalje- N^stičm Ve ie prvi govoril Sto m senator Gian- SSui. |> Jkijj Ja) je 7 demokrist-II "tjji tovorniki, za katere i^Suvn.3 se hočejo izogni-'i,'> ^osti. Rekel je, da pSt Pr«« ,ne more biti «ne-j,ent>>. ker se XII. 'J. a3 določba ustave na-’!l9ril i asistično stranko te? n^i da je brez podla- Predli-86 vPrašanje raz-i L keH; i ustavnemu so-I«. Ki i v* rpgnior, 4« A.. ii_ t > noč »Itninu1 razpuščena. Na- % taki, r.esnica je, da SSo n lezo zagovarj., . ' i S,1a #J°' da bi bila k H. ffibnučilnno N u. j ristjanski senator N Varjal poročilo ve- V »«4r(,nasprotn° Parrije-iii„ 8anfp- Socialistični se-» It Ln«1 in komunistični V 9ttii.0rini sta zagovar-tNski Predlog, demo-1, Udar senior Cinini pa keUric.._!iVoje antifašistič-' ti,Nhu i® toda izjavil je VNUst' A3 ,ne bo glasoval 600 Kičiabžvt V^atii,, °n 0 ratifikaciji 'iK°y ustanovnih spo-k pijo j_ 8°spodarsko or- razvoj (OECD), {pilili n ------1 ________ k.Nb-^dpisani v Parizu i\ nec j, 9(10, Komunistič- VT)b t> ivuinuiusuL* \laieni ?rfesaghi je pred N . Kpi *Javil. da bodo Vi«, j Rlas°vali proti. N.diov 1 Ni ratifikacija N>“u ^'P^Jala do Ev b ?vHi „ “dgovoril pa mu NNnist,?. tajnik v zuna-N ' tla Russo, ki je V°dni p°meni OECD i* ' ki ; RosPodarski spo- *olidamPo,Vezan s po'‘-’ arnost.,0 zahodnih P'k nartnj.U ie poslanska huda; ujevala razpravo o gradbenih površinah. Med-tem pa je znani italijanski publicist Luigi Barzini mlnjši, ki je hkrati tudi liberalni poslanec, predložil zbornici poročilo manjšine o zakonskem načrtu za cenzuro. V poročilu se poudarja, da je ta zakonski predlog v nasprotju z duhom republiške ustave, kajti svoboda misli in svoboda umetnosti v filmu in v gledališču mora biti zajamčena. Sistem, ki ga predlaga večina, pa predvideva še vedno dovoljenje vlade za filme in gledališka dela, na podlagi pregleda v določenih upravnih komisijah, kar pomeni, da bo še nadalje ostala sedanja zmeda in možnost sporov med u-pravnimi in sodnimi oblastmi. V poročilu se nato poudarja, da nikakor ni pojasnjeno, kaj pomeni izraz «offese al buon costume*. Zaradi tega bi bilo potrebno spremeniti besedilo zakona, o katerem nameravajo poslanci razpravljati. Na področju občinskih u-prav pa je prišlo danes do važnih dogodkov v dveh velikih italijanskih mestih: v Neaplju in v Milanu. V Neaplju je tamkajšnji prefekt i-menoval izrednega komisarja na občini, potem ko je suspendiral občinski svet v pričakovanju odloka o njegovem razpustu. Vest o tem je prišla na sedež občinskega sveta nekaj minut pred sejo, ki je bila določena za nocoj. Prefektov odlok je prebral župan Lauro pred 22 monarhističnimi in fašističnimi občinskimi svetovalci. V dekretu je rečeno, da po enem letu občinski svet še ni odobril občinskega proračuna in je dokazal svojo nesposobnost za delo. Monarhistični svetovalci so nato poudarili, da pada ,vsa odgovornost za razpust na krščansko demokracijo. minulimi . Novi pogromi francoskih nltrasov nad Alžirci ORAN, 29. — Francoski fašistični elementi v Oranu so danes izvršili nov pogrom nad alžirskim prebivalstvom. Ubili so devet Alžircev, ranili pa 30. Ranjenih je bilo tudi pet Francozov. Razen tega so ul-trasi zanetili požar v številnih trgovinah, ki so last Alžircev, mnoge pa so razdejali. Francoski trgovci so danes zjutraj na ukaz ultrasovske OAS stavkali. Zaprli so vse svoje trgovine in druge lokale. V prvih popoldanskih urah so se začeli utrasovski elementi zbirati na ulicah. Študentje so se zbrali pred šolami. Razširili so geslo, da je bila stavka napovedana «v znak žalovanja po atentatih FLN v zadnjih dneh*. Po petnajsti uri je drhal začela napadati, pleniti in požigati muslimanske trgovine. Kjer so skušali gasilci gasiti požar, je podivjana drhal prerezala cevi brizgaln. Varnostne sile so dobile ojačenja, šele ko so fašisti opravili svoje. Kjer je gasilcem uspelo pod zaščito policije pogasiti požar, so ga ultrasi spet zanetili, ko so gasilci in policaji odšli. Tudi v Alžiru je bilo precej vrenja. Policija je popol dne obkolila muslimanski predel mesta Bab El Ued. Kakor so sporočili iz_ Pariza, mislijo poslati v Alžir nova policijska ojačenja. Med temi bo posebna enota. Te ljudi bodo uporabili za iskanje bivšega generala Sa lana in drugih voditeljev OAS. Čombcjevi žandarji so pretepli dva funkcionarja OZN ELISABETHVILLE, 29. — Combejevi žandarji in padalci so sinoči s silo vdrli v prostore, kjer so se zbrali nekateri diplomati v Elisabethvillu, ter so odpeljali dva visoka funkcionarja OZN in ju hudo pretepli. Funkcionarja sta Anglež Brian Urquhart in Avstralec George Ivan-Smith. Brian Urquhart je pomočnik dr. Linnerja, ki vodi operacije OZN v Kongu, George Ivan-Smlth pa je predstavnik Združenih narodov v Katangi v odsotnosti 0'Briena. Glavni tajnik OZN U Tant, je takoj, ko je dobil sporočilo o tem. brzojavil Linnerju in Ivanu Smithu, naj odločno protestirata pri Combeju ter zahtevata strogo kaznovanje krivcev. Combejevi žandarji so odpeljali omenjena funkcionarja, ko sta bila na večerji v stanovanju ravnatelja neke petro. leiske družbe. V poslopje je vdrlo okoli 50 Combejevih padalcev, oboroženih s puškami in brzostrelkami. Ameriški konzul je uspel s svojim nastopom iztrgati Smitha iz rok napadalcev, medtem ko so na. padalci Urquharta odpeljali. Ivan-Smith je takoj odšel skupno z ameriškim konzulom k Combeju, kjer sta bila tudi njegov notranji in zunanji minister. Dal je rok pol ure za izpustitev Urquharta in sporočil, da bo drugače poveljstvo OZN začelo odločno akcijo. Sele na posredovanje Munon-ga in Kimbe v vojaškem taborišču so vojaki izpustili Ur-quharta, in to okoli polnoči. Ivan-Smith je dobil le manjše praske in bunke, Urquharl pa je bil ranjen ter ima številne poškodbe in baje tudi nekaj zlomljenih reber. Razen tega so Combejevi žandarji ubili enega indijskega vojaka, ki je pripadal pa- trulji, ki je ponoči iskala ugrabljenega Urquharta. Vojaka so' našli mrtvega danes zjutraj. Indijski major Ariet Singh, ki je bil z vojakom, pa se do sedaj še ni vrnil in ga še vedno iščejo. Predstavnik OZN je tudi v zvezi s tem dogodkom odločno protestiral pri Combeju. Zahteval je, naj se takoj poskrbi za rešitev pogrešanega majorja, ter naj se morilci strogo kaznujejo. Predsednik osrednje kongo-ške vlade Adula je sinoči govoril po radiu in sporočil, da je bil ministrski podpredsednik Jason Sendve imenovan za upravitelja ozemelj v severni Katangi kot izredni državni visoki komisar. Sendve je predsednik stranke Baluba-kat in voditelj vsega prebivalstva Baluba v Katangi, ki nasprotuje Combeju. Svoj sedež bo imel v nekem kraju v severni Katangi, ki ga bo sam izbral. Sendve bo ostal še dalje podpredsednik vlade in bo dobival navodila od notranjega ministra. Kot' visoki komisar bo Sendve nadzoroval vse sile vojske in policije ter vse civilne oblasti v Katangi. Adula je v svojem govoru posvaril tuje države, naj se ne vmešavajo v katanške zadeve. Se posebno je obtožil rodezijskega ministrskega predsednika Welenskega, da se neposredno vmešava v kongo-ške zadeve. «»------- BOČEN, 29. — Danes so orožniki onemogočili eksplozijo precej močne naprave, ki je bila postavljena pod nosilcem električnega daljnovoda visoke napetosti pri mestu Gargaz-zone v dolini Adiže. Naprava je vsebovala 8 kg dinamita v zavojih po 2 kg. V Milanu pa je odstopil pokrajinski upravni odbor s predsednikom odv. Casatijem na čelu. Casati je povedal, da so socialdemokrati glasovali za proračun s pogojem, da bo odbor odstopil. Iz izjav nekaterih pokrajinskih svetovalcev sledi, da obstajajo sedaj pogoji za sestavo odbora levega centra. Medtem se nadaljuje diskusija o 22. kongresu KP SZ in o najnovejši izjavi tajništva KPI o tem kongresu. V ilustriranem levičarskem tedniku «Vie Nuove» objavljajo s tem v zvezi svoje izjave Giancarlo Pajetta, Alicata in Berlinguer. Pajetta pripoveduje o različnih težnjah, ki prihajajo do izraza med razpravo o kongresu v okviru KPI: nekateri zahtevajo večjo samostojnost komunističnih partij, drugi predlagajo sklicanje izrednega kongresa, kar je po mnenju Pajette pripisati iluziji, da je moč najti takojšnjo rešitev za nelahko politično akcijo s pomočjo pretežno organizacijskih ukrepov; itd. Alicata poudarja, da je globoka razlika med razpravo v KPI danes in leta 1956, ko sj posegali v debato sentimentalni, politični in psihološki elementi, kot sta bili Poljska in Madžarska; takrat diskusija ni šla do dna. Berlinguer pa temu dodaja, da današnja diskusija ne predstavlja «centrifugalnih» elementov, kot se je to dogajalo leta 1956, čeprav obstajajo nekateri negativni pojavi. Vodstvo komunistične mladine je sklicalo sejo za 4. decembra, centralni komite pa za 5. decembra, da bi razpravljali o 22. kongresu. A. P. Preiskava v Kairu KAIRO, 29. — Državni pravdnik Hafez Sabek je izjavil, da je preiskava v zvezi 5 francosko vohunsko mrežo v Kairu omogočila nova razkritja. List «Al Ahbar» piše, da ima egiptovska varnostna služba v rokah dokumente, ki obtožujejo «visoke arabske politične osebnosti«. Danes so uradno sporočili, da je zunanje ministrstvo zavrnilo francosko zahtevo za izpustitev aretiranih francoskih diplomatov. Eden od aretiranih Francozov, in sicer Pean Paul Fran-cois Bellivier, je sinoči izjavil po televiziji, da je prostovoljno priznal svojo vohunsko dejavnost, in je dodal, da je dejansko izjavil, kar je pisal tisk v Kairu. Priznal je, da je redno pošiljal francoskemu zunanjemu ministrstvu poročila o egiptovskih političnih in gospodarskih vprašanjih. Zanikal pa je, da bi bil pošiljal vojaška poročila. Protestna stavka v San Domingu 9AN DOMINGO, 29. — Dominikanski predsednik Bala-guer je sinoči odredil policijsko uro, ker se je položaj zelo zaostril. Nadaljuje se splošna stavka, ki so jo organizirale vse »poklicne organizacije«, da prisilijo Balaguer-ja na odstop. Pobuda sindikatov je sledila pobudi opozicijskih strank, ki so pozvale Balaguerja, naj odstopi. Opozicijske stranke poudarjajo, da je sedanji režim v bistvu nadaljevanje Trujillovega režima. Balaguer je sinoči dal ukaz, da se morajo vsi civilni funkcionarji javiti na delu, ker bodo drugače odpuščeni. Prav tako je odredil, da bodo sodno postopali proti vsem delavcem, ki bodo sodelovali v stavki. Včeraj so bile v mestu velike demonstracije proti Bala-guerju in proti ZDA. Po vseh ulicah krožijo danes tanki in vojaške patrulje. Državni tajnik za obrambo general Redro Rodriguez E-chevarria je izjavil, da je vojska pripravljena prevzeti oblast, če se ne bo stavka kmalu končala. V vladnih krogih izjavljajo, da se bojijo, da bo vsak poizkus vlade, da s silo razbije stavko, pripeljal dc državljanske vojne. Varnostni svet, ki je razpravljal o kubanski obtožbi proti ameriškemu vmešavanju v dominikanske zadeve, je odložil svojo razpravo na nedoločen čas, ne da bi sprejel kakršen koli sklep. ZDA-Kitajska VARŠAVA, 29. — Diplomatski razgovori med ZDA in Kitajsko se bodo nadaljevali v Varšavi tudi prihodnje leto. Sedanji ameriški poslanik v Varšavi Jacob Beam bo zapustil jutri poljsko prestolnico, ker zaključuje diplomatsko kariero. Njegov naslednik ni bil še imenovan. Beam se je včeraj zadnjikrat sestal s kitajskim poslanikom v Varšavi in se razgovarjal z njim dve uri. Po sestanku so sporočili, da bo prihodnji razgovor 6. februarja. Kitajsko-ameriški razgovori so se začeli leta 1955 v Ženevi in so se od septembra 1958 nadaljevali v Varšavi. O razgovorih ni bilo mogoče nikoli nič zvedeti. Začeli so se, da bi obravnavali zadevo ameriških jetnikov na Kitajskem in zadevo Formoze. Meni pa se, da so se pozneje razširili in zajeli vprašanja, ki se tičejo odnosov med obema državama. «Le PopuIaire» ne bo več i PARIZ, 29. — Glasilo francoske socialistične stranke «Le Populaire de Pariš« bo s 1. januarjem prenehalo izhajati. To sporoča ravnatelj časopisa v uvodniku pod naslovom «Gnev v srcu«. Časopis je ustanovil Leon Blum leta 1921. Ze več let se je boril s finančnimi težavami in je izhajal samo na dveh straneh. V istem članku javlja ravnatelj, da se bo «Le Populaire« istega dne, to je 1. januarja, znova rodil, čeprav v- drugačni obliki. Verjetno je, da bo še bolj zmanjšal svoj format in da bo izhajal TRST, četrtek 30. novembra 1961 Nič novega na konference o jedrs Zahodni delegati so zahtevali od Carapkina več pojasnil Spredaj na levi sovjetski delegat Carapkin, na desni ameriški delegat Dean ŽENEVA, 29. — Na današnji seji konference o prekinitvi jedrskih poizkusov so predstavniki ZDA in Velike Britanije postavili več vprašanj sovjetskemu delegatu Carap-kinu. Po seji so objavili krat- kumentih, ki so bili že predloženi, in da bo prihodnja seja jutri. • Dvogovor se je začel*, je izjavil po seji neki zahodni delegat. »Konferenca se bo nadaljevala jutri, verjetno z govorom sovjetskega delegata,* je dodal delegat. Carap- samo trikrat ali štirikrat te-1 ko poročilo, ki pravi, da se densko. I je diskusija nadaljevala o do- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim|un"ll,ll,,*,,,l,,l,l,l,l,,ll,,,l,,,,l,,l,,l,l,l,l,l,l,,,,,,l,,,,ll,ul Tiskovna konferenca ameriškega predsednika Kennedy: Obisk v Moskvi ne bi bil koristen dokler se ne rešijo važna sporna vprašanja Izjavil je tudi, da bo morebiten sporazum med NATO in varšavskim paktom mogoč šele po sporazumu o Berlinu in Nemčiji - Pogajanja s skupino šestih za zaščito ameriškega izvoza WASHINGTON, 29. — Predsednik Kennedy je izjavil na današnji tiskovni konferenci, da je prva naloga, ki jo je treba rešiti, najti sprejemljivo rešitev glede Berlina in Nemčije, še preden se začnejo pogajanja za morebiten sporazum med NATO in državami varšavskega pakta. Izjavil je dalje, da ni dobil nobenega vabila za ob- isk v Sovjetski zvezi. Pripomnil je, da tak obisk ne bi bil koristen, dokler se ne najde rešitev važnih vprašanj, ki so sporna med Vzhodom in Zahodom. Glavne točke, ki jih je predsednik obravnaval, so naslednje: Morebitno potovanje v tujino: Predsednik ni izključil možnosti potovanja v tujino pred koncem leta in je s tem v zvezi omenil sestanek NA TO, ki bo decembra v Parizu. Pripomnil pa je, da ne more glede tega povedati podrobnosti, dokler ne bo načrt dokončno spopolnjen. Odnosi Vzhod-Zahod: Ne bo mogoče proučiti možnosti predsednikovega potovanja v Sovjetsko zvezo in možnosti nenapadalne pogodbe med državami NATO in državami varšavskega zavezništva, dokler se ne najde zadovoljiva rešitev važnih vprašanj Nemčije, Berlina in Jugovzhodne Azije. V teh primerih gre za bližnje naloge, ki bi ublažile napetost. Tudi morebitno med- lilllllllllllililllilliilllm n iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiunii iniiiiiiiiii 11111111111111111 lliiiiillilliliiiiiiiiiiiiiiiiiiilliliiiiiintiiiilliili n ul Po nepričakovani razsodbi ustavnega sodišča Poslanka Merlin bo predlagala spremembo člena 559 kaz. zak. Presenečenje številnih pravnikov zaradi take razsodbe RIM, 29. — Poslanka Lina Merlin je danes sporočila dopisniku ANSA, da bo predložila načrt zakona za spremembo člena 559 kazenskega zakonika, ki predvideva kazen za prešuštvo, samo če ga zakrivi ženska. Poslanka je tudi izjavila, da namerava navezati svojo pobudo na predlog zakona, ki jo je predložil svoj čas demokristjanski senator Salari. Ta načrt je predvideval zaporno kazen od enega leta za zakonca, ki zakrivi prešuštvo, in tudi za sokrivca tega dejanja. Kakor je znano, je ustavno sodišče izreklo te dni s tem v zvezi razsodbo, ki trdi, da je člen 559 kazenskega zakonika v skladu z ustavo. Ustavno sodišče je s tem zavrnilo ugovore tribunala v Lagonegro in pretorja iz Ancone, ki sta ugotovila nasprotje med členom 559 kazenskega zakonika ter členi 3 in 29 ustave, ki določata enakopravnost državljanov ne glede na spol, ter moralno in pravno enakost zakoncev. Zakon ravna drugače z tro-žom, ki prešuštvuje: obsojen je samo v primeru »notorične- ga* prilezništva z drugo žensko. Razsodba ugotavlja najprej, da sodišče ni hotelo niti poseči v bistvo sproženih vprašanj, in sicer, ali je umestno, da zakonska nezvestoba še vedno velja za kazenski prestopek, ali so predvidene kazni primerne temu prestopku, in ali je treba sedanji kazenski sistem glede tega spremeniti. Sodišče utemeljuje svojo razsdobo s trditvijo, da je treba enakosti med zakonci postaviti nekatere omejitve. »Med temi so v prvi vrsti tiste, ki se tičejo zahtev, ki nastajajo z organiziranjem družine in ki sicer ne ustvarjajo nobene manjvrednosti žene, vendar pa postavljajo moža, z nekaterih vidikov, v središče, na katerem sloni enotnost družine in položaj družine v socialnem življenju*. Razsodba pravi dalje: »Toda ne bi bila utemeljena težnja, ki. bi hotela omejitve "krčiti samo na te pozitivne koeficiente. Volja zakopodaialca je bila, naj se jamstvo za enotnost družine poveri o-biambi proti slehernemu ne-1 protiustaven. gativnemu in razkrajalnemu vplivu te enotnosti. Zato je treba priznati, da so se kazenske določbe glede prešuštva, presuštvenega odnosa, in pri-ležništva navdihovale po tej nujnosti obrambe*. Razsodba poudarja tudi; »Neoporečno je, da se tudi prešuštvo moža v nekaterih okoliščinah lahko pokaže kot koeficient razkrajanja enotnosti družine. Toda prav kakor zu zakonsko zvestobo, taao je tudi za družinsko enotnost zakonodajalec očitno hotel opozoriti na različen in večji obseg nedopustnosti obnašanja žene, ker tako obnašanje lahko najhuje vpliva na najbolj delikatno strukturo in na najbolj življenjske interese družine*. Kakor vidimo, je bilo sodišče mnenja, da je omenjeni člen zakonika v skladu z ustavo, čeprav ustava jasno določa enakopravnost vseh državljanov ne glede na spol ter moralno in pravno enakost zakoncev. Razsodba je 'zzva-la veliko presenečenje, ker je večina pravnikov pričakovala, aa bo sodišče vendarle izreklo | Kube. Castro je dodal, da na mnenje, da je omenjeni clen noti niti ne bo odgovoril, ker narodno nadzorstvo nad dostopnimi potmi v zahodni Berlin je važen element v pogajanjih med Vzhodom in Zahodom, in pred temi pogajanji ni mogoče določiti formule glede tega nadzorstva. Dominikanska republika: «A-meriške pomorske sile. ki so bile poslane v tamkajšnje vodovje, so pomenile previdnostni ukrep proti vsakemu morebitnemu poizkusu upiranja demokratizaciji v tamkajšnji deželi. Pomorske sile so bile postopno umaknjene. ZDA kot članice Organizacije ameriških držav, so imele tudi pred očmi nevarnost uporabe sile v Dominikanski republiki, posebno s strani Kube.# Intervju z ravnateljem «Iz-vestij«; Kennedy je izjavil, da je bil zelo zadovoljen, ker je lahko objasnil sovjetskemu ljudstvu svoje stališče o mednarodnih vprašanjih. Evropsko skupno tržišče: ZDA se ne mislijo pridružiti skupnemu tržišču ali se z njim povezati, odločene pa so pogajati se s to skupino držav, da zaščitijo svoj izvoz in da ohranijo ugodno bilanco za svojo zunanjo trgovino. Rezervisti: Rezervisti, ki so jih poklicali pod orožje, ne bodo ostali več ko eno leto v sedanjem položaju, in vlada upa, da jih bo lahko odpustila še pred potekom tega roka. «Ne glede na neprilike, ki ta začasni vpoklic lahko povzroči prizadetim, je treba poudariti, da so ti sestavni del v celotnih ukrepih, katerih namen je dokazati, da so ZDA odločene spoštovali svoje obveznosti in da — čeprav želijo mirna pogajanja — zavračajo sleherno zamisel predaje.« Spremembe v vladi: Namen sprememb v vladi je, bolj učinkovito izkoristiti sposobnosti osel), ki se jih te spremembe tičejo. Tako bo na primer Chester Bowles, ki popolnoma pozna vprašanja A-zije, Afrike in Srednjega vzhoda, posvetil ves svoj čas vprašanjem teh področij, medtem ko bodo vprašanja Zahodne Evrope, skupnega tržišča in NATO pod nadzorstvom drugih funkcionarjev, ki so bolj primerni za njih obravnavanje. Castro o borbi proti kontrarevolucionarni HAVANA, 29. — Fidel Castro je včeraj na seji kongresa kubanskih sindikatov izjavil, da je Gvatemala sporočila Kubi, da bo dovolila, da s* na njenem ozemlju ustanovi uporniška kubanska vlada, če ne bo bivši predsednik Gvatemale Arbenz izgnan s Castro je dalje sporočil, da bo vsak kontrarevolucionar, ki ga bodo ujeli z orožjem v roki obsojen na smrt. Dalje je izjavil, da je skupina kon-trarevolucionarjev v pokrajini Las Villas ubila in obesila na drevo 17-letnega mladeniča, ki je bil član brigad proti a-nalfabetizmu, in nekega kmeta. Castro je izjavil, da se bo danes sestala vlada, da odobri zakon, ki določa usmrtitev obsojenih na smrt v 48 urah. Pod novi zakon bodo spadali vsi, ki jih bodo našli z orožjem v roki. udeleženci morebitne invazije, naj pripadajo kateremu koli narodu, saboterji in kontrarevolucio-narji, ki bodo zažigali sladkorni trs. —(Ol------ RIM, 29. — Na današnji televizijski oddaji #Polit:čna tri. buna» je minister Folchi povedal, da je znašalo leta 1960 število turistov, ki so obiskali Italijo, 18 milijonov, od katerih jih je bilo največ iz Nemčije (26 odst.), Švice (15 odst.) in Avstrije (12.5 odst.). kin je na razna vprašanja časnikarjev potrdil, da je danes »samo poslušal*. Ko so ga vprašali, ali bo govoril jutri, je odgovoril, da se bo to videlo Pozneje se je zvedelo, da je Carapkin ob zaključku seje izjavil, da so odgovori na vprašanja zahodnih delegatov že vključeni v dokument, ki ga je predložil včeraj, vendar pa bo pozneje dal dodatna pojasnila. Še prej je govoril britanski delegat Godber, ki je postavil več vprašanj, zlasti kar se tiče nadzorstva, kakor ga predlaga Sovjetska zveza. Voditelj ameriške delegacije pa je izjavil, da ZDA ne morejo v celoti sprejeti nedavnih sovjetskih predlogov. Predvsem ni takojšnji in popoln moratorij mogoč, če ga ne spremlja res učinkovit sistem r.ad« zorstva. Razen tega je ameriški delegat zavrnil nadzorstvo, ki naj bi ga izvrševali v posameznih državah, češ da m sredstev, s katerimi bi lahko ugotavljali podzemeljske in podmorske eksplozije ter eksplozije v vesolju. Edino sredstvo za res učinkovit sporazum je »v ustanovitvi nepristranskega mednarodnega pravnega organizma*. Vprašal ga je tudi, ali novi sovjetski predlogi eliminirajo vse poprejšnje sporazume. Prav tako ga je vprašal, čemu sovjetska vlada objavlja svoje predloge, preden jih je sporočila prizadetim državam. To so bila v glavnem vprašanja zahodnih delegatov, ki pravijo, da morajo videti, ali so možnosti za pogajanja, preden popolnoma zavrnejo sovjetske predloge. iiimitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMimiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiimiii Programska izjava nove bonnske vlade Kancler Adenauer je ponovil zahtevo za atomsko oborožitev v okviru NATO Glede Vzhodne Nemčije ostane politika vlade nespremenjena - Glede Berlina trdi, da je pripravljen pogajati se, a vztraja pri ohranitvi sedanjega stanja BONN, 29. — Podkancler Erhardt, ki nadomešča bolnega Adenauerja, je prebral danes v Bundestagu programsko izjavo nove zahodnonemške vladne koalicije. Izjava pravi, da je bonnska vlada pripravljena prispevati k iskanju sporazumne rešitve glede Berlina. Neopustljivi pogoji za pogajanja s Sovjetsko zvezo pa gre za imperialistične spletke. so »nekatera temeljna načela, ki so še vedno končni smo. tri nemške zunanje politike, za katerih obrambo je nemška zvezna republika pripravljena tudi na potrebne žrtve in morebitno tveganje«; «1. Ohranitev miru in varnosti zvezne republike. 2. Ohranitev sedanjih političnih, pravnih in gospodarskih odnosov z Berlinom in svobodno premikanje Berlinčanov. 3. Nespremenjena smer politike glede nemškega vprašanja, ki ima za svoje temelje izpolnitev ustavnega mandata, da se doseže nemška združitev v miru in svobodi, in neprizna-nje režima sovjetskega področja Nemčije. 4. Okrepitev zavezništva zvezne republike z Zahodom in zavezništva NATO, ki bo moralo čimprej razpolagati z lastno atomsko silo.« Izjava pravi dalje, da se za-hodnonemška vlada zaveda te. žav, ki nastajajo, da bi se dosegli ti smotri, ki pa se nikakor ne smejo doseči z uporabljanjem sile. «Vsak po11-kus v tem smislu bi imel kot posledico popolno un čenje dežele in večine ostalega sveta. Nemška zvezna republika je večkrat in svečano poudarila, da se je odpovedala in da se odpoveduje sili, da b; dosegla svoje politične smotre, in danes ponavlja to obveznost poudarjajoč, da je treba silo nadomestiti z medna-rodnimi’ pogajanji.« »Nemška zvezna vlada odločno nasprotuje^ priznanju komunističnega rež ma v Vzh. Nemč ji. ki ni izraz ljudske volje. Ogromna večina nem- škega prebivalstva v Vzhodni Nemčiji ne samo zavrača ta režim, temveč tudi sam obstoj delne nemške države. Zato mora zvezna vlada imeti kot neprijateljsko dejanje do nemškega ljudstva in kot stališče proti načelu združitve navezavo diplomatskih odno-sovo z režimom sovjetskega okupacijskega področja ali pa sklenitev tako imenovane ločene mirovne pogodbe.« Bonnska vlada zahteva, naj se odstrani zid, ki deli Berlin na dvoje. Prav tako se mora zajamčiti svoboda komunikacijskih poti med Berlinom in Zahodom. Po mnenju bonnske vlade se vprašanje evropske varnosti ne sme povezovati z berlinskim vprašanjem, temveč bi ga bilo treba kvečjemu obravnavati v okviru morebitnih pogajanj za obnovitev nemške enotnosti. »Zavračamo tudi vsak morebitni ukrep regionalne varnosti v Evropi, ker se glavna potreba Zahoda — ohranitev ravnotežja nasprotujočih si sil Vzhoda in Zahoda — ne more zagotoviti drugače, nego v svetovnem merilu. Vendar pa je zahodna zvezna vlada pripravljena pridružiti se vsaki pobudi, katere namen bi bil ublažiti ali odstraniti nevarnost iznenad-nega napada, seveda, če gre za ukrepe v svetovnem merilu.« Glede razorožitve pravi izjava; «Eden najvažnejših smotrov nemške zunanje politike je splošna in nadzorovana razorožitev, in glede tega bonnska vlada v celoti podpira program, ki ga je predložila septembra Združenim narodom ameriška vlada. Zvezna vlada želi, da bi se med atomski- mi silami dosegel čimprej sporazum o ustavitvi jedrskih poizkusov.« NATO: «Po mnenju zvezne vlade bi morali čimprej izvesti v okviru ukrepov za okrepitev in tehnično-vojaško integracijo NATO načrt o podelitvi jedrskega potenciala silam atlantskega zavezništva. Ustanovitev takega potenciala je potrebna, da bodo oborožene sile NATO enakovredne, k«r se tiče njihove obrambne sposobnosti, silam nasprotnika. Nemška zvezna vlada ni nikoli zahtevala, da bi ločeno imela atomsko orožje.« Izjava Adenauerja se glede zunanje politike in obrambe takole zaključuje: «Sestanek, ki sem ga imel pred dnevi z ameriškim predsednikom, je potrdil plodne vezi, ki družijo države članice severnoatlantskega pakta, v katerem imajo ZDA posebno vodilno vlogo. Zaradi tega se moram veseliti možnosti, ki mi je bila dana, da sem imel odkrit in prisrčen razgovor s predsednikom Kennedyjem prav ob začetku delovanja nove nemške vlade. Naši razgovori so pripeljali do soglasne presoje vseh najvažnejših vprašanj, ki smo jih proučili, in so še enkrat potrdili zaupanje in prijateljstvo ne samo med obema vladama, temveč tudi med ameriškim in nemškim ljudstvom.« Adenauer omenja svoje bližnje razgovore z de Gaullom in z Mac Millanom. #Cakajo nas hude in težavne naloge, je rečeno v izjavi, ki jih bo mogoče izpolniti, samo če bomo združili vse naše sile. Pokazati bomo morali enotnost namenov, in prav zaradi tega zvezna vlada zaupa, da bo ves parlament podprl njeno zunanjo politiko in politiko obrambe.« Razprava o vladni izjavi bo 6. in 7. decembra. Udeležil se i® 6o tudi kancler Adenauer, ki je že skoro ozdravel. Kertesz, teJ Zubin Mchta’ pa sc n ««g * Backbaus, * Wolfgang David Oistran. Srečanje jugoslovanskih in italijanskih znanstvenikov Zaskrbljenost zaradi cenzure Včeraj filmski delavci na obisku v parlamentu Ljubljanski simpozij o vprašanjih s področja delovnih razmerij in socialnega zavarovanja Delegacijo, ki jo je vodil režiser Camerini in v kateri je bil tudi De Sito> je sprejel podpredsednik poslanske zbornice Bucciarelli-Ducci Fod gornjim naslovom objavlja univ. prof. dr. Lado Vavpetič v zadnji številki eNaših razgledov» sledeči sestavek: V dneh od 9. do 12. oktobra t.l. je bil drugi simpozij na označenem področju, ki se ga udeležijo italijanski in jugoslovanski znanstveniki. Prvi je bil v maju lanskega leta v Trstu in smo o njem takrat poročali. Oba simpozija sta priredila Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in Scuo-la di perfezionamento e di specializzazione di diritto del lavoro o della sicurezza sociale pri univerzi v Trstu. Na simpoziju v Ljubljani so sodelovali štirje univerzitetni profesorji z ljubljanske Pravne fakultete. Poleg podpisanega, ki je vodil jugoslovansko delegacijo, je bil njen član še univ. prof. dr. Rudi Kyovsky, univ. prof. dr. Stojan Pretnar in univ. prof. dr. Jože Juhart. Z jugoslovanske strani sta se udeležila simpozija še podtajnik sekretariata IS LRS za delo dr. Marjan Dular in ravnatelj republiškega zavoda za socialno zavarovanje dr. Bojan Spi-car. Italijansko delegacijo je vodil ne samo v Italiji, temveč tudi v mednarodnih krogih, ki se ukvarjajo z vprašanjem delovnega prava, znani univ. prof. R. Balzarini. Člani italijanske delegacije pa so bili prof. Mazzoni Giu-liano z univerze v Firencah, ki je znan teoretik na tem področju in prav tako pomembni sodelavec v ustreznih mednarodnih krogih; dalje dekan pravne fakultete v Trstu prof. Udine, prof. Amleto di Mercantonio, ki je obenem inšpektor za italijansko strokovno šolstvo v Rimu, nadalje prof. Giuseppino Treves, ki je sedaj profesor upravnega prava na univerzi v Paviji in ki se ukvarja predvsem s študijem komparativnega upravnega prava. Sodelovali so nadalje prof. Fedele, ordinarij za civilno pravo na pravni fakulteti v Trstu, prof. Camber, ordinarij za civilni proces v Trstu, prof. Casetto, profesor upravnega prava na ekonomski fakulteti v Trstu ter Cecilia Assanti, docent za delovno pravo na pravni fakulteti v Trstu. Od ostalih jugoslovanskih znanstvenikov s tega področja se je udeleževal simpozija prof. pravne fakultete v Sarajevu dr. Boško Perič. Vprašanja, ki so jih na tem simpoziju dali v razpravo italijanski profesorji, so bila predvsem pravne narave. Zanimiva so bila, ker so se tikala tega, kar je v Italiji na področju delovnega prava najbolj sporno, kar pa obenem ni samo posebnost italijanske pravne ureditve, temveč je uvrščeno večkrat tudi v razprave mednarodnega u-rada dela. Jugoslovanski delegati smo v svojih referatih opozorili na nove pojave pri našem urejevanju delovnih razmerij in socialnega zavarovanja in s tem na nove možnosti, ki se odpirajo v zvezi z oblikovanjem delovnih razmerij spričo vedno doslednejšega uveljavljanja delavskega in družbenega samoupravljanja v Jugoslaviji. Razprava je pokazala nova načela, ki naj v omenjeni zvezi pridejo do izraza ne samo glede delovnih razmerij na gospodarskem področju, temveč tudi glede tistih, ki obstajajo v javnih službah (zdravstvo, šolsko, znanstveno-raz-iskovalno delo, socialno-var-stveno delo), pa tudi v javni upravi. Razumljivo je, da smo v tej zvezi mogli opozoriti, da je treba vsebino delovnih razmerij v marsikaterem pogledu obravnavati z novih vidikov, da se pojavljajo vprašanja, o katerih se je mnogokrat mislilo, da jih na področju delovnih razmerij ni (na primer pojavi zvezani z okoliščino, da naj delovna razmerja ne bodo več mezdna razmerja). Mogli smo opozoriti na nekatere zanimive rešitve novih vprašanj na tem področju, za katere so italijanski udeleženci priznali, da so humane ter da pravilno zadevajo bistvo odnosov, v katerih naj bi bil človek v zvezi s svojim delom. Kakor že prvič tako smo jugoslovanski udeleženci tudi za ta simpozij pripravili svoje prispevke in jih izročili italijanskim udeležencem že pred začetkom v posebni knjigi, v kateri so bili priobčeni vsi jugoslovanski referati v slovenskem in italijanskem jeziku. Italijanski udeleženci pa so jih predložili deloma neposredno pred simpozijem, deloma na njem v italijanskem jeziku. Potem ko so bili v vseh štirih dneh, kolikor je trajal simpozij, podani kratki povzetki iz referatov, se je vsak dan začenjala razprava o vprašanjih, ki so iz referatov izhajala. Vse razprave so bile živahne in temeljite. Posebno številna pojasnila so želeli italijanski gosti, kar je bilo razumljivo, ker je bila obravnavana problematika za njih pač v glavnem nova. Sodili smo, da je treba teoretična ugotavljanja na simpoziju osvetliti tako, da seznanimo italijanske udeležence s tem, kako se v realnem življenju razvijajo razmere, od katerih je odvisno uspešno uresničevanje novih načel in pojmovanja, o katerem je tekla beseda na simpoziju. Zato smo v dneh simpozija organizirali oglede nekaterih institucij, ki so najbolj tesno povezane z razvijanjem delovnih razmerij. Med njimi so bile institucije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem delavcev (Center za izobraževanje stavbinskih delavcev v Ljubljani, Šola za rudarje v Velenju), nadalje s tistimi, ki se ukvarjajo z zdravstvenim varstvom delavcev (ljubljanska Poliklinika), s tistimi, ki naj omogočijo prekvalifikacijo delavcev, ki so postali za svoje prvotno delo invalidni (Zavod za rehabilitacijo invalidov). Italijanski gosti naj bi se spoznali posebno še z vlogo in funkcioniranjem sindikatov. Zato smo obiskali občinski svet sindikatov v Kranju, kjer je bil organiziran razgovor, ki se ga je udeležil tudi predsednik republiškega sveta sindikatov Stane Kavčič. Seznanili smo jih tudi s funkcioniranjem ljudskih odborov, o-gledali smo si tudi prostore okrajnega in občinskega ljudskega odbora v Kranju. Končno so dobili gostje priliko, spoznati funkcioniranje samoupravnih organov v velikem podjetju in njegov vpliv na razvoj v komuni. V ta namen smo si ogledali rudnik Velenje in se seznanili z njihovim delom. Pri vseh teh institucijah so bili organizirani sestanki s predstavniki samoupravnih organov, ki so dajali italijanskim profesorjem vsa pojasnila, ki so jih želeli. Italijanski udeleženci so ob teh prilikah postavljali izredno mnogo vprašanj. Videlo se je, da iskreno žele dobiti čimbolj popolno podobo o tem, kar se pri nas razvija novega. Videlo se je, da so imeli v marsikateri stvari popolnoma napačne pojme in da so pričeli dobivati o tem, kakšna e v resnici stvarnost v Jugoslaviji, drugačno mnenje, kakor so ga imeli. Očitno jih e presenetilo, kako neposreden je bil pri svojih pojasnilih Stane Kavčič in kako demokratična so bila stališča, o katerih je govoril. Naravnost začudeni so bili, kako točna pojasnila so jim dajali o vprašanjih občinske problematike predstavniki občinskega odbora v Kranju, med katerimi ni bilo strokovnega občinskega uslužbenca. Posebno zanimiv je bil končno razgovor s predstavniki samoupravnih organov rudnika Velenje; s predsednikom delavskega sveta in upravnega odbora, predsednikom sindikalne podružnice in predstavnikom Zveze komunistov v tem podjetju. Prišlo je do zanimivega razgovora o vlogi vseh teh organov in organizacij v omenjenih podjetjih, o njihovih medsebojnih od Vsih kakor tudi o vlogi samega delovnega kolektiva. Gostje so dobili pojasnila, ki jih očitno niso pričakovali. Jugoslovanski udeleženci simpozija smo se namenoma vzdrževali intervencij pri teh razgovorih. Simpozij je dobil primeren poudarek s tem, da so se njegovega začetka udeležili predsednik republiškega sveta za prosveto in kulturo B. Kocjančič, ki je zastopal tudi zadržanega predsednika republiškega sveta za znanost dr. Jožeta Vilfana, nadalje predsednik vrhovnega sodišča LRS Vlado Krivic in številni drugi predstavniki naših republiških organov. Pomembno je bilo, da je pozdravil delo simpozija poleg dekana pravne fakultete tudi rektor ljubljanske univerze akademik Makso Šnuderl, ki je udeležence simpozija še posebej sprejel. Simpozij je po naši sodbi v vsakem pogledu uspel. V strokovnem pogledu lahko poudarimo temeljitost referatov in visoko raven razprave o vprašanjih in referatov. Uspel pa je tudi v političnem pogledu. Italijanski univerzitetni profesorji so očitno prvič dobili vpogled tudi v resnično dogajanje v Jugoslaviji na področju, ki ga študirajo in o katerem dajejo svoje sodbe. Očitni so jim bili veliki napori ne samo za čimvečji razvoj proizvodnje, temveč še posebno za izpopolnjevanje in izobraževanje delovnih ljudi in sploh skrb za človeka. Ugotovili so, da delavsko samoupravljanje in družbeno u-pravljanje nists samo prazni besedi. Nasprotno, tu ima človek temelje za razvijanje lastne delovne vneme, za o-sebno izpopolnjevanje in sploh za uveljavljanje svoje osebnosti; z vsem tem pa prizadevanje za boljše življenje in za to, da bi delovni človek soodločal o svoji vlogi v družbi, ki je usodno povezana z njegovim delom. Ta spoznanja so bila jasno razvidna na neformalnih sestankih z gosti. Ce je bilo v začetku nekaj napetosti vsaj pri nekaterih članih italijanske delegacije, so se stališča proti koncu popolnoma spremenila. Italijanski gosti so priznavali, kako so presenečeni nad tem, kar so imeli priliko videti, in kako pomembna se jim zdi vloga, ki jo ima lahko jugoslovanska družbena ureditev v humanizaciji odnosov na področju delovnih razmerij. Veliko priznanje je tudi, če italijanski znanstvenik poudari, da se imajo tudi oni učiti marsičesa v Jugoslaviji, kar naj velja tudi obratno. Razumljiv je končno poudarek, da morata biti ljubljanska in tržaška univerza most za čimboljše medsebojno spoznavanje dela jugoslovanskih in italijanskih akademskih učiteljev in da morata obe skrbeti za to, da bi se plodno začeto sodelovanje nadaljevalo in razširilo. Univerzitetni profesor dr. Lado Vavpetič Henri Alleg (na desni), ki je pred nedavnim pobegnil iz zapora v Franciji, nahaja v Pragi se sedaj RIM, 29. — Delegacija filmskih delavcev je danes prišla v Montecitorio, palačo, v kateri se nahaja poslanska zbornica. Delegacijo je vodil režiser Camerini; med filmskimi delavci je bil tudi igralec in režiser Vittorio De Si-ca. V odsotnosti predsednika Leoneja je delegacijo sprejel nice Bucciarelli-Ducci. Filmski delavci so mu prikazali zaskrbljenost filmskega sveta zaradi zakonskega načrta in zakonskih predlogov, ki se nanašajo na pregledovanje filmov in gledaliških del. Zavzeli so se tudi za to, da bi se hitro rešilo vse to vprašanje, zaradi katerega sedaj delo stoji. Bucciarelli-Ducci je odgovoril, da ne more mnogo pove- dati o vsej zadevi, ker gre za stvari, ki jih obdelavajo parlamentarne skupine. Kur pa zadeva nujnost rešitve vprašanja, je podpredsednik pqslanske zbornice povedal, da je za petek sklicana Konferenca voditeljev posameznih skupin. Na tej konferenci se bo govorilo tudi o ukrepih v zvezi s cenzure. Po razgovoru s podpredsednikom zbornice se je delegacija zadržala na hodnikih Montecitoria v razgovoru z nekaterimi parlamentarci, med temi tudi s poslancema Per-tinijem ter Lajolom. Pred odhodom iz Montecitoria je Vittorio De Sica, podpredsednik ANAC (Asso-ciazione nazionale autori ci-nematografici), nekemu čas- immimiiiiHMHinMMimimiiiimiiimmmmiiiiitmiliiimliilMniiiiiiimiiniiiiiiliimiiiminmiiiiiiiiiiiiiniiiiiniimiiiMliiMiiiiiHiiiiii llltiiiBiiaallllli>iiiiss<»*l||BII*BlialtlllsllIIIIIBBll*ttlaal*aBltll>lll>BII>lltllBBa,allBiaB>la>llal>l>l>alllal<>aBialllaBI11 Američanom je uspel poskus «Mercury> Šimpanz Enos je obletel Zemljo in nato srečno pristal na morju Američani nameravajo še v tem letu izvesti polet človeka v vesolje, za kar je bil izbran podpolkovnik John Glenn CAPE CANAVERAL, 29- — Danes so izstrelili satelit s šimpanzom, ki se je po dveh obkrožitvah Zemlje vrnil v atmosfero ter nato padel v morje kakih 800 km od Bermudov. Opica je ves polet dobro prestala. Raketa « Atlas«, ki je nosila kabino «Met'cury», v kateri je bil šimpanz po imenu Enos, je bila izstreljena ob 10.09 (ali 16.09 po srednjeevropskem času). Vreme je bilo lepo, nebo jasno. Izstrelitev pa se je ven- dar zakasnila zaradi nekaterih okvar; najprej je bila preložena za poldrugo u-ro in določena za 9.30. Potem so jo odložili še za četrt ure, končno pa so raketo izstrelili z dveurno zamudo. Vendar pa je potem izstrelitev potekla v redu in kabina z opico je kmalu dosegla orbito. Razne kontrolne radijske postaje so vzpostavile stik s kabino, v katgfi je šimpanz Enos v redu opravljal svojo naučeno nalogo. Moral je namreč ves čas premikati razne ročaje. Šimpanz Enos ima pet let in pol, je samec in izredno inteligenten. Tehta 17 kg, vi- sok pa je 95 cm. Izbran je bil iz skupine štirih samcev in ene samice; v skupini je tudi samec Ham, ki je že o-pravil suborbitalni let. Enos se je dolgo časa učil, kaj bo moral delati v kabini med vesoljskim poletom. In kaže, da se je res odlično naučil, saj je pritiskal in vlekel razne vzvode brezhibno. Po prvem krogu okrog Zemlje je smel Enos pojesti deset tablet, o-dišavljenih z vonjem po banani. Njegova temperatura je bila normalna in prav tako bitje srca. Samo v začetku poleta se je pulz dvignil do 150 utripov, a se je kmalu znižal na normalno število (med 105 in 120). Podobno je bilo z dihanjem. 1 Med drugim krogom okrog Zemlje so se pokazale neke težave, ker nekatere naprave niso brezhibno delovale. Zato je .NASA (National Space A-gency) sklenila, da prekine let satelita in ga «prikliče» na Zemljo. Kabina «Mercury» je padla v morje okrog 800 km južno od Bermiidov, in sicer ob 13,28. Zagledali so jo z nekega letala in razne ladje so takoj odplule, da jo dvignejo. To je uspelo torpednemu lovcu «Storme», potem ko se je kabina nahajala poldrugo uro v morju. Šimpanz, katerega polet je trajal dve uri in 21 minut, je bil živ in /drav. Medtem ko je kabina «Mer-cury» padla v ocean, je raketa «Ailas» nadaljevala svojo pot okrog Zemlje. Domnevajo, da bo raketa, ki tehta z go- iimiiiiiimimiiiiUMiiiUiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiniitmiiiiiiiiiiimiimiimmiiimiiiiiiiiimmmiiiiHiiimiiiiiiiiimiiiiiuiiiimiiiiiiiiimmmmiim Nekaj nenavadnega v tem času V Palermu je bilo včeraj 29 C PALERMO, 29. — Toplomer je danes v Palermu kazal za to dobo neverjetno toploto 29 stopinj nad ničlo, kar je za stopinjo več kot letos 15. avgusta. Veter »široko«, ki piha že dva dni, je prinesel val vročine in Palermovci so se pomladansko oblekli. Meteorologi ne izključujejo, da se vročina še dvigne, ker^ še vedno pritiska masa vročega zraka, ki prihaja z juga-jugo-vzhoda. Nenavadna lovska sreča REGGIO EMILI A, 29. — Lovec Ugo Vaccari je ustrelil ob reki Pad pri Borellu ptiča, ki je v Italiji izredno redek pojav. Gre za močvirsko ptico kormoran, neke vrste divjo raco s kljunom, kakršnim imajo roparice in ki se jih kitajski in japonski ribiči poslužujejo za lovljenje rib. Kormoran se namreč potopi v vodovje rek in s kljunom zagrabi ribo, ki pa je ne more požreti zaradi obroča, ki mu ga Kitajci pričvrstijo okrog vratu. Zanimivega ptiča, ki je v Evropi praktično nepoznan, je Vaccari dal nagačiti. Ptič je velik približno kot divja raca in je temne barve. Izredno srečo je imel v teh dneh tudi lovec Ciro Toni, ki je med lovom ustrelil orla, ki je z razpetimi peruti meril en meter 80 cm. To, na področju Emilie zelo redko roparico, so izročili naravoslovnemu muzeju L. Spallan-zani, kjer ga bodo nagačili. Atentati na Irskem BELFAST, 29. — Pristaši IRA — Irske republiške vojske — so ponoči razstrelili most na cesti Clogher-Mona-ghan, kakih 400 metrov od me- je z irsko republiko. Gre za tretji atentat v sedemnajstih dneh. Najprej so neznanci, ki pa so bili verjetno člani IRA, 13. novembra ubili iz zasede policijskega agenta Severne Irske in ranili dva druga, prejšnji ponedeljek pa so štirje oboroženi neznanci zažgali avtobus v bližini meje. Proces v Kijevu KIJEV, 29. Na procesu v Kijevu proti nemškima za- koncema Adolfu in Hermini Werner, obtoženima vohunstva v korist ameriške obveščevalne službe, je državni tožilec zahteval za Adolfa Wernerja kazen 15 let zapora, za njegovo ženo pa 8 let zapora, upoštevajoč dve leti pripora za oba. Kijevsko vojaško sodišče je obsodilo Wernerja na 15 let odvzema osebne svobode; od te dobe bo moral pet let prebiti v zaporu. Wernerjeva žena Hermina pa je bila obsojena na 7 let odvzema svobode, od teh eno leto ječe. Za konca Werner se lahko v osmih dneh obrneta na kasači jo. «»-------- Obsojen šofer ki je zakrivil nesrečo Pajettc Predsednik ustavnega sodišča, ki je določilo, da mora biti kaznovana samo nezvesta žena. Toda pravosodni minister Gonella je napovedal zakonski načrt, po katerem bo lahko zaradi adulterija kaznovan tudi mož rivom pet ton, krožila okrog Zemlje še dva dni, preden se bo razblinila. Zaradi dejstva, da kabina ni opravila predvidenih treh krogov okrog Zemlje, se je mogoče zmanjšala možnost, da bi še v letošnjem letu izstrelili v vesolje ameriškega astronavta. «»-------- ki pa so se na srečo končale brez žrtev. TURIN, 29. — Potem ko se je 23-letni Vittorio Sportelli skregal z dekletom, se je vrgel iz petega nadstropja v stopnišču. Zdi se, da je bila povod za to dejanje ljubosumnost. nikarju ANSE izjavil, da >' šlo za vljudnostni obisk P.^ lamentu. od katerega Prl\ kujejo filmski delavci dej prave in globoke dem0*1, je. Tak akt bi bila naJP naco* zavrnitev zakonskega Zotta, ki ga je senat že trdil, nato pa preprečenje ' ke oblike cenzure ž*}’n0VaV. gledaliških del. Sedaj °P ^ ljajo to censuro upravo' gani. Sodbo o filmih 'n ” daliških delih bi smela ti samo sodišča. Stik' skih delavcev, je deja Sica, s strankami manI^aj trajajo že nekaj časa. ’ pa bi radi prišli v stik s stranko relativne več"1- «Svctovni prvak globetrottcrjev: VENTIMIGLIA, 29. flei«- lijo je prispel 65-letn' rich Kuff, ki se sam P^ol^ za »svetovnega prvaka s j trotterjev«. Peš bo nada^ pot v Rim, nakar^bo^ ^ Bologno, Milan in segel vas Kreffeld v od koder je leta 19^va#je. svoje svetovno pohajko Odtlej je prehodil ®lca nCijo, vijo, Jugoslavijo, Fr*,j£0. Španijo, Belgijo in H°. y ,is kar je razvidno iz njegovih dokumentih. je prehodil 66.495 km Po izjavah ti Kuffa, .na3nek' im®1 Francoz, ki je prehodil ^ ^ 50.000 km. Kuff namera ^ prejšnji rekord ir^^‘asaoi°’ povratku v rojstni kra)^ ^ viti še zadnjo etapo tako da bo število Pre kilometrov it f n® zaokrožil "j t tisoč. Sklep za to p° nUtK* se mu je porodil < jeze proti vsemu in so ga obdajali)). Eksplozija je raznesla šolo MEHIKA, 29. — V neki šoli je nastala eksplozija, ki je zgradbo podrla. Po prvih informacijah je bilo 13 mrtvih in 38 ranjenih, vendar pa se boje, da je žrtev še več. Zdi se, da je eksplozija nastala zaradi plinov, ki so uhajali iz cevi. V šoli se ie nahajalo 200 oseb — staršev in otrok, ki so prisostvovali neki slovesnosti. Rockefeller še ne obupa RIM, 29. — Na letališče Fiu-micino je danes prispel guverner države New York Nelson Rockefeller, ki je deset dni v Novi Gvineji sodeloval pri iskanju svojega sina Michaela. Izjavil je, da se bo iskanje nadaljevalo še tri ali štiri tedne v notranjosti džungle. Čeprav je malo verjetnosti, da bi sina našli, oče le še ni izgubil vsakega upanja Iz Rima je Rockefeller odpotoval proti Amsterdamu. COMO, 29. — Za 150 milijonov škode je danes povzročil požar v tekstilni tovarni «Stoppani». Požar je nastal ob peti uri zjutraj zaradi kratkega stika. «»-------- TRIDENT, 29. — Zaradi goste megle in poledenelosti je bilo preteklo noč več nesreč, limmmmmmmmmmmmmmmmiimrmmimiiiimiiiiimmimiumiiitmmiiiiimrumi Nacistični zdravniki pred procesom Taboriščni zdravniki so pobijali internirance MU EN ST ER, 29. — Na procesu pred porotnim sodiščem v Muenstru proti trem nemškim zdravnikom, dodeljenim nacističnemu koncentracijskemu taborišču v Sachsenhaus-je včeraj pričal bavarski VARŠAVA, 29- — Šofer, ki je 7. junija zakrivil nesrečo, pri kateri je izgubil življenje časnikar Achille Finzi, dopisnik «L’Unitš» na Poljskem, poslanec Gian Carlo Pajetta (KPI) pa je bil hudo ranjen, je bil danes obsojen na deset let zapora pred sodiščem v Torunu. Obsojeni Bogdan Ma-kowka je tistega dne vozil kamion, na nekem križišču se pa ni zmenil za znamenje «stop». Tako je trčil z avtomobilom, v katerem sta bila Pajetta in Finzi. «»---------- Leo Gasperl si je omislil posebno oblačilo za vožnjo na smučeh, ki mu lahko daje iluzijo pravega letenja, če se odžene za kak skok Gagarin v Indiji Prvi NEW DELHI, 29. astronavt na svetu Jurij Gagarin je prispel danes dopol-ne v New Delhi na desetdnevni obisk v Indijo. vojvoda Albrecht, ki je bil sam nekaj časa zaprt v taborišču, ker je veljal za aktivnega nasprotnika Hitlerjevega režima. Glavni obtoženec 49-lefni dr. Heinz Baumkoetter je bil glavni zdravnik taborišča od lota 1942 do 20. aprila 1945, ko so ga aretirali člani sovjetske policije. Zaradi svojih odgovornosti pri množičnem iztrebljanju političnih internirancev in vojnih ujetnikov ga je sovjetsko sodišče obsodilo na dosmrtno ječo. Po sovjetsko-nemškem sporazumu glede rimpatriacije v Sovjetski zvezi pridržanih nemških državljanov, do katerega je prišlo od prvih obiskih nemškega kanclerja A-denauerja v Moskvi, je bil dr. Baumkoetter leta 1956 vrnjen nemškim oblastem kot «neamnestirani pripornik«. O-stala dva obtoženca sta dr. Alois Gaberle in dr. Otto Adam, ki sta bila nekaj let Baumkoetterjeva sodelavca. Vsi trije so na začasni svo- bodi. Bavarski vojvoda Albrecht, katerega je kot pričo predložila obramba dr. Adama, je izjavil, da mu ni znano če je obtoženec prisostvoval moritvi internirancev, da pa mu je iz lastne izkušnje znano, da se je dr. Adam obnašal ((korektno«. Priča Alfred Dunkel iz Hamburga, ki je bil tri leta zaprt v Sachsenhausnu, pa je potrdil, da je večkrat videl taboriščne zdravnike, kako so do kraja pobijali obešene internirance. Izjavil je tudi, da so obtoženi zdravniki prisostvovali ubijanjem internirancev z zadušitvijo. Dunkel je dodal, da so s tem načinom ubijanja prenehali po letu 1942. Učitelj je umrl med poukom MESSINA, 29. — Učitelj Fi liberto Barberini, ki je imel 44 let, je umrl v šoli med poukom. Zgrudil se je na mizo in vsaka pomoč je bila zaman. Zdravnik, ki so ga p( klicali, je lahko še samo ugotovil smrt, ki je nastopila zaradi srine kapi. Margaret Tynes, ki z velikim uspehem nastopa v «Verdi» kot Salome v istoimenski operi Richarda j ii«' iiiiuiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiimiiiiimiiii iiiii imuni im mn imun imun ....""" Prvič nastopil kot pevec pri sedemdesetih letih NEW YORK, 29. — Marsikdo je s svojo željo, da bi postal igralec ali pevec, odšel v grob, preden se tim je ta želja izpolnila. Itati-jansko-ameriškega industrij-ca Giovannija Buitonija mogoče ne bodo proglasili za koncertnega ali opernega pevca, da pa je javno nastopil kot basist v velikem neurgorškem Carnegie Hallu, je pa le dočakal. Seveda je bilo to zanj znatno laže: s svojim denarjem si je dvorano najel, nato pa na, svoj koncert povabit skoraj tri tisoč oseb, večinoma svojih prijateljev ter uslužbencev v njegovem industrijskem podjetju. Pel je najprej z Licio Albanese iz gledališča Metropolitan znani duet iz Mozartove opere «Don Juan«. Z baritonistom Anselmom Colzanijem sta pela nato dele iz »Rigolettas. Kritika je drugo jutro dobrohotno pisala o tem nastopu sedemdesetletnika; kaj bi staremu gospodu grenili veselje... Na *P°rei*K Simfonični koncerti za dunajske «Festwochemi DUNAJ, 29. — Za tako i-menovane «Wiener Festuio-chen« 1962 (od 31. maja do 17. junija 1962) so že dolo-| čem koncerti dunajske fil- harmonije. Jva ’ -g kega koncerta Je j,ilo thovnovo delo, ki .jj vič izvajano v « i0 ,0 der Wien», kjer . o ti koncerti. Izvalt,ctra tudi Wagnerja, s u o ga, Dvoraka. Dtrtfa, Hans Knapper van Kerte Zubin say sti helm son, ter David Arturo . Slavni PialllS^o[0 FLORIDA DOMINIKANSKA REPUBLIKA J Ribana. 1 SANTlACO Df CUBK SAN DOMINGI INTERVJU EDVARDA KARDELJA V ČASOPISU «RAD> O bistvenih značilnostih socializma v Jugoslaviji Človek - osnovno gibalo socialističnih odnosov Objavljamo drugi del intervjuja podpredsednika Zveznega izvršnega sveta FLRJ Edvarda Kardelja časopisu «Rad» o bistvenih značilnostih socializma v Jugoslaviji: Vprašanje: Samoupravlja- le in načelo delitve dohod-a Po delu sta v žarišču nas ih družbenih dogajanj POMavila člaveka-proizvajal-®a in državljana. Kako glejte na nadaljnje oblikova-nie materialnega in družbe-položaja človeka, kakor tudi njegovih demokra-icnih pravic in družbenih Obveznosti v pogojih gradi-ve socializma pri nas? Odponor: Iz odgovora na pr-Dra vf>r“®an3e izhaja pravza-. “V tudi odgovor na vaše vprašanje. Materialni PoloJa j.-.-aj. človeka in njegovi živ-iainjSlci nasploh se mo- •J,0 oblikovati predvsem z Pa nasploh, samo- posebej t z.. nadaljnjo graditvijo no-. nph odnosov delitve po na-c u vsakomur po delu, ob j,?r®vi£ih tega načela, ki jih tekuje skupni družbeni in-ieieS’ kakor tu^i humano na-0 solidarnosti in medseboj-je Pomoči delovnih ljudi. V U Procesu mora biti delov-mesto za človeka čedalje samo mesto, kjer siuži boj- se^* 'n družini Pa eden izmed čedalje vidikov da stvari niso nikoli tako dobre, da ne bi mogle biti še boljše, prosimo vas, da če želite, poveste, na katerih področjih družbenega življenja so zlasti dozoreli pogoji za zboljšanje sedanjih razmer, za nov korak naprej? Odgovor: V odgovoru na vaše tretje vprašanje bi rad posebno poudaril, da so zdaj naše glavne naloge predvsem na področju stabilizacije tistih sprememb v družbenoekonomskih odnosih, ki so načelno že nastale. Drugače povedano, v naših časih se moramo čimbolj aktivno zavzeti za hitrejše urejanje problemov na torišču samoupravljanja, zlasti v sistemu delitve, kjer so težave relativno še velike in povzročajo vrsto negativnih pojavov in kole- faktorjev tja do običajnega amaterstva. Menim, da bo to velik nadaljnji korak na torišču de-etatizacije gospodarsko-uprav-nih funkcij, velik korak naprej na torišču razvoja družbenega samoupravljanja. Razen tega bomo po tej poti tudi znatno zmanjšali pritisk takšnih negativnih teženj, kakor so ustanavljanje podjetij brez zdravega ekonomskega računa, na pol obrtno šuš-marstvo itd., kakor tudi pritisk teženj, da se nujno potrebna centralizacija gospodarskih fondov odvija stihijno prek ustanavljanja od podjetij ločenih gospodarskih združenj in njihovih fondov, namesto da bi potekala ta centralizacija v območju družbenega plana prek ustreznega družbenega mehanizma. Ta sistem bo vsekakor omogočil, da se bosta bistveno povečali samostojnost in odgovornost republik za materialni razvoj njihovih področij, kar je nujno potrebno, da se bo vsa ju- 'v°bodnegT"ustvaVjTlnega"de-j notranjih odnosov na torišču j* človeka. V tem procesu lah- proizvodnje m delitve. Drugi je tU(li čedalje bolj premagu-tjk10 Protislovja, izvirajoča iz la»° ™enovane «drobitve de-,0,’ Iji je posledica uporabe tam e tehnike in specializira posameznih delovnih o-: acij, o čemer mnogo piše-0D nekateri tuji sociologi in dt ri?i° na škodljive posle-ta5-, jih ima takšno delo človekovo osebnost. tar?sil«istična zaskrbljenost čin sociologov za usodo vi »®ka v moderni družbi iz-iz dejstva, da ne morejo -•1 odgovora na protislovje j d obrtno proizvodnjo, ki jo js Rodovina za vedno pusti-a;. 2a . seboj, v kateri pa vi-jjJ° ti sociologi uveljavljenje te e8falne osebnosti prek in-thinega proizvoda osebne-st ..osla, in modernim indu-(0^sWm proizvodnim proce- banj v praksi. Da bomo lah-, gos^vanska socialistična skup-ko premagali te . težave na j nost zdravo razvijala, način, ki bo istočasno pome-1 nil nadaljnji razvoj: socialističnega upravljanja proiz--vodnje in delitve, je predvsem potrebno, da se tudi v prihodnje orientiramo v prvi vrsti na podrobnejšo graditev — Ben, Jakec, vselih zgleda, de se nekej premika. Ara ke zdej u senati nekej govorijo, de be rdzpestili miš. Tisti senator Parri. ke se je u cajti vojske touku proti fašistom jen Namcam je reku, de be mogli miš prepovedat. Jen zdej govorijo od tega u senati. — Sm slišou; ja. Ma mišini pravejo, de niso fašisti. De uani samo niso antifašisti jen de so Taljani. Jen de služejo domovini. — E, znaš, tista od domovine je vre stara. V vseh cajteh so se lumpje skrivali za kašno lepo tablo, zatu de jem ni mogu nobeden neč. Prou u stareh cajteh so je-meli za škužo sveto vero. Jen vse sort lumpov je u nje jemeni delalo vseh sorte grdobij: Zažigali so na grmadah kašne lepe mlade punce ke so rekli, de so čarovnice. Jen vse po pravici, zatu ke so uane same priznale, de so spale u postli vkep ses hudičam. Jen glih taku Hitler je u jemeni domovine zažigau u farnah jude jen druge ledi. Jen kej so delali fašisti tle pr nas pe-j te ne bom pravu, ke vsi dobro znamo. Jen vse je blo u jemeni domovine. — Ma vselih be reku, de nekej miga. Kej niso uni dan na tribunali obsodli nekš- ne mulate, ke so delali nekšen demoštracjon tisti dan, ke so postauli ta prvi kamen za slovensko šulo pr svetmi Ivani? -— So obsodli ja. Taku, za finto. Samo na karti, ke sedu ne bo nobeden. Nanka tisti, ke je cebnu guardjo. — Eko, videš. Taku se tisti mulo an drugi bot ne bo neč bau spet cebnt guardio, zatu ke je vidu, de je šla vselih lisa čeglih je blo na tribunali nekej čakol. — Ma vselih be reku, de se je policija nekej popraula. Vidi ke so-primli jen tudi obsodli tiste dependiste, ke so denili gor na spomenik od Rossetti. ja ano austrisko bandiro. E, ma tu je pej druga reč. Tu pej fašistam jen tistem, ke služejo domovini pej paše je"n zatu gre pej drugače. Ma so pr celi stvari nekej zamoučali, ke jem ne gre u račun. Ti moreš vedet, de dependisti so. prnesli u anem žornali fotografije od aneh bukev, ke jeh je napisau Domenico Rossetti. Jen na tisteh bukvah je črno na belem napisano de jeh Rossetti ponižno jen udano posveča njegovemu veličanstvu presvitlemu austriskemu cesarju Francu'Jo. Žefu prvemu. Jen u knigah nečko govori o zvestobi austriskemu tronu. Jen pole so rekli še, de pr Rossettijevih so govorili doma samo nemško. Jen zatu so pole tisti nesli na njegov spomenik austrisko bandiro ku češ: . sanjo ta bandira mu paše. Jen taku spomenik ni biu prou neč profani-ran — anci. — Ma kej mi ne poveš! — E, Mihec moj, taka je, taka! — Ma vidi na — kej pride ven po tol-kem cajti! — Videš, jen po tolkeh leteh je prfina Vidali reku, de bo šou tudi u Jugoslavjo kej pogledat jen se kej poment jen de kadar bo p"ršu nazaj de bo vse lepu po-vedau, kaku je blo. — Kej uan de bo šou h tistem, ke je tolko kričau, de so razbojniki, agenti imperializma, izdajalci jen vse sorte? — Ma prou taku! — E, ma alora pestmo vse vkep jen pejmo na an kvartin! • | Modna revija ctGrazie)) vlfžaštiem Novem jilcdališčn Veliko navdušenje za športne in delovne modele Vse tiste, ki so si želele | razdeliti v tri kategorije: v prisostvovati lepi modni revi-1 športne, popoldanske in ve- ji, ne da bi morale plačati za to visoke vstopnine, ali pa misliti, kako se bodo morale za to priložnost obleči, so prišle pretekli petek na svoj račun. Znana italijanska revija «Grazia», je namreč organizirala v dvorani «Teatro nuovoi) v Trstu zelo uspelo modno revijo, ki si jo je ogledalo toliko Tržačank, kot še nikoli. K uspehu revije je v glavnem pripomogla zelo nizka vstopnina, ki je obstajala v tem, da si je morala vsaka obiskovalka nabaviti zadnjo številko revije «Grazia» Osem je bilo manekenk, ki so prikazale kar 115 modelov raznih italijanskih modnih hiš, nekaterih poznanih «bou-, tiques» in pa izdelke znane italijanske tovarne za konfekcijo Max Mara. Ce bi hotele podrobneje govoriti o prikazanih modelih, potem bi jih morale najprej U, ■ ki ga narekuje zgodovi-( '. v katerem pa vidijo ti * rologi proces dezintegraci-s- človeške osebnosti prek paraliziranih delovnih ope* v3> v katerih postaja člo-(pf. avtomat in se lahko če-Vr.5® mani uveljavlja kot za-, bitje. ,, takšni ocena lrhko velja V P°gojih, ko mezdni delavce pmstvu nima druge pravice, j, Qr da prodaja svoje delo. 5, kaših pogojih družbenega ‘kioupravljanja in socialistična, ekonomskih odnosov pa piraja ta zaskrbljenost de-H S;rana. V naših razmerah lom're® ustvarjamo in smo de-0veHJeria funkcija. Drugače in „ ,no. v delavskem svetu nugg drugih organih družbe-kon- samoupravijanja, v ena-!|rjvpVnpm soodločanju pri u-lit ‘lanju proizvodnje in de-ti0’ .dobiva človek svojo pol-'trn te§r‘!eto, ker mora v tajgt.PfPcesu s svojo zavestjo 8toi 1 ,ne samo ves proizvod «tj 6 lastne delovne skupno-itv’ Marveč tudi naravo pro-taim • v" družbe. To pa je 1Wn nej-''‘ vzmet' za pre-Utt^anje protislovij med V« ’n fizičnim delom, bolim materialni in družbeno- Veka P°l°žaj ter vl°g° člo-v našem družbenem si-hod-V bosta torej tudi v pri-faktr?® določala predvsem dva j lovi,.naPredek na tržišču de- ke najsodobnejše tehni-Hodr .Najuspešnejših oblik na tv, ?cju organizacije in deli-tajg. ®!3, kakor tudi prek na-Sosi^la deleža in vloge ju-Oiej anskega gospodarstva v ttied"ar°dni delitvi dela in v ti,, narodni menjavi, kar vse Ije ZsBOVovi ne samo čeda-tOj-Jcčje obilje proizvodov, ap0.®f tudi čedalje manjšo 'iihov človeškega dela za dan v° Proizvodnjo, t-j- če-člow., *cenejšo» reprodukciji 2 ake delovne sile. ',braur2voi družbenega samo-V°dn; . ■ia na torišču proiz-Vsakie 'n delitve po načelu iO(ijarnosti jn medsebojne po-• Iz , cevnih ljudi. talf^alie večje stabilizaci-Se materialne in druž-S*stei>i našega družbenega »se Ka: S® bodo razvijale tudi !)os svobodne oblike od- 6 f,_nied ljudmi, t. j. čeda- Produ.rtivnosti prek u- v okvirih 4kuia®8« družbenega sistema, Sm: .nega družbenega plana Otrinu oblike socialistične Slcšn-jactje. Skozi prizmo s°jati Procesov je treba pre-lizr« tudi perspektive komu-Za i.a' Drugače povedano, boj Zdaj Ptunizem — to je za nas ‘le v .®dvsem — boj za čeda-a0sj ®c-io delovno produktiv-dtujL Za vedno širši razmah Za š„^n,e.Ka samoupravljanja sti{n alj® širše oblike sociali-V®dti„ea demokratizma, za I sbčne ^nčnejši vpliv sociali-hedn8® humanizma in na-"ate-a družbene misli v vseh 'a čpJa}nih odnosih v družbi, fai-n j® bogatejše oblike so-ij nosti med delovnimi ljud- ti,yprašanje: Nedavno ste hekeiir zborovanju rekli JEZIK IN EI.OVSTVO. Izda.ia S-lavistič o društvo v Ljubljani. letnik VII, številka 2 Ljubljana. 25. novembra 1961. TURIc'TrCr,I VESTNIK. Glasilo Turistične zve^e Sovenije. Leto IX. St. 11-12, November-december 1961. Ljubljana. Dominikanski republiki je položaj hudo napet. Pred dnevi je ob policijskih silah nastopila tudi vojska, da bi preprečila «ropanje» palač in posesti Trujillov, ki so pobegnili v tujino, nato so vse sindikalne organizacije napovedale splošno stavko za zruše-nje sedanjega predsednika Eelaguera. Kot je znano, so medlem množice že zrušile tur di . okoli 2000 spomenikov, ki si jih je dal postaviti bivši diktator Rafael Leonidas Tru-jillo. Zdi se pa, da to «čiščenje» ne bo tako lahko brez korenitejših sprememb, kajti doba trideset let, ki jih je Dominikanska republika preživela pod nadoblastjo «dinastije» Trujillov, je zapustila zelo globoke korenine. Bivši pastir Rafael Leonidas Trujillo je v dobi ameriške okupacije med 1920. in 1930. služil najprej kot ameriški agent, nato kot policijski oficir, nato celo kot šef policije, od 1930. leta dalje pa je bil predsednik republike. Kot predsednik republike je postal fantastično bogat. Prilastil si je celo vrsto tovarn in podjetij. Nad sto, tako da je 75 odstotkov vseh industrijskih delavcev Dominikanske republike delalo v njegovih podjetjih. Kot bi mu to ne bilo dovolj, si je prilastil nad 50 odst. obdelovalne zemlje in povrh vsega je bil lastnik še trgovskih ladij, letalskih prog, radijskih postaj, tiskarn, itd. itd. Ustrezno s tem je rasla tudi njegova osebna megalomanija, tako da si je dal postaviti okoli 2000 spomenikov in tudi prestolnico republike je 1936. leta poimenoval po sebi. Seveda ni vsega tega mogel voditi sam, zato je razne funkcije poverjal svojim sorodnikom. Štiri brate je imenoval za generale in tudi dva sina sta postala generala. Mlajšemu sinu je dal čin polkovnika, ko je bil ta star komaj tri leta. Samo ob sebi se razume, da so bili diktatorjevi bratje in sinovi hkrati tudi ((gospodarstveniki#, t. j. lastniki tovarn in veleposestev, Vse do leta 1954 je bil predsednik republike, tedaj pa je to funkcijo odložil, toda na ta položaj imenoval svojega brata generala Hecfora Trujilla. Razmere v Latinski Ameri- ki pa se naglo razvijajo in posebno po spremembah na Kubi je začelo tudi v Dominikanski republiki vreti. Diktator Trujillo je uvidel, da bo treba nekoliko popustiti, da bi se kaj rešilo. Nezadovoljstvo proti sebi in vsem Tru-jillom je skušal ublažiti s tem, da je lani na mesto svojega brata za predsednika republike imenoval dotedanjega podpredsednika Joaquina Ba-laguera, ki je bil njegov zvest služabnik skozi polnih trideset let. To pa ni zaleglo, ker je bil 31. maja letos diktator Trujillo umorjen. Javnost je pričakovala, da se bo s tem umorom stanje v Dominikanski republiki spremenilo, toda upi so bili preuranjeni, kajti predsednik Balaguer je s pomočjo vojske upor ljudstva zavrl in ohranil oblast. Vrhovno poveljstvo je prevzel diktatorjev sin general Rafael Trujillo in s tem se je začela nova mahinacija. Trujil-li so se skušali «prilagoditi» razmeram, hoteli so svojo dobo podaljšati vsaj toliko, da bi rešili, kar se rešiti da.. Njim seveda ni šlo za to, da bi ((reševali# Dominikansko republiko, pač pa svoje o- i iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii I ft /fffl J* 1_______________________•_ C ^ ji________________ 1________j___________________A .. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Brez bojazni se lahko lotite česarkoli. Novost, ki vam bo prinesla zadovoljstvo. Vaša vljudnost bo cenjena. BIK (od 21.4. do 20.5.) Od vas bodo zahtevali dokaz strokovne sposobnosti. Odločnost bo danes dvakrat nujna. Prijetna sentimentalna novica. DVOJČKA (od 21.5 do 22.6.) Sele v skrajnem primeru lahko Izigrate najboljše karte. Na vidiku daljše neodložljivo potovanje. Zdravje dobro. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne pustite se prehiteti v važni poslovni zadevi. Praktičnost in realizem. Koristen večer v druž- cns bi novih' prijateljev. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nepričakovani predlogi bodo povečali vašo podjetnost. Pozor pred nepotrebnimi izdatki. Previdnost v ljubezenskih stikih. DEVICA (od 23.8 do 22.9 ) Treba bo podvojiti delovne napore: zaslužek zagotovžien. Neka simpatija se spreminja v čvrsto zvezo. Glavobol. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10 ' Ponudeno vam bo zanimivo o-pravilo. Diskretnost v zvezi z i eko tajno. Pismo s prijetno vsebino. Nervoznost. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22 11.) Možnost komplikacij zar.di nesporazuma. Vaše pobude vam bodo odprla srce osebe, ki jo ljubite. Zdravje delikatno. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne počivajte na lovorikah: utrdite komaj priborjene pozicije. Prejeli boste dokaz ljubezni Zdravje boljše. KOZOROG (od 21.12. do 20.1 > Vaš smisel za diplomacijo vam bo pomagal k velikemu uspehu. Intimna zadovoljstva v umetniških nagnjenjih. VODNAR (od 21.1. do 19.2 ) Izborni navdihi v večernih u-rah. Vaš družinski mir bo potreben odločne obrambe pred zunanjo nevarnostjo. Prehlad RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pustite v nemar preveč tvegane korake. Vaša vznemirjenost je neutemeljena. Zanimivo študijsko jn zabavno potovanje. gromno bogastvo. Temu je bi- | lo treba dati, seveda,, ustrezen ((demokratičen# plašč: Predsednik Balaguer zato pokliče iz tujine izgnane voditelje opozicijskih strank. Čeprav so bile vse stranke, razen Tru-jillove Dominikanske stranke,, razpuščene, jih je Balaguer nenadoma priznal in njih voditelje pozval na sodelovanje v nekakšno koalicijsko vlado, ki naj bi vladala do volitev, ki da bodo pomladi prihodnjega leta. Tako so začele delovati limon' Civica Nacional, ki je nekakšna koalicija centra in desnice, Partido Revolucionarno Domenicano, ki ima naprednejšo smer, Movimiento Popular Dominicano, ki ga je Belaguer označil kot kastrov-sko gibanje, ter še gibanje «14 de Junio#, ki da je prav tako kastrovsko nastrojeno. Upi predsednika Belaguera o koalicijski vladi pa so propadli. In tedaj so se začeli posamezni člani ((dinastije# Trujillo umikati. Oktobra sta odpotovala diktatorjeva brata generala Hector in Jose, ki pa sta se 15. nov. spet vrnila. Nemogoče je reči, čemu sta se vrnila, toda možno bi bilo, da sta se vrnila zato, da bi izvedla kako «večjo akcijo#, kajti hkrati z njuno vrnitvijo se je v bližini Dominikanske republike pojavila ameriška mornarica, ki je bila verjetno pripravljena za primer, če bi bilo treba intervenirati. Značilno je namreč, da sta se diktatorjeva brata «u-maknila# na Floridq v ZDA. Medtem pa je tudi poveljniku dominikanske vojske, diktatorjevemu sinu generalu Rafaelu Trujillu spodletelo. Vojska se je razcepila in se nanjo ni mogel zanesti. Vsi člani »dinastije# Trujillo so končno uvideli, da je njihova prisotnost v Dominikanski republiki «nezaželena» in pred dnevi so jo vsi ubrali v tujino, v upanju, da bo njihova lutka Belaguer brez njihove prisotnosti laže izpeljal njih potapljajočo se barko. Verjetno računajo tudi s tem, da bo Belagueru uspelo pridobiti za sodelovanje stranko srednje in velike buržoazije že omenjeni Partito Revolucipna-rio Dominicano.. Toda razmere, ki smo jih navedli v začetku, kažejo, da so ostale stranke odločno proti vsakemu sodelovanju s človekom, ki ga je bivii diktator vzgajal polnih trideset let. Posebno odločen je aMovimineto Dominicano#, nič bolj kompromisno pa ni niti gibanje «14 de Junio#. Najbolj značilno pri vsem tem pa je to, da so ZDA vedno pripravljene poseči vmes, da bi se morda Dominikanska republika ne spremenila v kako .novo Kubo. Toda prisotnost ameriške mornarice v Karipskem morju nadaljnji razvoj demokratizacije lahko sicer zavre, ne more pa ga preprečiti, kajti preveč očitno je, da je Belaguer lutka dinastije Trujillov in določenih tujih, seveda ameriških krogov. Černe obleke in potem še v modele, ki jih že izdelujejo nekatere italijanske tovarne konfekcije, zopet druge, ki jih izdelujejo in prodajajo le za to določene modne trgovine ali boutiques in pa modele visoke italijanske mode. Reči moramo, da so imeli organizatorji pri izbiri modelov zelo srečno roko ter da so bili vsi prikazani modeli, z izjemo nekaterih, res zelo lepi, okusni in primerni, skoraj za vsako izmed nas. To so nam potrdile mnoge navzoče šivilje, ki so bile mnenja, da so bili kroji oblek in plaščev sicer prefinjeni, vendar na pogled tako enostavni in efektni, da je prišla njih linija res do veljave. S prvim delom modne revije so bila najbolj navdušena mlada dekleta, ki so bila po poklicu povečini uradnice, prodajalke ali pa šivilje na začetku svoje poklicne kariere. Njihovo navdušenje nam bo bolj razumljivo, če takoj povemo, da so bili vsi modeli, ki so jih manekenke v tem delu modne revije prikazale, primerni za službo, šport m sploh za njihov način življenja. In smo videle lepe kostume iz volne, volnenega blaga ali usnja, enostavne, a zelo ljubke obleke, originalne oblačila za smučanje in za počitnice v hribih in pa izredno lepe in okusne plašče, okrašene s krznom pa tudi brez njega. Ta del modne revije je bil, kot smo že poudarile, najbolj privlačen in zanimiv, saj so se prikazani modeli približali okusu večine med nami ter so dovolj zgovorno izražali željo večine, ki si želi v modi elegance, pa tudi praktičnosti in enostavnosti. Naj kar takoj povemo, da so nam ostali v spominu najbolj plašči, ki so bili zelo enostavni, vendar so izražali tendence letošnje mode, ki hoče, da so plašči ali zelo ohlapni in z velikimi krznenimi ovratniki, ali pa gladki in okrašeni le z nekaterimi finesami, ki pa pomenijo vse. Drugi del modne revije je bil za oči bolj mikaven in bogat, saj so bile na vrsti popoldanske in večerne obleke. Tudi za ta del modne revije velja ugotovitev, ki smo jo že prej izrekle in sicer, so imeli organizatorji tudi tukaj zelo srečno roko. Računali so namreč z okusom obiskovalk revije in so temu primerno izbrali tudi modele. Zato so bili tudi modeli za popoldanske in večerne obleke v glavnem zelo enostavni ter si jih bo marsikatera med navzočimi dekleti z lahkoto sama napravila za bodočo plesno in gledališko sezono. Navdušeno ploskanje ob koncu revije je dovolj zgovorno izrazilo željo Tržačank, da bi si lahko tudi v bodoče ogledale takšne in podobne modne revije. Četrtek, 30. novembra 1961 Radio Trst A 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Sodobne popevke; 17.00: Za prijeten uvod igra orkester Guido Cergoli; 17.25: Sem in tja po lahki glasb:; 18.00; Radijska univerza — Slavko Andre: Osnovni pojmi geofizike «Potresi in vulkani«; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Koncert pianistke Charlotte Brullard; 19.00: Sirimo obzorja: Sveta si zemlja in blagor mu komur rodiš — Rado Bednaržik (5) «Goriškj vrtnarji#; 19.30: Ameriški motivi; 20.00: Šport; 20.30: Znani dirigenti: Guido Can- telli; V odmoru (približno ob 21.15 uri) Književnost; Po koncertu (približno ob 22.00) Jože Peterlin: «Sijančeva sodobna slovenska likovna umetnost; nato Plešite z nami. Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Kot juke-box; 14.50: Luigi Pa-scutti o Italu Svevu. Koper 6.00: Prenos RL; 7.15: Jutranja glasba: 8.00: Prenos RL; 11.30: Otroški kotiček; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Lahka glasba; 12.45: Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40: Čestitke delovnih kolektivov; 15.10: Zabavna glasba; 15.20; Prenos RL- 19.00: Rudv Risavy s svojimi godali; 19.30: Prer.os RL; 22.15: Piesna glasba; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Omnibus; 10.30: Radijska šola; nato nadaljevanje Omnibusa: 12.20: Glasbeni album; 13.30: Babičin juke-box; 15.15: Sličice iz Francije; 15.30: Tečaj francoščine; 15.55- Vreme na ital. morjih; 16.00: Pro- gra i za najmlajše; 16.30: Niko ay Laskov: «Strrža»; 17.20: Glasbeno življenje v Ameriki; 17.40: Razne zanimivosti z vseh strani; 18.0o; «Srečanja in trčenja#; 18.30: Enotni razred; 19.00: Kmetijska oddaja; 19.30: Obe plati zvona; 20.00: Glasbeni album; 21.00: Ethel Smith ob Hammond orglah; 21.10; Srečanje med Turinom in Marseillom- 22.45: Corrado Lojaco- no in Miranda Martino; 23.20: Plesna glasba. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Revijski program; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.00: Odmevi na prireditve v svetu; 15.40: Miniaturni koncert; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Jazzov- ski program; 17.30: Koncert o-perne glasbe; 19.00- Filmske novosti; 20.30: Drama Gerola-ma Rovette: «Romanticismo»; 22.30: Večerna glasba; 22.50: Zanimivosti od povsod III. program 17.00: Mozartove komorne skladbe; 18.00: Pregled: Filo- zofija; 18.30: Na programu I. Lidholm in M. Kelemen; 19.00: Znanstveno proučevanje mestnih problemov; 19.15: Ekonomska problematika zedinjenja Italije; 20.00: Vsakovečerni koncert; 22.25- Na programu Johann Christian Bach; 23.05: Prejeli smo; 23.20: Mala pesniška antologija; 23.35: Na programu Corellljeve skladbe. Slovenija 6.25: Zabavne melodije: 7.15: Simoniti: Kolednica mladin- skih brigad; 7.30: Radijski ko- ^TREVISAN UL SAN NICOlO. 21 - TEt. 24-018 TELEVIZORJI nmlbollilh nemških In nmnrlšklh znamk ledar; 7,35: Godala: 8.15: Zadovoljni Kranjci; 8.30: S popevkami po Jugoslaviji; 9.05: Svetel: Svobodna zemlja, kantata; 9.25: Lepe melodije: 10.00: Se pomnite, tovariši; 10.30: Ob zabavni glasbi; 11.30: Pred zimsko-športno sezono; 12.05: Maria Callas kot Leonora; 13.15: Obvestila; 13.30: Pozdravi in čestitke za 29. november; 14.30: Reportaža; 15.20: «Novo v studiu 14»; 16.00: Moj kraj danes; 16.30: Igramo za vas; 17.05: Novi posnetki; 17.30: Slovenski oktet; 18.00: Radijska igra; 19.05: Zabavni zbor Sergeja Rajnisa; 20.00: «Naši kraji za naš spored#; 2.0.55: Radi jih poslušate; 21.30: Ivo Petrič: Tretja simfonija; 22.15: RTV Beograd poslušalcem; 22.45: Skladatelja Robežnik In Privšek: 23.05: Foerster: Pi- halni kvintet; 23.27:. Plesna glasba. Ital. televizija 8 30: TV šola; 13.30: TV šola; 17.00: program za najmlajše; 18.00: Oddaja za analfabete; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Tvoja prihodnost; 19.15: Pro- gram lahke glasbe; 19.40: Podvodni ribolov; 20.00; Oddaja kmete: 20.30: TV dnevnik, s športnimi vestmi; 21.15: Cam-panile sera; 22.30: Umetnost in znanost- 22.50: Nevarnost je moj poklic; 23.15: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.15: Edmondo De Amlcis: «Carmela»; 22.25: TV dnevnik; 22.45: Športni program; 2.3.10: Jazz v Italiji. Jug. televizija 17.30: En-eden-dinus — oddaja za najmlajše; 18.00: Pionirski mozaik; 19,00: Cas, ljudje in dogodki; 19.30: Narodne pesmi in Plesi — oddaja studia Skopje; 20.00: TV dnevnik; 20.20: Dokumenti o republiki — filmska reportaža; 20.30: Iz kraja v kraj — zabavna glashuna oddaja; 21.40: Kratki film-, 22.00: TV dnevnik II. Vreme včeraj: ■ najvišja temperatura 13.4, najnižja 11.9, ob 19. tiri 13.2; zračni tlak 1015.7 stalen, veter 3 km jug, vlage 94 odst., padavin 5.9 mm, nebo pooblače-no, morje mirno. Tržaški dnev Danes, ČETRTEK, 30. novembra Andraž Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 16.24. Dolžina dneva 9.01- Lun» vzide ob 24.00 in zatone ob 12-07 Jutri, PETEK, 1. decembra Marijan . Nenaden odpust z dela člana notranje komisije Tovarne strojev Danes 24-urna stavka CRDA in arzenalu v Svarilna pisma delavcem, ki so se udeležili protestne stavke proti fašističnemu utentatu in odpust člana notranje komisije pomenijo napad na sindikalne svoboščine Zborovanje stavkajočih delavcev v Ljudskem domu Spričo svarilnih pisem vodstva obratov CRDA delavcem, ki so se udeležili protestne stavke proti fašističnemu atentatu na sedež sekcije KPI v Ul. Madonnina, in nezaslišanemu ukrepu istega vodstva, ki je včeraj nenadoma odpustilo z dela brez odpovedi Carmela Laurija, člana notranje komisije v Tovarni strojev, je Zveza kovinarjev FIOM sinoči sklenila, da bodo danes stavkali delavci v Tovarni strojev, v ladjedelnici Sv. Marka in v Tržaškem arzenalu. Pokrajinsko tajništvo Zveze kovinarjev FIOM-CGIL je sinoči izdalo poročilo o skupščini sindikalnih aktivistov ladjedelniških obratov. Poročilo pravi, da so se sindikalni aktivisti nujno sestali na pobudo FIOM in proučili hud ter neopravičljiv ukrep, ki ga je včeraj sporočilo vodstvo obratov CRDA glede odpusta brez odpovedi omenjenega člana notranje komisije z absurdno pretvezo, da gre za hude žalitve ravnateljstva. Omenjeno tajništvo poudarja. da je ta grobi ukrep ravnateljstva CPDA dejansko nadaljevanje ustrahovalne akcije vodstva CRDA in arzenala, ki je pred dnevi poslalo na dom delavcem opozorilna pisma z namenom, da bi potlačilo pravico delavcev do stavke in preprečilo upravičen protest delavcev proti fašističnemu terorizmu. Sindikalni aktivisti so enotno poudarili, da so taka dejanja vodstva CRDA. svarilna pisma in odoust člana notranje komisije in tovarniške sindikalne sekcije odprt napad na sindikalne ustanove, ki branijo delavce. Razen tega pomeni vse to poskus, da bi preprečili vsem delavcem njihove osnovne sindikalne in demokratične pravice ter jim odvzeli svobodo izražanja in besede. Tem poskusom se morajo delavci odločno upreti z enotno borbo. Na podlagi pooblastila skupščine sindikatov FIOM proglaša 24-urno stavko delavcev Tovarne strojev, ladjedelnice Sv. Marka in Tržaškega arzenala, ki se bo začela danes ob 6.30 in zaključila jutri ob isti uri. Zveza kovinarjev FIOM vabi vse delavce, da se med stavko udeležijo zborovanja, ki bo danes ob 8.30 v dvorani Ljudskega doma v Ulici Madonnina. Proti despotizmu delodajalcev in v zaščito u-stavnih pravic, naj se vsi delavci omenjenih podjetij udeleže stavke in zborovanja, ki ga organizira FIOM. ne gimnazije v Ulici Lazzaret-1 ferentov, blagajnika ter nad-to vecchio 9 redni letni obč- zorstva in razsodišča; razpra-ni zbor Sindikata slovenske j va in sprejem poročil; razreš- nica; volitve novega odbora; predlogi; razno. Zaradi važnosti občnega zbora. so člani naprošeni, da se ga udeležijo v čim večjem številu. šole s sledečim dnevnim re-dom: Otvoritev; volitve predsedstva občnega zbora; čitanje zapisnika lanskega občnega zbora; poročila tajništva, re- ■imiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHmiuiiiiiiiaiiiiiiimiiimiiiiniiiimiiiiiiiitiiiiamiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiirtiiiiiii Konferenca o preprečevanju nesreč na delu Na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares je bilo včeraj nadaljevanje konference o preprečevanju nesreč na delu v gradbeništvu, za katero je dal P°-budo sindikat gradbenih delavcev CGIL. Pokrajinski ravnatelj ustanove za preprečevanje nesreč inž. Ferluga je predstavnikom sindikalnih organizacij in delodajalcev opisal razne načine in sredstva za preprečevanje nesreč pri gradnjah. Pri tem je prikazal nekaj diapozitivov, nato pa je sledila diskusija. Konferenca se bo nadaljevala v petek, ko bodo predvajali kratke dokumentarne filme o tem perečem vprašanju, nato pa bo sledila izčrpna diskusija o vseh temah, ki so bile na dnevnem redu te konference. Za izvajanje posebnega statuta 4. decembra bo v Beogradu 8.zasedanje mešanega odbora Italijanska delegacija odpotuje iz Trsta v soboto Iz sodnih dvoran Delavec je strmoglavi zaradi pomanjkanja varnostnih ukrepov Skupno s časopisi je prodajala vojakom tudi vtihotaplje. ne cigarete - Obsojen trgovec zaradi nenamernega stečaja Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschi-ni, sta se zagovarjala 62-letni Francesco Peria iz Ul. Batti-sti 10 ter 51-letni Guido Degii garete. Šlo je za približno 12 kg cigaret. Do odkritja tega protizakonitega delovanja obeh obtožencev je prišlo 19. maja le- Z novim letom bodo ukinili trošarino na vino Minister za finance senator Tiabucchi je izjavil, da bo vlada z novim letom popolnoma ukinila trošarino na vino , Minister Trabucchi je nadalje izjavil, da se njegovo ministrstvo zanima za neko aru-! go vnrašanje v zvezi z vinom, ; in sicer z vprašanjem prist-' nesti teh proizvodov. Priča-: kuje se, da bo ministrstvo za , kmetijstvo izrazilo svoje mne-. rje o tem vprašanju, nakar bo ministrstvo za finance pod-vzelo ustrezne ukrepe. «»------ Občni zbor Sindikata slovenske šole V nedeljo 18. decembra ob 8.30 bo v risalnici Višje real- (------------------------- PRIMORSKI DNEVNIK Eredi doma istetam. Oba sta tcs. Antonio Modugno je jast-bila obtožena, da sta 5. ma- 1 ja 1959 nenamerno povzročila smrt 52-letnega delavca Luigija Del Monaca iz Ulice delFEremo 144. Perio so obdolžili tudi, da ni upošteval predpisov za preprečitev nesreč na delu. Do nesreče je prišlo omenjenega dne na nekem gradbišču v naseljju S. Sergio. Dela je opravljalo podjetje, katerega lastniki so 59-letni Et-tore Svagel iz Ul. Battisti 10 in Peria. Slednji je^ tudi vodil dela na gradbišču. Guido Degli Eredi pa je bil delovodja. Okoli 10.40 je nekaj, delavcev postavljalo podpornik na 4 nadstropju, ki jim je služil. da bi vgradili okno. Nenadoma je delavec Del Mona-co omahnil ter padel na tla. Vsled velike višine, s katere je padel, je zadobil hude poškodbe, zaradi katerih je kmalu umrl. Spočetka so policijske obla-_.i prijavile državnemu pravd-ništvu oba lastnika podjetja in delovodjo. Med preiskavo pa so ugotovili, da Svagel ni zakrivil nesreče ter so ga zato takoj oprostili. Obtožnica pa je trdila, da morata zanjo odgovarjati Peria in Degli Eredi. Včeraj so ju sodniki spoznali za kriva. Upoštevali so pri razsodbi plošne olajševalne okoliščine ter dejstvo, da sta obtoženca izplačala zasebni stranki zahtevano odškodnino ter so obsodili oba pogojno in brez vpisa v kazenski list, in sicer Perio na 2 meseca in 20 dni zapora ter na 40.000 lir globe, a Degli Eredija na 2 meseca in 20 dni zapora. Predsednik Boschini, tožilec Maltese, zapisnikar Chia-relli, obramba Poillucoi, UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t dnu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Strltarieva ulica 3-1, tel 21-982, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravnl 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 3j lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKp Izdaja ln tiska ZTT, Trst Pred kazenskim sodiščem sta se morala zagovarjati tudi 31-letni Antonio Modugno iz Ulice Crosada 9 ter njegova mati, 62-letna Riccardina nik neke prodajalne časopisov v Ul. Piccardi. Njegova mati je vsako jutro odnašala časopise v vojašnico v Ul. Rosset-ti ter je iskoristila to priložnost, da je prodajala vojakom vtihotapljene cigarete. Nekega dne pa so jo zasačili. Pri njej so našli čez 1 kg in pol cigaret. Nato so napravili še preiskavo na domu obeh obtožencev, kjer so zasegli še precej vtihotapljenega blaga. Sodniki so spoznali mater in sina za kriva ter ju obsodili vsakega na 420.000 lir globe Poleg tega pa bosta morala plačati še 95.605 lir carine za že prodane cigarete. Pred sodiščem, ki mu predseduje dr. Edel, se je zagovarjal 52-letni Karl Volk iz Ul. Giulia 29, ki je bil obtožen, da je zagrešil namerni stečaj svojega trgovskega podjetja. Sodišče je uradno proglasilo stečaj Volkove tvrdke 11. aprila letos. Volka so obtožili, da je med stečajnim postopkom prodal nekemu Danilu Pertotu avto «giardinetta», in sicer za 30 tisoč lir. Volk je baje prodal to vozilo kljub temu, da ga je stečajni sodnik opozoril, naj tega ne stori. .Nadalje so ga dolžili, da je odnesel iz svoje trgovine na Trgu Skork. lja 3 en hladilnik, pred stečajem pa je prodal svojo trgovino v Bazovici ter še več raznega drugega blaga. Poleg namerpega stečaja so Volka obtožili tudi navadnega stečaja, ker ni vodil pravilnega knjigovodstva, kot to predpisuje zakon. Na razpravi je prišlo na dan, da je Volk baje zabredel v težak finančni položaj, ker se je premalo zanimal za delovanje svojih treh trgovin (na Trgu Skorklja, v Ul. Giulia in v Bazovici). Bil je pogosto odsoten ter je prepuščal odgovornost za vodstvo trgovin nameščencem in pomočnikom. Javni tožilec je zahteval, naj ga sodniki spoznajo za krivega ter ga obsodijo na 2 leti zapora zaradi namernega stečaja ter na najnižjo kazen zaradi navadnega stečaja Sodniki pa so ga obsodili 'na 9 mesecev in 20 dni zapora. Razdelitev drv po znižani ceni Tudi letos bo odbor sklada zimske pomoči razdelil brezposelnim in upokojencem po 3 stote drv po znižani ceni 1.000 lir za stot. Prav tako bodo razdelili brezposelnim družinskim poglavarjem pod- V Beogradu se bo 4. decembra začelo VIII. zasedanje stalnega mešanega jugoslovansko - italijanskega odbora za izvajanje posebnega statuta londonskega memoranduma. Italijanska delegacija bo — kot smo izvedeli iz tržaških uradnih virov — odpotovala v Beograd v soboto, in sicer pod vodstvom veleposlanika Ca-stronuova. Kdo bo vodil letos jugoslovansko delegacijo na tem zasedanju, uradno še ni znano, je pa zelo verjetno, da ji bo predsedoval opolnomočeni minister Mitja Vošnjak, bivši konzul v Trstu in dosedanji poslanik FLRJ v Vzh. Nemčiji. Dnevni red decembrskega beograjskega zasedanja še ni znan. Gotovo pa je, da bodo ponovno na dnevnem redu nekatera od tistih vprašanj, o katerih se obe delegaciji na zadnjem VII. zasedanju nista sporazumeli. Pač pa bo moral odbor razpravljati o izjavi in protestu vseh tržaških slovenskih političnih in kulturnih organizacij glede letošnjega popisa prebivalstva po občevalnem jeziku. Besedilo tega protesta smo pred kratkim objavili v našem dnevniku. Včeraj je v Rim odpoto- pore. iiiiiiMimiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuimiMiaHiimmiHunimiiHiiiiimi Iz devinsko-nabrežmske občine val član italijanske delegacije odv. Gerin na posvetovanje v zunanje ministrstvo v zvezi z beograjskim zasedanjem. V Trst se bo vrnil v petek zvečer, tako da bo lahko v soboto nadaljeval pot v Beograd. Postavitev gredlja nove ladje v Tržiču Danes bodo postavili v Tržiču na kobilici gredelj nove motorne ladje za suhi tovor za Tržaški Lloyd v okviru obnovitev ladjevja te. plovne družbe. Gre za prvo izmed štirih 10.000-tonskih ladij, ki jih bodo zgradili y italijanskih ladjedelnicah za progo med Italijo in Indijo. Ladje bodo razvijale 18,5 milje br-zine. Priprave za seminar teoretske fizike Danes pridejo v Trst trije funkcionarji mednarodne a-gencije za jedrsko energijo z Dunaja, ki jih bo spremljal funkcionar italijanskega zunanjega ministrstva Marinucci in funkcionar italijanskega odbora za jedrsko energijo Lan-zetta. Sporazumeli se bodo glede seminarija teoretske fi-zike, ki bo v Trstu od 16. julija do 25. avgusta leta 1962. Na eržaški univerzi pa so se snoči sestali člani mestnega odbora, ki se ukvarja z zamislijo ustanovitve inštituta jedrskih raziskav v Trstu. «»------------------ OOO-or XOCOOO«C<)OCOCO Glasbena Matica v Trstu iiiiiiii V soboto, 2. decembra 1961 v AVDITORIJU KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ SEŽANE Dirigent: Majda Hauptman Pri klavirju: Lilijana Kranjec Začetek točno ob 20.30 rr nn • | • | • ii Padel je s stola Zel oO milijonov lir del in si poškodoval desno roko % Na delu na ladji «Cellina» v sesljanskem pristanišču Številna javna dela v teku v skoraj vseh vaseh občine Včeraj smo se na tehničnem uradu devinsko- nabrežinske občine pozanimali o javnih delih, ki so bila izvršena v zadnjem času ali ki so sedaj v teku. Tako smo zvedeli, da so pred nedavnim popravili župnišče v ŠempolajU, ki pa še ni povsem urejeno, ker bo notranjost nekoliko preurejena. Toda stroški za ta naknadna dela bodo šla na račun cerkvenih oblasti. Občina je iz gospodarskega načrta porabila za preureditev šempolaj-skega župnišča dva milijona lir. Za razna cestna dela je bilo določenih 10 milijonov lir. S tem zneskom so uredili podvoz v Vižovljah, uredili so cesto od Trnovice do pokrajinske ceste ter asfaltirali vaške poti, sedaj pa asfaltirajo cesto, ki vodi od Križa do Brišč. Urejen je bil tudi del ceste Slivno-Nabrežina kamnolomi. V prihodnji pomladi bodo dela dokončali. Občinska uprava sedaj pričakuje dekret za postavitev javnih telefonskih govorilnic v Cerovljah, Trnovci in Praprotu. Pričakujejo, da bo dekret izdan v najkrajšem času. Nadalje je občinska uprava Vstopnice bodo v prodaji v Tržaški knjigarni od srede dalje ter eno uro pred pričetkom prireditve v baru Mo-scolin (nasproti Avditorija) Cxx XOOCXO!XJOO 00X300 RAZSTAVE ) [~ OtEPALlSčA ) VERDI Drevi ob 21. uri bo za abonma C za parter in lože in B za galerijo predstava opere «Salome» Riharda Straussa. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni za obe pred-stavi. TEATRO NUOVO Danes ob 16.30 predstava komedije Carla Goldonija ‘Harlekin, sluga dveh gospodarjev«. Režija Fulvio Tolusso. Izven abonmaja. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni in v Pasaži Protti. Vsi slikarji iz Furlanije in Julijske krajine se lahko udeleže razstave za nagrado ((Mario Buzzin, ki bo v Vidmu od 23. decembra do 10. januarja v galeriji «La Furlane« v Drevoredu Volontari della Liber-ta. Slike morajo biti velikosti 20X30 cm in jih morajo slikarji predložiti do 18. decembra. Razsodišče, ki bo dela sprejemalo in določilo nagrade, sestavljajo slikarji An zil, Enrico De Cillia, Pittino, Zigaina ter kritik Morandini (ljudska FROSVETA ) Prosvetno društvo «Igo Gruden« iz Nabrežine vabi na svoj občni zbor, ki bo v ponedeljek, 4. decembra 1961 ob 20.30 v društvenih prostorih. KAZIVA OltVKST1UA Civita por. Modugno. Oba so obdolžili, da sta tihotapila ci- niiiiiiHiiiiimiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiimiiniiiiiiHiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiMMiHMiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiHnniiiiimiiHiMiiinii S sprejema na generalnem konzulatu FLRJ Kot smo že poročali, je bil predsinočnjim na jugoslovanskem generalnem konzulatu sprejem, ki ga je ob državnem prazniku priredil generalni konzul dr. Ziga Vodušek s soprogo. Sprejema se Je udeležilo veliko število povabljencev, med katerimi so bili najvišji predstavniki tržaškega Javnega življenja ter zastopniki oblasti. Na prvi sliki vidimo Jugoslovanskega generalnega konzula dr. Voduška v razgovoru z vladnim generalnim komisarjem dr. Mazzo, na spodnji pa generalnega konzula s soprogo, ko sprejema predsednika tržaške pokrajinske uprave Deliseja in soprogo izboljšala električno javno razsvetljavo v Nabrežini, Ses-ljanu, Devinu in Mavhinjah, kjer so postavili nekaj novih žarnic. V Medji vasi je bilo popravljeno šolsko poslopje, medtem ko šolo v Mavhinjah sedaj popravljajo. Prav tako popravljajo streho nad knjižnico v nabrežini ter urejajo notranjost zdravniškega ambulatorija v Nabrežini. V načrtu je ureditev stopnišča, ki bo vodilo od cerkvice v Sesljanu do morja. Dela se bodo začela prihodnjo pomlad in bodo veljala dva milijona lir. Pod okriljem Selad je v teku več manjših del. Gre predvsem za kopanje jarkov, v katere bodo položili vodovodne cevi, popravljajo pa tudi nekatere občinske poti itd. Ob zaključku naj še omenimo, da sedaj pripravljajo načrte za ureditev sesljanskega pristanišča. V ta namen naj bi porabili kakih 80 milijonov lir. Načrt je zelo obsežen, saj predvideva tudi gradnjo novega cestišča ob pristaniški obali, tako da bi izkoristili velik prostor za parkiranje zasebnih avtomobilov in avtobusov, nadalje ureditev sprehajališča, postavitev kandelabrov za novo fluorescenčno razsvetljavo itd. U-pajo, da se bodo dela začela v najkrajšem času. Avtomobil povozil dečka ko je prečkal cesto V Ul. Combi je včeraj popoldne 20-letna Anna Cresti iz Ul. Negrelli 10 povozila z avtom 9-letnega Fulvia Mac-chinija iz Ul. Del Poggio 9. Dečko je v bližini osnovne šole Duca d’Aosta prečkal cesto, da bi šel k pouku. Pri padcu se je pobil in ranil po čelu ter desni rami in desni roki, zaradi česar so ga spre-jali na I. kirurški oddelek * * * Neki vespist je včeraj o-krog 19. ure v Istrski ulici blizu karabinjerske postaje povozil 50-letno Carmelo Ger-delič iz Ul. Molin a vento 64, ki je tam prečkala cesto. Zenska se je pobila in ranila ter si verjetno tudi nalomila levo nogo, zaradi česar so jo sprejeli na ortopedski oddelek in se bo morala zdraviti od 10 do 30 dni. ki je zasidrana v starem pristanišču, se je včeraj popoldne ponesrečil 23-letni Paolo Zan-cola, ki biva v begunskem taborišču pri Orehu. Padel je s stola in si poškodoval desno roko, zaradi česar so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral dva tedna. * Ko je včeraj okrog poldne 67-letni Francesco Cappelli iz Ul. Rossetti 52 s svojim motorjem hotel zapustiti parkirni prostor v Drevoredu D’An-nunzio, je zadel ob avto. s katerim se je privozil 34-let-ni Plinio Grei iz Ul. del Vel-tro 58. Padel je z vozila in se pri tem nekoliko pobil in ranil po čelu, zaradi česar se bo moral zdraviti dober teden. Tatovi so vlomili v dva avtomobila in bar Na komisariatu javne varnosti je Tullio Škerl iz Ul. Panzera 28 prijavil, da so mu neznanci iz avtomobila ukradli odeje in nekaj drugega blaga v skupni vrednosti 35.0C0 lir. Marcello Cociani iz Ul. Carpineto 14 se je pritožil, da so mu neznanci ponoči razbili šipo avtomobila in odnesli tranzistor. Neznanci pa so ponoči vdrli v bar «Piccolo» na Lonjerski cesti št. 12, od koder so odnesli slaščice in likerje ter 2.000 lir v gotovini. Skoda znaša 13.000 lir. Motociklist ranjen pri trčenju s tovornikom Okrog 11, ure se je včeraj peljal z motociklom po obrežju 34-letni Ervino Flora iz Ul. d’Alviano 68, pa je zadel v tovornik, ki ga je vozil 24-letni Romano Compare iz Ul. Cisternone 29, ki je tam parkiral in je krenil na levo, da bi odšel. Flora je zletel na tla in si je zlomil levo nogo ter se je hudo pobil po desni rami. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 40 dni. * Ko se je včeraj dopoldne 63-letna Anna Gardin vd. Za-vadil z Elizejskih poljan 26 peljala v trolejbusu proge 16, je zaradi nenadnega sunka padla _in se nekoliko pobila. V bolnišnici so ji nudili prvo pomoč in bo okrevala v nekaj dneh. SILVESTROVANJE SPDT NA VOJSKEM SPDT priredi letos silvestrovanje na Vojskem nad Idrijo v udobnem planinskem ((Rudarskem domu« (nadmorska višina 1100 m). Za Silvestrovo ln Novo leto bomo deležni, na željo, pristnih idrskih žlikrofov in divjačine, na morda najlepšem in najobsežnejšem turističnem smučišču, ki ga zmore Slovenija, s skakalnico na razpolago. * * * Tržaški filatelistični klub ■L. Košir« V nedeljo 3. t.m. bo v prostorih kluba, Ul. Montecehi 6, redni sestanek od 10. do 12. ure Dospele so novitete in tretja številka Biltena. DAltOVI IN IMtlSPKVHI V počastitev spomina pok. Božene Simonič darujeta Ana in Branko 1000 lir za Dijaško Matico. MALI OGLASI KINO Nazionale 16.00 «Profesor med oblaki«. — Fred Mac Murray, Nancy Olson, Fenice 16.00 «Dvojno lice maščevanja« (I due volti della vendetta). Marlon Brando, Karl Malden. Excelsior 15.30 ((Steza ljubimcev«. Tecnnicolor. Susan Hay-ward, John Gavin. Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 ((Razgibana noč« Technicolor. Dean Martin, — Shirley Mac Laine. Arcobaleno 16.00 ((Gagarin ZSSR vesoljska postaja K9» (Gagarin URSS stazione spaziale li Jožefa«. Technicolor. ®°*' frey Home, Belinda Lee* c . Aurora 14.00 17.30 21.30 * dus». aia Cristallo 15.30 «Vam Brahms?«. Ir?- i Bergman-Prepovedano n 1 . ... Garibaldi 16.00 « u*»If . por« (A me piace la g*le Norman Visdom. . Capitol 15.30 «Topli veter«. nicolor. Claudette Colbert. Impero 16.30 ((Pandora«. Gardner. c»d>f- Italia 16.00 ((Počitnice v Sre : nem zalivu«. Technicolor leria Fabrizi, Nico fr'1*en™?«nji Prepovedano mladini. dan. Frlei Helen K9). Sovjetski film. Supercinema 16.00 «Vodnjak treh Odeon 16.00 ((Ocean nas Massimo 16.00 «Misterius». mannov film. Alicia in-Kessler. - Moderno 16.00 ((Ljubezenski sedenost« (Ossessione ab~ sa). Lana Turner, Efrem balist, prepovedano mladm-Astoria 16.00 «Pod' pekočimikj cem« (Sotto il sole rov* Astra 16.30 «Moj sin« (M1° glio). Jean Gabin. „ Vittorio Veneto 16.00 <(1^ „l,n Film, ki je doživel ogr uspeh na beneškem fllnl festivalu. .. Ideale 16.00 ((Neznana žena«-Technicolor. Sal Mineo. Marconi 16.00 ((Via Marg“ Antonella Lua-ldi, Franco brizi. Prepovedano Abbazia 16.00 «Pečat zavrže^ (11 marchio del rinnegato)-. Technicolor. Ri-ccardo M° ban, Cid Charisse. resnic« (II pozzo delle tre ve-rita). Michele Morgan. Prepovedano mladini. Alabarda 16.00 «Bratje so proda- (L’oceano ci chiama). Skedenj 16.00 ((Plačati ali im ti« (Pagare o morire). ® Borgnine. t predvaja danes 30. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni policijski film: ČRNI S (ZAFFIRO NERO) Igrajo: NIGEL PATRICK, MICHAEL GR Al G iO YVONNE MITCHELL BRUSINl CARLO, Trst, Ul. Bat tisti 20, prodaja gospodinjske elektr-čne predmete — štedilnike na drva, premog, plin, elektriko — trajno goreče peči na premog ln kerosene ter na plin In elek triko. Olajšave pri plačilu. Po strežba plina na dom. — Telefon 29-041. PRI MAGAZZINU FELICE, Trst, Ul. Carducci 41, DOBITE-, žen ske. moške in otroške dežne pla šče bunde, hlače, jopiče in sraj ce najboljših vrst in znamk po najnižj b cenah. iiMiiliilliiiimiliitiiiiiiiitmmiiiilliliiiiniuill CD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN PUHOM- Dne 29. novembra 1961 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrle pa so 4 osebe. UMRLI SO: 84-let-na Giovanna Rebek vd. Dodini, 70-Ietna Ma-I r:a Možina vd. Prenar. 74-letna Luigia Visinal vd. Serboni, 63-letni Toso Elio. NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul Roma 16; Man-zom, Ul. Settefontane 2; De Col-le. Ul. P, Revoltella 42; Rovls, Trg Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul. Combi 19. V pogledu rekordov... ...«PRIMAT0’S», K or/, o Italia 34 nima tekmecev s svojimi presenetljivimi cenami konfekcije in dežnih plaščev za moške in ženske, m po p u m to 111 od SO do 80% 'tržaška knjigarna Trsi - 1)1. iv. I rnnčlšku 2(i Telefon «1-71)2 NOVOSTI: Mitja Mejak: Književna kronika L 1.500 Mencinger: Zbrana dela L del L 1.400 Vodnjak 3 ljubezni! Nepredvidljiv, neroden in pikanten - Prepovedano mladoletni!H TRI IZREDNO ŽIVE OSEBE TRI SITUACIJE, TRI RESNICE DRAMATIČNA ZGODBA PREŽETA Z GRENKIM HUMORIZMOM MICHELE MORGAN JEAN-CLAUDE BRIALV FRANCOIS VILLIERS Vodnjak tr CATHERINE SPAAK SCILLA GABEL FRANCO FABRIZI ULTRAFILM - ESTE FILMI FILMS CARAVELLE S N E GAUMONT LUX FILM Danes v SUPERCINEMA Danes v ARCOBALENO SKUPNO Z GAGARINOM BOSTE DOŽIVELI IZREDNO DOGODIVŠČINO PRVEGA VESOLJSKEGA POLETA ČLOVEKA VESO« POM 19 27 OPERATERJEVO JE SNEMALO G^JrA . TEGA IZREDNEG^CjA ZGODOVINSKEGA Tatovi v slovenski strokovni šoli pri Sv. Ivanu Ukradli so 100.000 lir jz šolske blagajne Goriško - beneški dnevnik Seja občinskega sveta v Gorici Levičarski svetovalci zahtevajo odločno akcijo za ustanovitev dežele vranci so v noči med tor-m sredo ukradli 100.003 blagajne slovenske tr-Iva strokovne šole pri Sv. _ “hu. Karabinjerji vodijo Drž avo, ,da bi na podlagi . srnih odtisov in drugih zna-*”v odkrili krivce. K ^j>° je včeraj zjutraj ravna-lur' *r®ovske akademije prof. Prišel v sobo ravna-j Jstva trgovske akademije, J. zapazil, da so odprta vrata, ‘Povezujejo to sobo s sosed-s s°bo, kjer sta tajništvi tr-ske akademije in strokov-*fra ieča.a. Zadeva se mu je zdela pr.-" sumljiva, ker vrata za-j 'J°. ko končajo delo. Pogle-. le v sobo in takoj spo-, da so imeli ponoči nerabljene goste. Po pisalni ‘-•i je bilo namreč vse raz-st . t10, predal pa je bil na jj ,al odprt. Ravnatelj šole ii - Zetko je kmalu ugotovil Post' Obvestili so bližnjo jJJZsjo karabinjerjev, ki so jo ?ato Prišli in s pomočita 0se'5.ia znanstvenega oddel-Policije uvedli preiskavo. *ko Kak° so podleži prišli v šol. vtihotapil v stavbo, ne da bi ga hišnik zapazil. Vse kaže torej, da gre za podvig ene same osebe, ki dobro pozna razporeditev prostorov in navade na tej šoli. Prav gotovo si je vse prej dobro ogledal in pri tem ni imel težav, ker ni pač strogega nadzorstva. To se da sklepati iz raznih podrobnosti. Malopridnež je najprej šel v sobo šolske slu-ginje trgovske akademije, ki je v pritličju. Tam so shranjeni ključi učilnic te šole. Z enim izmed teh ključev mu je uspelo odpreti vrata sobe, ki je v prvem nadstropju, kjer sta tajništvi dveh omenjenih šol. Nihče ni do včeraj vedel, da se s tem ključem lahko odprejo vrata te sobe. Kako je to zvedel tat? Ali mu je pomagal goli slučaj? Predal mize je odprl s silo in tako prišel do denarja u-čencev- za zvezke itd, V tem predalu je našel tudi ključe, s katerimi je hotel odpreti predal mize tajništva trgovske akademije, a mu to ni uspelo. Poskusil je s silo, pa mu ni šlo. Odvrgel je ključe in odšel v pritličje v učilnico 3. razreda trgovskega tečaja. Skozi okno te učilnice, ki je nad teraso, je izginil, ne da bi ga kdo zapazil. Občinska uprava zavrača odgovornost za poškodbo na mostu v Podgori in zahteva od pristojnega ministrstva sredstva, da se most obnovi Na včerajšnji seji občinskega sveta v Gorici, ki se je pričela ob 18. uri, so se najprej lotili razprave vprašanj, ki so jih levičarski občinski svetovalci zastavili županu in odbornikom. Prvo je prišlo na vrsto vprašanje svetovalcev KPI, ki so zahtevali od občinskega odbora preiskavo v zvezi z že znano nesrečo, zaradi katere se je podrl most pri Soči v Podgori. V imenu odbora je odv. Luppieri dejal, da se poruše-nje mosta županstva ne tiče, ker objekta ni zgradila občina, ampak zasebno podjetje. Podčrtal je, da so takoj po nesreči zaprosili pristojno ministrstvo, da posodi denar, s katerim bodo omogočili popravilo okvare. Med diskusijo, ki se je vršila kasneje, je dejal, da ;e prav za gotovo v teku preiskava, ki naj dožene vzroke nesreče. Svetovalec KPI Bergomas je odgovoril, da z Luppierijevo obrazložitvijo ni zadovoljen. Občinski svet ne more stati na stališču, da se ga poruše-nje mosta ne tiče, in sicer zaradi tega, ker je javna ustanova ne pa zasebno podjetje. Zahteval je, kar je bilo poudarjeno tudi v vprašanju na ministrstvo, naj občinski svet odločno zahteva izvedbo preiskave ter podvzem ukrepov za obnovitev mosta, ker je kje_ P°sl°pje, se še ne ve. Ni-alj>.n*So zapazili razbitih šip 1,; Pokvarjenih vrat. Iz tega lij 6 dalo sklepati, da so pri-Pa l_P.onarejenimi ključi, ali -jta to je bolj verjetno , ^ je nekdo predsinoenjim '‘emiiiiiiiiiiiliuininii, m in,, imu,,,, m m, nitiiiiiii ntm um mm lltlllll n iiinmiiiiitniMii lumiimu ininnm nll„i„, Svečana proslava29. novembra "a jugoslovanskih Na proslavo so jugoslovanski mejni organi povabili tudi svoje italijanske kolege ---------------------------------------------------- a jugoslovanskih in italijanskih obmejnih organov na bloku Škofije, kjer so predsinočnjim Jugoslovani priredili sprejem ob svojem državnem prazniku ti(ueosi°vanski državni praz- Nav',"ovembra so svečano Jejuj 111 tudi jugoslovanski tr?r?ani vzdolž vse meje jgftS ,-Sf , n« UtUAU ‘eSa koprski sektor obmej-i dsta,0v.erieništva skupno s n{ki carine priredil rtlužbe»l katerega so se poleg 1^‘be ,v poverjeništva in Bpijast,^^deležili tudi njihovi aškem jim na sektorju. 2e je bila taka bloku Škofije, «.C bit« kolegi. Sprejem je FHi na jugoslovanski S j/loka, kjer so ’ °ka, kjer so doma-Sostje posedli za ob-1 - ter se zadržali VUr v .l^ll prijetnem razgo- v e'nitnske kolege je sprejel ,‘tva obmejenga poverj- K jjuvcijc S.tor^-^P^ki sektor La- i 'Pejg6®8 bloka brig. Giovan-i,. t)e'»parinskega inšpektorati* ea ter brigadirja fi- S - " ni,sta0^V’ca> ki je na častna skeBSadii komandanta ita- ;^rnomtraže Barija. Med je potekal v ozračju medsebojnega razumevanja in sodelovanja, so bile tudi izmenjane zdravice. Kasneje so se nekateri jugoslovanski obmejni organi odzvali vabilu svojih italijanskih kolegov ter odšli na kavo v bar na italijanski strani blcka Škofije. Včeraj dopoldne pa je bil sprejem na obmejnem bloku Fernetiči, katerega je priredil sežanski sektor obmejnega poverjeništva v sodelovanju z občino in carino. Sprejema, ki je bil v bifeju «Jadran», so se z jugoslovanske strani udeležili med drugim načelnik sežanskega sektorja obmejnega poverjeništva F. Martina, predsednik občine Sežana V. Mahnič in šef bloka S. Telič, medtem ko so italijanske obmejne organe zastopali načelnik tržaškega sektorja obmejne policije dr. Picerni, kap. finančne straže Bogaro, predstavnik carinskega ravnateljstva dr. Pappalardo, kap. javne varnosti Malussa, ko- mandant izpostave finančne straže na Opčinah Di Santo ter še nekaj funkcionarjev javne varnosti in finančne straže. Goste je sprejel načelnik jugoslovanskega obmejnega poverjeništva Martina ter jim v kratkem nagovoru izrekel dobrodošlico na sprejemu ob jugoslovanskem državnem prazniku. Potem je bila zakuska, med katero so italijanski in jugoslovanski obmejni organi ugotovili prijateljsko vzdušje, ki vlada na meji in ki se odraža zlasti pri vsakodnevnih stikih. To je v zdravici in zahvali za lep sprejem ugotovil tudi dr. Picerni, ki je poudaril, da morajo obmejni organi storiti vse, da zadovoljijo obmejno prebivalstvo, ki v tako velikem številu dnevno prekorači mejo. Gostje so se zad,ržali na bloku še čez poldne, pred odhodom pa so se še dogovorili za izmenjavo častitk ob Novem letu. m:-%WM muiUi-lv.v.v: ■ ..«■»..... .v.-.w. ■ ' ^tori k baškega sektorja ita'ijanske obmejne policije dr. Piternj in načelnik sežanskega jugoslovanskega obmejnega poverjeništva Martina z drugimi funkcionarji na zakuski, ki je bila včeraj dopoldne, na frloku. Fernetiči velike važnosti za delavce v tem kraju. 2upan dr. Poterzio je odgovoril, da so izdelovalci sicer predvidevali nevarnost, ki jo za takšen objekt predstavlja narasla reka. Vendar niso mogli računati, da bo Soča tako izredno narasla. Navedel je, da je ministrstvo izvršilo leta 1958 dve kolavdaciji in da bodo pri popravilu, ki ga bodo izvršili na mostu, upoštevali možnost tako narasle Soče, kot je bila pred časom. V nadaljevanju seje je odbornik Martellani prečital dve resoluciji svetovalcev PSI in KPI. Po resoluciji PSI, ki so jo podpisali svetovalci Vizen-tin, Sancin in Zuliani se zahteva, naj se zaradi nasprotij, ki se pojavljajo na občinski seji prouči vprašanje u- stanovitve avtonomne dežele in se doseže soglasna obveza, da se bo 116. člen ustave takoj izvedel. V resoluciji KPI, ki so jo podpisali svetovalci Battello, Bergomas in Černe pa se vprašuje občinski odbor, naj navede pobude, ki so bile sprejete, da bi se pri vladi pospešila ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom, ki je velike važnosti za gospodarski in socialni razvoj naših krajev ter priznanje pravic slovenske manjšine. Po prečitani resoluciji je svetovalec odbornik Martellani naglasil, da je goriški občinski svet že v letih 1955 in 1957 prikazal svoje stališče, ki je povsem v skladu z ustavo in ki zagovarja ustanovitev dežele. S seje pokrajinskega sveta Avto cesta Trst-Benetke in odcepek proti Gorici ANAS obljublja, da bo napravila načrte za gradnjo ceste Palmanova-Gorica Ker je bil na zadnji seji pokrajinskega odbora pretekli torek prisoten tudi delegat S.p.a. Autovie Venete, inž. Visintin iz Trsta, je bil pretežen del seje posvečen razpravi o cestah na področju naše dežele. Inž. Visintin je namreč podal izčrpno in zanimivo poročilo o tem problemu. Najprej je govoril o ustanovi »Autovie Venete«, ki je bila osnovana leta 1928 kot privatno podjetje, z namenom, da b; projektirala, gradila in upravljala avtomobilske ceste. Leta 1950 je izgubila svoj zasebni značaj. Govornik je nato poudaril, da je cestno omrežje na področju naše dežele dejansko zelo zanemarjeno in ni samo pod državnim povprečjem, ampak tudi pod povprečjem drugih pasivnih področij. Pri tem je treba upoštevati tudi povečanje avtomobilskega prometa, kar narekuje nujno rešitev tega problema. V nadaljevanju svojega po- iiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiii Gorica spreminja svojo zunanjo podobo Mrzlične priprave za sobotno otvoritev Andrejevega sejma Letos bodo zabavišča tudi v Ljudskem vrtu * Na razstavi vina bo sodelovalo 14 vinogradnikov, med katerimi ni naših kmetovalcev Danes, ko nas ločijo še trije dnevi od uradne otvoritve Andrejevega sejma, se marsikdo sprašuje, kaj bo letos novega na tej privlačni manifestacij), zabave in veselja in v čem se bo razlikovala od lanske. Na to vprašanje lahko že danes odgovorimo, da ne bo nobene bistvene spremembe. Več ali manj bodo tudi letos zasedeni vsi tisti javni prostori kot prejšnja leta. Težnja, da bi zabavišča premestili v okolico, je šla v pozabo, zakaj občinski voditelji se zavedajo, da bi na takšen način močno zmanjšali pomen Andrejevega sejma,- zaslužek o-seb, ki upravljajo ta zabavišča, in prikrajšali veselje vsem tistim, ki toliko časa nestrpno čakajo np. prihod zabavišč. Tudi pobuda, da bi se dal Andrejevemu sejmu močnejši gospodarski poudarek in da bi se mu s primernimi ukrepi povrnila vloga, ki io je v preteklosti odigraval kot posrednik med trgovskim središčem in potrošniško okolico ter zaledjem, letos ni bila u-resničena, vendar so na pristojnem mestu — na občini — mnenja, da bodo za uresničitev te zamisli poskrbeli prihodnje, ali morda naslednja leta. Kogar je včeraj pot pripeljala v Gorico, je lahko prisostvoval mrzličnim pripravam na Travniku, Trgu Cesa-re Battisti, v Ljudskem vrtu, kjer delavci v dokaj neugodnem vremenu postavljajo temelje za avtomobilska dirkališča, strelišča in podobno. Ze danes lahko rečemo, da so se organizatorji, se pravi mestna policija, ravnali po dosedanjih izkušnjah in odkazali zabaviščem tisti prostor kot prejšnja leta. Tako bo pratemko kolo, sputnik, avtomatsko dirkališče za miniaturne avtomobilčke in še nekaj kioskov stalo na istem mestu na Travniku kot prejšnja leta. Na Trgu Cesare Battisti bodo dirkališča s progo, napravljeno v obliki osmice, vozišča za zaletavajoče se avtomobilčke in podobno. Letos bodo v te namene prvič uporabili tudi Ljudski vrt, ki ga bodo primerno osvetlili z žarometi, da ponoči ne bo pretemen, in pa prostor za vrtom v Ul. Gadoma. Po starem običaju bodo stojnice razmestili vzdolž Travnika, Ul, Roma, Ul. Gber-dan, Korza, Ul. Boccaccic. Vsako leto prihaja k nam več zabavišč. Letos jih bo na primer 32 več kot lansko leto; skupno jih bo 112. Kioskov, v katerih bodo prodajali •»man/iorlat«, priložnostne slaščice in najrazlično sejemsko blago, pa bo nič manj kot 300. Toliko prošenj so namreč potujoči trgovci predložili poveljstvu mestnih stražnikov, da bi dim odkazalo primeren prostor. Novost letošnjega sejma bo tudi nastop desetih oevskjh, zborov iz Gorice, Trsta in Vidma. Na tem koncertu bo sodeloval tudi zbor «A. Se-ghizzi», ki je obenem organizator tega vokalnega, da ga tako imenujemo, dela Andrejevega sejma. Nastop ne bo imel tekmovalnega značaja, ampak bo služil, bolj kot drugo, srečanju ljudi, ki ljubijo in gojijo zborovsko petje. Opis priprav ne bi bil popoln, če ne bi omenili razstave vina, ki bo, kot vsako leto, na pokritem trgu, kjer je ribarnica. Pred vhodom v po-kuševalnico vina bo srečolov, kjer bo vsakdo lahko preizkusil svojo srečo. Ce mu bo naklonjena, bo zadel lep kos divjačine, če pa mu bo obrnila hrbet, tedaj mu ne bo preostalo drugega, kot da bo pocedil sline in svoje razočaranje utopil pri enem ali pa tudi več izmed 14 kioskov, ki so jih uredili na pokuševal-nici vina, kjer bo na razpolago najboljše vino, ki ga premorejo goriške kleti. Omenimo naj samo nekatere znane kmetije, ki bodo tudi prodajale svoje blago: Attems, Formentini, Codelli, Cerutti, Brandi, SATCA, Vriz, kmetovalci iz Ločnika, Bader in drugi. Imen slovenskih vinogradnikov z Oslavja in iz Brd na seznamu razstavljavcev nismo opazili, dasiravno smo bili zatrdno prepričani, da jih bemo letos videli med njimi. Za prigrizek bo poskrbel Sca- PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I rel, ki bo dve stojnici oskrboval s klobasami, kranjskimi in dunajskimi. Na istem prostoru bodo točili še kavo. Uradna otvoritev sejma bo v soboto 2. decembra ob 16. uri s prisotnostjo predstavnikov krajevnih organov oblasti, zlasti goriške občine, njenih odbornikov in svetovalcev. Pri padcu s kolesa si je zlomila nogo Včeraj okrog 10.30 so pripeljali v goriško bolnišnico 69-letno Siro Macoratti iz Gradiške Ul. Battisti 31. Zdravniki so ugotovili, da ima žena verjetno zlomljeno stegnenico na levi nogi in so jo zato pridržali na zdravljenju za 40 dni. Zena je povedala, da je dobila omenjeno poškodbo, ko se je peljala s kolesom po u-lici v Gradiški in je po nesreči padla. ročila je govornik priporočal veliko pažnjo pri izbiri trase za nove avtoceste, ki so zelo diage in je pri njihovi zasno-v. treba upoštevati tehnično-ekonomske kriterije. Govoreč o avtocesti Trst-Palmanova - Benetke glede na našo deželo, je pojasnil kriterije, ki so bili odločilni pri izdelavi načrta in pri katerih je šlo predvsem za povezavo pristanišča v Benetkah z onim v Trstu in povezavo obeh z zaledjem, za enkrat preko Trbiža Povedal je. da je prvotni načrt predvideval stroške za to cesto v višini 17 milijard, pozneje pa se je proračun dvignil na 30 milijard, ker so se odločili za štiritrasno namesto tritrasne črte, ki bo poleg tega šla skozi Mestre. Na vsak način je inž. Visintin poudaril, da je treba gledati na rešitev tega problema optimistično. Govornik je nato obljubil popolno podporo družbe avto-vije Venete tudi kar se tiče priključja avtomobilske ceste Gorica-Palmanova. S tem je bilo zaključeno poročilo delegata iz Trsta in predsednik dr. Chientaroli je nato poročaj o svojem razgovoru z notranjim ministrom Scelbo, kateremu je obrazložil kritičen položaj pokrajinskega proračuna glede na njegovo vedno večjo zadolžitev. Minister je priznal izreden po. ložaj in tudi vzroke, ki so ga povzročili ter obljubil, da bo proučil to vprašanje. Prav tako je bil pozitiven razgovor z glavnim ravnateljem ANAS, inž. Fraschettijem, kateremu je obrazložil zahtevo pokrajinske uprave, naj bi ANAS poskrbela za priključek avtomobilske ceste Gorica-Pal. manova. Predsednik je dobil zagotovilo, da bodo izdelali zadevni načrt in da bo stroške prevzela uprava državnih cest. Odborniki so obravnavali tudi položaj drugih pokrajinskih cest, med njimi cesto Pie-ris-Tržič, kjer bodo čimprej prevzeli od podjetnika izvrše-ra dela. Na seji je bilo govora tudi o klasifikaciji pristanišča v Tržiču, o goriški gluhonemnici in o gorski klasifikaciji nekaterih občin na Krasu in v Brdih na Goriškem. Po podatkih goriške trgovinske zbornice je bil položaj industrije na Goriškem v preteklem mesecu oktobru zadovoljiv in je težil k nadaljnjemu izboljšanju. Kar se ladjedelnice v Tržiču tiče se obetajo za bodoče mesece izboljšanja njenega položaja, zlasti če upoštevamo znaten obseg novih naročil ladij, med katerimi so tudi potniške ladje za domači in za inozemski trg. Ugodno se razvija tudi proizvodnja v oddelku za plastične mase, ki je prideljen ladjedelnici in ki proizvaja vedno večje število raznih proizvodov. Normalno deluje tudi livar- iiiiniiliiiiiiniiiiiiiiiiliiiiiiliiilniuiiiiiniiimu««iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliimiliiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii,m*,,,|i**,lu,iiiiiiii»imii»i*ui,'i,|ii,i,Hiiiiinn» Pismo iz Nove Gorice Prenovljena tovarna v Anhovem je začela včeraj obratovati CHuj Iv in Sirile PRIMORSKI OKEVNIK Rihard Orel osemdesetletnik no močno zanimalo tudi narodopisje. Njegova glasbena izobrazba pa mu je pripomogla, da ]e zbral veliko število narodnih pesmi. Glasbena Matica v Ljubljani je leta 1920 izdala zbirko 64 pesmi za moški zbor. Kot zbiratelj tega gradiva je postal Orel pred leti sodelavec Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Napisal pa je tudi več samostojnih skladb. Jubilantu, ki je tudi sodelavec našega lista, želimo še mnogo let v krepkem zdravju, da bo lahko še nadaljeval svoje nadvse koristno kulturno delo. Nihče ne bi verjel, da je stasitemu in pokončnemu Rihardu Orlu, didaktičnemu ravnatelju v pokoju, že osemde set let. Rodil se ie na včerajšnji dan l. 1881 v Prvačini pri Gorici. Po treh razredih goriške realke je odšel na učiteljišče v Koper, kjer je maturiral l. 1900. Eno leto je študiral na Dunaju na konservatoriju. Kot učitelj je služboval v Dornbergu, Oseku in Višnjeviku, I. 1910 pa je postal nadučitelj v Šmarjah na Vipavskem. Po vojni je bil najprej v Steverjanu in Stan-drežu, 1, 1927 pa je moral v notranjost države daleč od domačih krajev kakor to’iko drugih slovenskih ljudi. Nazadnje je služboval v Hunu-nu (Gemoni). Po vojni ga je Zavezniška vojaška uprava imenovala za didaktičnega ravnatelja v mirenskem o-krožju in v tem svojstvu je stopil v pokoj. Vendar pa Rihard Orel še sedaj pri osemdesetih letih ne pozna pokoja. Vsako leto odpotuje ali v Abruce — kjer je nekaj vasi s hrvaškim prebivalstvom, o katerih je že mnogo pisal — ali pa v Prekmurje, kjer nabira in zapisuje melodije narodnih pesmi. O Benečiji in Kanalski dolini niti ne govorimo, saj ju Orel pozna kot svoj žep. Se kot mlad učitelj je začel Rihard Orel svoja dognanja publicirati in je tako postal sodelavec Slovenskega branika, Koledarja Družbe sv. Cirila in Metoda in nato -številnih listov in revij. Ukvarjal se ni samo z vprašanjem šolstva v obrobnih slovenskih pokrajinah temveč ga je ved- ....................... Goriška industrija v oktobru Nova naročila za tržiško ladjedelnico Še vedno kriza v tekstilni industriji - Nobenih bistvenih sprememb na drugih področjih Zanimiva razsodba o uvozu bencina Goriško sodišče je popolnoma oprostilo Goričana Ario-danteja Fontano, ki so ga leta 1958 obtož.li, da se je skušal izogniti plačilu carine in da ni plačal IGE, ker je uvozil iz Jugoslavije 40 litrov bencina. Stvar se je pripetila 21. decembra 1958, ko se je Fontana pripeljal skozi solkanski blok in imel 40 litrov bencina v rezervoarju svojega avta «1400» ter so ga ustavili in obdolžili tihotapstva. Na razpravi je zagovornik zahteval popolno oprostitev obtoženca, ker je po videmskem sporazumu dovoljen uvoz bencina v rezervoarju, ker ni mogoče točno ugotoviti potrošnje bencina v avtu in ker ni avtomobilist obvezan naliti v rezervoar natančno toliko bencina, kolikor ga je treba za določeno dolžino vožnje. Sodišče je dalo prav odvetniku. Nova 105 m dolga rotirna peč za pridobivanje klinkerja ■ Razdelitev Gregorčičevih nagrad najzaslužnejšim prosvetnim delavcem Delovni kolektiv najpomembnejšega industrijskega podjetja v novogoriškem okraju — kolektiv tovarne cementa in salonita v Anhovem — slavi letošnji praznik republike z novim, doslej najpomembnejšim delovnim dosežkom. Danes b.j izročil v obratovanje povečano in popolnoma prenovljeno tovarno. Obenem pa praznujejo" tudi štiridesetletnico obstoja tovarne in dvajsetletnico vstaje jugoslovanskih narodov. Vse to bodo proslavili s številnimi športnimi in kulturnimi prireditvami, ki so se začele že v nedeljo, zaključili pa jih bodo danes zvečer z javno televizijsko oddajo «Iz kraja v kraj« in podelitvijo plaket B. Zinherla najboljšim slovenskim športnikom. ............................... Zaradi nepopustljivosti industrijcev Tekstilne delavke bodo stavkale dva dni Delodajalci nočejo pristati na skrajšanje delovnega urnika Ker so se prekinila pogajanja za obnovo vsedržavne delovne pogodbe za tekstilne delavce, so vodstva treh sindikalnih organizacij FIOT-De-lavska zbornica, CISL in UIL proglasile 48-urno vsedržavno stavko, ki bo trajala v petek in v soboto 1. in 2. decembra. Pogajanja so se prekinila zaradi nesprejemljivih odgovorov lastnikov tekstilnih tovarn na enotne zahteve sindikalnih organizacij. Industrijo so zavrnili zahtevo sindikatov, da se s pogodbo določi število strojev, ki jih mora u-pravljati vsak posamezen delavec, da se določijo posamezne doklade, proizvodna nagrada in sestavi seznam usluž- bencev. Zavrnili so tudi za htevo, da se sindikatu prizna pravica do delovanja v podjetju. Glede najvažnejšega vprašanja, se pravi skrajšanja tedenskega delovnega časa za 4 ure (zadeva, ki je bila pred časom ugodno rešena, ker so industrijci že pristali na skrajšanje delovnega časa za dve uri na teden), pa so industrijci v zadnjem trenutku preklicali svoj sklep in izrazili pripravljenost, da priznajo skrajšanje delovnika sa mo za poldrugo uro na teden. Končno so industrijci pristali na pričetek pogajanj o ureditvi mezd mladih delavcev, o splošnih mezdnih poviških, kakor tudi o izboljšavah sta- rostnih nagrad. S tem v zvezi pa so se oklepali stališča, da celotno breme ne bi snie-lo znašati več kot 10 do 12 odstotkov. Ti poviški nai bi bili že všteti v izboljšavah, kt so jih tekstilni delavci (med temi so tudi delavke in delavci podgorske tekstilne tovarne) dosegli s svojimi borbami v tem letu. Spričo negativnega stališča industrijcev do predlogov sindikalnih organizacij so Mednje sklenile započeti brrDo za dosego moderne delovne pogodbe, ki bo uzakonila u-pravičene zahteve delavcev, ker so logična posledica ugod nega proizvodnega Stanja reks-tilnih kombinatov na Goriškem. Z novo 105 metrov dolgo rotimo pečjo za pridobivanje klinkerja ter z moderniziranimi ostalimi proizvodnimi napravami v cementarni in v obratu salonita bodo povečali proizvodnjo klinkerja od sedanjih 80.000 na 150.000 ton, proizvodnja salonitnih izdelkov pa bo narasla za nadaljnjih šest milijonov tovarniških metrov. S tem zaključujejo prvo fazo rekonstrukcije tovarne, k: se je začela pred dobrima dvema letoma. Misli celotnega kolektiva pa so usmerjene že naprej, na to, da bi dali za potrebe domačega tržišča in za izvoz več cementa in kakovostnih salonitnih izdelkov. Zato se že kaže težnja, da bi v naslednjih letih tovarno še povečali. Uresničenje te zamisli je seveda odvisno od tega, če bodo dobili potrebna investicijska posojila. Zrelost celotnega kolektiva, ki si vse od dne, ko so 15, septembra 1947. leta iz tovarne za vedno odšli tuji gospodarji, z njimi pa tudi strokovni delavci italijanske narodnosti se ne kaže le v tem, da si nenehno prizadeva, da bi proizvedel čim več, temveč tudj v tem, da daje iz leta v leto več sredstev za šolanje potrebnih kadrov, za izboljšanje delovnih pogojev in za potrebe celotne komunalne skupnosti. Tako so letos namenili v tovarni že nad 14 milijonov dinarjev za štipendiranje študentov na visokih in srednjih šolah ter za izobraževanje delavcev v lastnem izobraževalnem centru. Skrb za zdravje zaposlenih se pa kaže razen v nenehnem večanju sredstev za higiensko-tehnično zaščito tudi v tem, da je tovarna ustanovila obratno ambulanto. Za svo-;e delavce so po vojni zgradili že 87 stanovanj, 25 pa jih gradijo. Uredili so tudi počitniški dom v katerem je ob pomoči tovarne letos letovalo že 450 članov kolektiva. V Desklah pa stoji tudi eden izmed naj- lepših delavskih domov na Primorskem, zgrajen izključno s sredstvi tovarne. Na občini in v tovarni seveda vedo povedati še številne druge primere, ko je bi[ ob finančni ali drugi pomoči tovarne rešen marsikateri komunalni problem. Tako je tovarna prispevala že velik del sredstev za gradnjo nove šole v Kanalu, kjer stanujejo mnogi izmed zaposlenih v tovarni. Pripravili pa so tudi načrte za novo šolo v Desklah, katere gradnjo bo finansirala tovarna. Vse to so prepričljivi dokazi, da se z razvijanjem in poglabljanjem delavskega samoupravljanja spreminjajo ne le odnosi v kolektivu, temveč se neprestano veča tudi razumevanje vsakega posameznika in celotnega kolektiva za potrebe ožje in širše skupnosti. * * * Dan republike so slovesno proslavili tudj drugod na Goriškem, kjer so izročili namenu nekaj novih objektov. Zveza svobod in prosvetnih društev je pa v ponedeljek podelila Gregorčičeve nagrade posameznikom in prosvetnim organizacijam za uspešno delo na ljudsko-prosvetnem področju. Nagrajeni so: Tolminsko gledališče, katerega predstave si je od 1945. leta dalje ogledalo že okrog 90.000 ljudi, Goriški oktet, ki deset let uspešni deluje v okviru prosvetnega društva »Svoboda« v Novi Gorici ,dalje Anton Boškin, eden izmed najstarejših aktivnih prosvetnih delavcev v ljudski prosveti, Angela Bevk, učiteljica v Cerknem, ki že več let uspešno opravlja tajniške posle prosvetnega društva in prav tako uspešno vodi društveno knjižnico, in Janez Vidmar, aktiven prosvetar že od 1925. leta, k[ je samo v zadnjih desetih letih pri tol. minskem g’eda!išču odigral 30 vlog na 210 predstavah. J. J. na jekla in prav tako gre dobro od rok delo v obeh podjetjih za izdelavo tekstilnih strojev, ki ima precej naročil tudi iz inozemstva. Normalno se je razvijala tudi proizvodnja hladilnikov, predvsem za industrijske potrebe. Tovarna za elektromeharjiiS-ne konstrukcije se povoljno razvija ter je dobila številna naročila tudi iz inozemstva, ker je izvedla znatna dela za modernizacijo svojih naprav in sedaj lahko konkurira drugim podjetjem svoje vrste doma in v tujini. Pač pa ne pokazuje nobenega napredka tekstilna industrija za bombažne izdelke, ki še vedno s težavo prodaja svoje proizvode. Bolj gre v promet bombažno in rajonsko predivo, za katero se obeta tudi večji izvoz. V kratkem bo začela obratovati še ena tovarna bombažnih izdelkov in tovarna i za izdelavo svilenih vlaken. V lesni industriji je položaj še kar ugoden. Zlasti so v polnem delu tovarne vezanih plošč, parketov in podobnih izdelkov. Pohištvena industrija in izdelava kartonske embalaže tudi deluje normalno. Stavbinska industrija, ki je imela ugodno vreme, se je tudi v oktobru lepo razvijala ter je zaključile! številne objekte v gradnji. S tem v zvezi so bila zaposlena tudi podjetja, ki izdelujejo gradbeni material, in obrtništvo. Normalno se je razvijalo delo avtoprevoznikov, tudi glede na povečane količine blaga, ki so prišle v pristanišče v Tržiču. Tukaj so zabeležili znatno povečanje prometa v primeri s prejšnjim septembrom. Z dovršitvijo novih pristaniških del, ki so bila v teku v oktobru, si obetajo delno povečanje operativne obale iiMiiiiiiiiiiiMitmiiiMiiiiiiiiiiiiiiimmimiiim OD VČERAJ DO DANES ( KINO u GOIMCl ) CORSO. 17.00 in 20.45: «Exo-dus«, P. Nevvman in E. M. Saint. Cinemascope v barvah, ameriški film. VLHDI. 17.00: «Dekle super-sprint«, M. Sarfati, B. Saval. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. Francoski film. V1TTORIA. 17.15: «Stan in O-liver na pohodu«, S. Laurel in O. Hardy. Ameriški črno-beli film. CENTRALE. 17.15: «ženske zelo upoštevajo«, P. Gressoi in M. Barni L. Pierro. Italijanski barvni film. DE7.UHNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFOLETTI, Travnik št. 14 tel. 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 11,2 stopinje ob 15. uri, najnižjo 6,6 stopinje ob 2. ponoči. Povprečna dnevna vlaga je bila 96-od-stotna, dežja je,padle 2 nun, Kratek obračun letošnjega 4. športnega tedna Sajvcga športna prireditev v slovenskem zamejstvu Zdaj, ko se je ves organizacijski in tekmovalni živžav okoli 4. slovenskega športnega tedna polegel, lahko mirno pristopimo k obračunu te največje športne prireditve v slovenskem zamejstvu. O. PAVLETICEVA: 3 diplome Za tri prva mesta v atletiki Ze ob zaključku vpisovanja za tekmovanja športnega tedna smo zapisali, da se je letos mladina prijavila naravnost v izrednem številu, s katerim je potolkla vse rekorde iz prejšnjih let. Čeprav je dejansko nastopilo le 310 tekmovalcev — med mnogimi objektivnimi vzroki odsotnosti nekaterih tekmovalcev je bilo zlasti slabo vreme — se je skupno prijavilo 435 športnikov, kar je 137 več kot lani. O primerjavi s še prejšnjimi leti pa sploh ne moremo govoriti. Medtem, ko je bilo lani na igriščih le 26 deklet, jih je bilo letos kar 72 in so torej presegle prejšnje število za skoraj 200 odstotkov. Društev je bilo lani 14, letos eno več. Rekordno število prijav je bilo v odbojki. Prijavilo se je in nastopilo 16 ekip od teh 4 žen- ske. V teh ekipah je bilo skupno 116 tekmovalcev: od teh 26 deklet V atletiki je ostalo število več ali manj nespremenjeno: lani 80, letos 81 prijavljenih, od tega 35 moških, 17 deklet in 31 mladincev. tevilo moških je bilo lani isto, pri ženskah je bila ena, pri mladincih pa dva več. Izreden naval je bil tudi za igro med dvema ognjema. Medtem, ko je bilo že lansko število 68 tekmovalcev v 11 ekipah precejšnje, se je letos prijavilo 16 ekip s 101 tekmovalcem. Pojdimo dalje. Gimkana: lani 22, letos 68; streljanje: lani 68, letos 92; namizni tenis: lani 55, letos 69; šah: lani 8, letos 15. Poleg tega je letos prvič nastopilo 78 tekmovalcev v 24 ekipah v pla-ninsko-orientacijskem pohodu, za nogomet pa se je priglasilo 5 moštev z 58 tekmovalci. Iz vseh teh številk si lahko ustvarimo jasno sliko kakšne mere pričenja zavzemati športno udejstvovanje naše mladine in kakšne organizacijske težave (in ne na zadnjem mestu tudi finančne) morajo premagati organizator- PETAROS: prvi v avtogimkanj ji, to je vodstvo Športnega združenja Bor. Preletimo v spominu prav na kratko še dogajanja v posameznih disciplinah. Odbojka je pokazala, da je to najbolj množični šport med našo mladino. Posamezna srečanja so potekala zelo zagrizeno in jasno je bilo opaziti, da postaja ta šport ne samo vedno bolj množičen ampak tudi vedno bolj kakovosten. Tehnično raven zmagovalca izpred 3 let, so dosegla danes vsaj že 3 ali 4 moštva. Pri ženskah pa sta bili obe finalni ekipi boljši kot zmagovalec kateregakoli leta do sedaj, razen morda lani. Zal je prišlo pri odbojki do zaplet-Ijajev zaradi nastopa nekaterih tekmovalcev, ki po mnenju naše športne javnosti niso sodili na tako tekmovanje. Toda o tem bo moral izreči dokončno besedo prireditelj. Namizni tenis ni pripravil Zmagovalci športnega tedna in predstavniki sodelujočih društev med nagrajevanjem « Cankar ima najboljše mladince Pri mladincih so lani in letos gospodarili na igrišču Cankarjanci in kot vse kaže bodo še nekaj časa, kajti na tem področju so premočni. Kar se tiče tehničnih rezultatov je letos kljub slabim pogojem padlo nekaj rekordov: trije uradni, dva pa polurad na. Pri moških ni nikomur uspelo popraviti dosežkov iz prejšnjih let. Pri ženskah je Pavletičeva popravila 2 leti stari rekord Zavadlalove v skoku v daljino za 10 cm in je kot prva ženska na- ših tekmovanjih dosegla značko 4 metrov. Mladinci so bili najuspešnejši. Veljak Valter je popravil lanski rekord Neubauerja v metu krogle za 1 m in 22 cm z značko 12 m in 42 cm. Poleg tega je skupno s Škrinjarjem izboljšal s 155 cm za 5 cm svoj lastni rekord v skoku v višino. Razumljivo je, da si je s tem zbral lepo število točk. ki so mu prinesle nesporno zmago. Zbral je 274 točk več kot drugouvrščeni Škrinjar. Ce primer- Dež onemogočil atletski spored Tekmovanje v atletiki je potekalo v znamenju slabega vremena. Prav zaradi slednjega so morali prireditelji atletski del prireditve skupno z nogometom odgoditi za teden dni. Na žalost pa tudi drugi termin ni bil mnogo boljši od prvega. Blato in dež sta povsem onemogočila postavljanje kakovostnejših re- zultatov, zlasti še. ker sta pritisnila tudi mraz in veter, tako da se tekmovalci nikakor niso mogli dovolj ogreti med enim in drugim nastopom. Ker so morali prireditelji zaradi blata črtati s sporeda V, I * ••• ;X • .v. -N •. B ■ LUINOVA: najbolj uspešna v namiznem tenisu teke na kratke proge in met diska, končna slika sorazmerja sil v atletiki med posameznimi društvi ni popolna. Cankarju in Tabornikom bi gotovo uspelo zbrati več točk in se zato še bolj približati Skamperlu. Ta tri društva so namreč edina nastopila, če izvzamemo Nabrežino, ki pa je imela enega samega tekmovalca. Pri moških je bil letos vrstni red povsem drugačen kot lani. Pred letom dni je zbral Škamperle v atletiki 53,5 točke, Taborniki 25,5 točke, Prosek - Kontovel 8, Sv. Križ 7, Skedenj 6 in Cankar 5 točk. Letos pa je lanski zadnji z lestvice Cankar skočil nič manj kot na prvo mesto po zaslugi svojih mladih tekmovalcev z 38,5 točke, drugi je bil Škamperle 32,5, tretji Taborniki in Nabrežina s 6 točkami. Pri ženskah so tako lani, kot letos nastopile samo tekmovalke treh društev: Tabornikov, Cankarja in Škamper-la. Lani so zmagale Tabornice z 31 točkami, 2. je bil Cankar z 18 in 3. Škamperle s 14 točkami. Letos je bil vrstni red drugačen. Tabornice niso ohranile svojega prvega mesta, ki je pripadlo S. VELJAK: med najboljšimi lahkoatleti škamperlovkam s 23 točkami. Tabornice so bile 2. z 21, 3. pa je bil Cankar z 18 točkami. Lahko pa rečemo, da bi Cankar zagotovo osvojil prvo mesto tudi pri ženskah, če bi poslal na tekmovanje vsaj še dve dekleti, pa čeprav bi obe zasedli v dveh disciplinah šele 5. in 6. mesto, to je praktično zadnji dve. Skratka poraz Cankarjevih deklet gre izključno na račun vodstva ekipe. jamo Valterjev dosežek z o-nim lanskega zmagovalca Neubauerja lahko ugotovimo, da slednji ne bi verjetno proti mlademu Veljaku opravil ničesar če bi nastopil tudi letos. Letos mladinci zaradi blata niso opravili teka, tako da so dejansko nastopili v dvoboju. Ce primerjamo znesek točk letošnjega dvoboja z rezultatom lanskega zmagoval- ir .... v' MIJOTOVA: kot predstavnici ekipe Skamperla diploma za zmago v ženski odbojki ca v metu krogle in skoku v višino vidimo, da je lani zbral Neubauer v teh dveh disciplinah 917 točk, Valter Veljak pa letos 1.172, torej 255 več. Poskusimo zdaj k temu dodati še lanski Valterjev čas v teku na 60 metrov, kot tretjo disciplino troboja, čeprav bi letos verjetno tekel mnogo bolje kot lani, ko je dobil za čas 8”1 414 točk. Torej: 1.172 plus 414 je 1.586 točk. Neubauer je lani zbral 1.438 točk, torej 148 manj kot bi jih letos Valter, če bi bil na sporedu tudi tek. Ce primerjamo zdaj rezultate prve šestorice pri mladincih vidimo, da so skakalci v višino dosegli tako lani kot letos enake rezultate. Prvih šest je povprečno skočilo 142,5 cm. V krogli pa so bili letošnji tekmovalci boljši. Prvih šest na lestvici je lani sunilo železo povprečno 7 m 98 cm, letos pa 1 m 91.5 cm več, to je 9 m in 89.5 cm. * S. KAFOLJ: predstavnik zmagovalne ekipe v igri med dvema ognjema velikih presenečenj. Nerazumljivo je le, da je eden od obeh finalistov izgubil odločilno srečanje zato, ker je prišel na igrišče z zamudo. Našim tekmovalcem bi priporočali več vestnosti in zavesti pomembnosti tekmovanja. V streljanju tekmovalci niso dosegli pričakovanih rezultatov in so ostali pod rekordom saj se 80 točkam niso niti približali. Zelo lep organizacijski in tekmovalni uspeh je zabeležila gimkana. Tukaj je bilo presenečenj precej, saj so se uvrstili na boljša mesta mnogi neznani vozači. Za tovrstna tekmovanja je škoda, da jih prirejajo tako poredkoma. Nogomet je prinesel zasluženo zmago Križanom. Kratek razgovor z nastopajočimi nam je potrdil, da je ta panoga med našo podeželsko mladino zelo priljubljena in bi veljajo organizirati turnir med našimi vasmi. Medtem, ko so v šahu potekale borbe tiho, je igra med dvema ognjema potekala ob hrupnem navijanju mladeži, ki je navdušeno sprejela prve korake svojih vrstnikov v svet športa. Še nekaj lestvic H koncu dodajmo še tri lestvice: Končni uradni vrstni red moštev po doseženih rezultatih je naslednji: 1. ŠKAMPERLE 169,25 točke, 2. Cankar 101,5, 3. RMV 72,75, 4. Prosek-Kontovel 42,75, 5. Nabrežina 26,75, 6. Dijaški dom 26, 7. Rocol 20, 8. Skedenj 19, 9. Trebče 12.75, 10. Sv. Križ 12, 11. Barkovlje 10,75, 12. Slovensko planinsko društvo 8, 13. Boršt 6. 14. Gorica 4. Od društev, ki so lani nastopila, se letos niso prijavila: Bazovica, Dolina, Društvo slovenskih srednješolcev, Opčine in NSZ. In še lestvica po udeležbi: 1. ŠKAMPERLE, ki je imel 69 nastopajočih tekmovalcev, 2. Cankar 48, 3. Prosek-Kontovel 45, 4. RMV 40, 5. Dijaški dom 25, 6. Sv. Križ 14, 7. Skedenj in Nabrežina 12, 9. Trebče 11, 10. Barkovlje in Rocol 8, 12. Gorica 7, 13. Slovensko planinsko društvo 6, 14. Boršt in mesto z 1 samim tekmovalcem. Tudi ta lestvica se precej razlikuje od lanske, na kateri je zmagal Prosek-Kontovel s 50 tekmovalci. Letošnji zmagovalec Škamperle je lani imel 38 aktivnih tekmovalcev in je torej število letos skoraj podvojil, medtem ko je Prosek-Kontovel zabeležil nazadovanje za eno desetino lanske vsote. In zdaj si še oglejmo koliko točk je doseglo vsako društvo na vsakega tekmoval- ca, ki je nastopil, kajti edino taka lestvica nam pokaže koliko je moštvo vredno, ne glede na število nastopajočih. Lestvica je takale: 1. Boršt 6 točk, 2. Rocol 2,50 točke, 3. Škamperle 2,45, 4. Nabrežina 2,23, 5. Cankar 2,11, 6. RMV 1,81, 7. Skedenj I,58, 8. Barkovlje 1,34, 9. Sl. pl. dr. 1,33, 10. Trebče 1,16, II. Dijaški dom 0,96, 12. Prosek Kontovel 0,95. 13. Sv. Križ 0,85, 14. Gorica 0,75 in 15. mesto brez točk. T O. J. ŽERJAL: diploma za zmago nogometne enajstorice Vesna iz Križa Druga polfinalna tekma turnirj’a za Mitropa Cup 1961 Udinese-Slovan 1:1 Čehi bodo igrali finalno srečanje z Bologno VIDEM, 29. — Udinese ni mogla v drugi polfinalni tekmi za srednjeevropski pokal 1961 s Slovanom . Nitra preko neodločenega rezultata, ki jo je obsodil na izpad, V prvi tekmi so Videmčani podlegli Cehom za 4.3, zarad; česar jim je bila potrebna vsaj zmaga z dvema goloma razlike. Namesto zmage so komaj dosegli izenačenje, pa čeprav bi si zaradi borbenosti in tudi napadalnosti zaslužili kaj več. V prvem delu igre je borbeno, živahno in vztrajno češkoslovaško moštvo prevladovalo na igrišču in je držalo vajeti igre v svojih rokah. Kljub temu igralci Slovana niso mogli preko videmske obrambe, katero so ranili šele v 4’ drugega polčasa po izredni prodorni akciji desnega krila Vabra-tila. Ta je žogo predložil srednjemu napadalcu Pucherju, ki je z neubranljivim strelom povedel lastne barve v vodstvo. Odgovor domačinov ni izostal in pri množičnem navalu na češka vrata sta sodelovala poleg cele napadalne vrste tudi oba stranska krilca. Po celi vrsti hitrih navdušujočih akcij so Furlani vendarle prišli do izenačenja. Po kazenskem strelu, ki ga je izvedel Segato, je žoga prišla do Canelle, ki jo je silovito poslal v mrežo. Pri tem stanju so Videmčani vztrajali v napadu in so skoraj brez prestanka oblego-vali vrata odličnega Paducha, ki je s svojimi izrednimi posegi ustavil vse nevarne žoge, katerim ni dosti manjkalo, da niso obtičale v mreži. Lahko se reče, da je vratar rešil češko moštvo poraza. Kakšen je bi] pritisk Videmčanov je razvidno iz razmerja v kotih: 12 Za Udinese in samo 3 za Slovana. Čehi so se tako u-vrstilj skupno z Bologno v finale. Prva tekma bo decembra v Italiji, druga na februarja na češkem. * * * FLORENCA, 29. — Upravni odbor Fiorentine, je na sinočnji seji sklenil najetj novega tujega napadalca v osebi Turka Cana Bartuja. Na isti seji je odbor sklenil, da ne bo najel Janka Daučiča. Odbor ie sklenil posoditi Torbjona Jehnssona do konca prvenstva Romi. * * * RIM, 29. — Vodstvo Rome je nocoj javilo, da so se uspešno zaključila pogajanja za prestop italijansko-brazilijanskega napadalca Dina Da Coste Ata-lanti. Kaže, da je Roma prodala nogometaša za 55 milijonov lir. TENIS PLAVANJE Novi priznani evropski rekordi LEIPZIG, 29. — Evropska plavalna zveza, katere člani so se snočj sestali v Leipzigu je priznala sledeče nove evropske rekorde: MOŠKI 200 m prosto — HETZ (Zah. Nem.) 2’04” 100 m prsno — TITTES (Vzh. Nem.) 1’10"8 200 m prsno — KOLESNIKOV (SZ) 2’36”6 100 m hrbtno — BARBIER (SZ) 1’02"1 200 m hrbtno — BARBIER (SZ) 2’15”5 Štafeta 4x100 m mešano — SOVJETSKA ZVEZA 4'11”2 ŽENSKE 200 m prosto — LASTERIE (Hol.) 2T8"2 1500 m RYLANDER (Švedska) 19’02"8 100 m prsno — GOEBEL (Vzh. Nem.) 1’18”2 200 m prsno — BAYER (Vzh Nem.) 2’48” 100 m hrbtno — VAN VEL-SEN (Hol.) 1’10”5 200 m hrbtno — PIACENTINI (Fr.) 2’33”9 400 m mešano — J. DE NIJE (Hol.) 5’39”4 ŠTAFETA 4x100 m mešano — VZH. NEMČIJA 4’46”4 RIM, 29. — Danes je odpotovala v Sydney italijanska teniška reprezentanca, ki bo 26., 27. in 28. decembra odigrala finalno tekmo za Davisov pokal z Avstrijo. Reprezentanco, katero vodi Jaroslav Drobny, sestavljajo Pietrangeli, Sirola, Tachinj in Jacobini. SMUČANJE INNSBRUCK, 29. — Ski club jz Kitzbuehela je določil, da bo 23. mednarodna smučarska prireditev «Hannenkamm>t, Na sporedu bosta smuk in slalom, ki bosta veljala tudi za lestvico kombinacije. Tekmovanje je rezervirano moškim. ZA RIMETOV POKAL ČSSR-Škotska 4:2 (0:1, 2=2) BRUSELJ, 29. — Z današnjo zmago nad Škotsko se je CSSB uvrstila v finalni del turnirj* za svetovni nogometni polo- Skoti so prišli dvakrat v vo stvo, a obakrat so Cehi izen£ čili. Morda bi Škoti tudi 0 bi bilo držali prednost, če se ne, zaprli v obrambo. Ker je stanje ob koncu tekme neo ločeno 2:2, je sodnik odredi nadaljevanje srečanja. V 6 P vega podaljška je Posuchal osebno akcijo preigral obran* bo Škotov in je iz razdal)« 10 m povedel CSSR v vodstvo-Pet minut kasneje so Čehi d segli s Kvasnakom še ‘e , gol in tako izločili škotsko > nadaljnjega tekmovanja. V regularnem času igre >0 dosegli gole: v 36’ p. P-John, v 25’ d. p. Hledik, v 2» St. John in Kvasnak. St- * * * SHEFFIELD, 29. — V PrV‘ tekmi četrtfinala turnirja pckal velesejemskih mest J Sheffield Wednesday Pre* uL nocoj Romo s 4:0. Prvi se je končaj s 3:0. n«"- Čanju za tretje mesto Pj.^i. Izola premagala Koper s 4« * * # y Kolektiv tovarne Tomos _ Kopru je razvil izredno a* nost. Na internem šport tekmovanju v počastitev va republike in 20-letnice_vs je je sodelovalo kar 740 di v šestnajstih športnih nogah. Za tak širok j^a športnega udejstvovanja j. vsekakor veliko zaslugo 0 ■_ ni8- tvo Partizan - Tomos m r, gov predsednik Franc r“ _ ' tudi P, Treba pa je pohvaliti m«1 Športni dogodki v počastitev dneva republike Tomosu prehodni pokol nogometnega V košarkarskem tekmovanju zmaga Ilirske Bistrice V počastitev dneva republike je sežanska zveza z? telesno vzgojo organizirala nogometni brzoturnir z udeleZ' bo domačega Tabora ter koprskega Tomosa, Vipave *n Postojne. Prvo mesto in prehodni pokal je osvojila ekiPa Tomosa, drugo mesto je zasedel Tabor, tretje Vipava lD četrto Postojna. V predtekmovanjih je Tabor najprej premagal Vipavo s 4:0, Tomos pa Postojno s 3:0. Kakor kažejo že izidi, sta Tabor in Tomos slavila zmagi brez posebnega naprezanja. V boju za prvo in za tretje mesto pa sta bili na sporedu precej ogorčeni srečanji. Najprej sta nastopila premaganca Vipava in Postojna. Mlado vipavsko moštvo je v rednem času doseglo neodločen izid 2:2, čeprav bi lahko napadalci z malo več sreče in spretnosti v drugem delu igre dosegli vsaj zadetek več. Tako so morali odločitev prepustiti enajstmetrovkam. Prvi so streljali Vipavci in kar petkrat zadeli v črno. S tem je bila usoda Postojne že skoraj zapečatena. Res so Postojnčani potem trikrat zatresli vipavsko mrežo, pri četrtem strelu pa so pogrešili in tako je zmaga pripadla Vipavi. V srečanju za prvo mesto smo gledali borbeno in ostro igro dveh enakovrednih enaj-storic. Koprčani so sicer prvi dosegli vodstvo, pozneje pa so domačini izenačili. Ta rezultat 1:1 je bil nespremenjen precej časa. Končno se je Tomosu posrečilo organizirati nevaren napad in mladi Olup je z volejem poslal žogo neubranljivo v mrežo. Po tem zadetku se je Tomos u-maknil v obrambo. Vsi poskusi Sežancev, da bi izenačili, so bili zaman. Nasprotno — Tomos se je proti koncu igre otresel pritiska in po Škerjancu dosegel še en zadetek. Zmaga Tomosa je bila zaslužena. Najboljši igralci so bili Olup, Pogačnik, Bole in Sker Ljubiteljem nogometa na slovenski obali pa se obeta še en dogodek; NK Tomos je pripravil za 29. november nogometni brzoturnir s sodelovanjem dekanskega Jadrana, Delamarisa in Sidra. # # # Na čast dneva republike so tudi košarkarji priredili zanimiv turnir. V Piranu so se namreč pomerili razen domačinov še Koper, Izola in Ilirska Bistrica. Prvo mesto je zasedla Ilirska Bistrica pred Piranom, Izola in Koprom. V finalnem srečanju za prvo mesto je Ilirska Bistrica premagala Piran s 49:30, v sre- žrtvovaine organizatorje, -njimi Vladimira Jenka 1° žeta Petrača. . _aj- V tekmovanju je imel ,,a(. več uspehov oddelek °* ae-ne, ki je osvojil 298 toclc' j» de montaža, obdelovalnica drugi. K uspehu orodjarn ^ največ pripomogel 3oze „et runčič, ki je sam osvoji* a. prvih mest. V posameznih v nogah pa so zmagali v,I!0jfci metu obdelovalnica, v oa° g(a. obdelovalnica, v balkanski ^ feti montaža, v štafeti m orodjarna, v krosu .a„jtf čič (orodjarna), v strfiio h1 orodjarna, v teku na *9,enjii Rehar (montaža), v vi** v vrvi orodjarna, v skakam y vreči Perunčič (orodjarn skoku v daljino Perunci ^ rodjarna). v skoku v ' $fr Skočaj (obdelovalnica). i;sr tu krogle Perunčič (°r ^jena), v polževi vožnji s si Mulej (uprava), ? nert°*t nostni vožni z mopedi o te. (montaža) in v namizne uisu obdelovalnica. * * * Med mladino Kopra 1 raj več teženj za orga pred nim športnim življenjein. u;i-kratkim so ustanovili n jj. teljišču športno drustv_zjjl dran», na slovenski glfLifin’' pa športno društvo **;bg Zamisel je vsekakor tre zdraviti, saj bo v °'?y1QSti ** štva mnogo več n’.oZIL,iad'n8 načrtno vključevanje m )ta-v športno udejstvovanj > na kor tudi za sodelova .v9r raznih tekmovanjih- da s« nejše pa je vsekakor, tl)p bo mladina sprakticira j-jf pr,£.°i«tv*r pri organizacijskih Po3ijp' P(! ji bo zelo prav P^dej3l bodočem poklicnem uu'’a u£l' vanju. Zlasti velja to Katf telje na podeželju, . 0Af' rih je skoraj v celo ^]je sen razvoj športnega nja v posameznih kraj Coooooc»c>ot)Oc»oococ»ix»ooooooooooooc«ocooooocooooooooooocoooooooi>ococooa5boooooooo(X50ocK:'>ooooooooo<3ooooooooocx»ooooooc>ooot)oooooooooooooooic)oooooc>o()ooooooooooof>oooooooo01 Kurt Klaber V mestu Kongu v Indo-ni so se uprli delavci ne- > tovarne, ker so jim nanjšali mezdo za več intov. Upor ni bil krvav, ko so delavci stavkali že i dni, je mestna uprava iklicala iz sosednjega vo-škega taborišča vojake, jjska je vkorakala v Kon->, razkropila stavkajoče in lela pet delavcev, ki jih mestna uprava označila >t vodje stavke, še istega dne so petori-i postavili pred vojaško idišče. To sodišče so se-avljali: komandant bata-ona še en častnik in dva estna uradnika. Po kratim postopku so bili devet, kot je v kolonialnih »želah običajno, obsojeni i smrt z ustrelitvijo. Ko je sodišče končalo izpravo, je minila šesta ra zvečer in, ker so le-lonarji, določeni za stre-anje, že legli k počitku, > bilo streljanje prestavljen, no na naslednji dan. Komandant je ukazal, naj prevzame jetnike najbolj zanesljiv podoficir, neki Limon, in jih skupaj s še štirimi najboljšimi vojaki straži do jutra. Limon je z namenom, da bi preprečil še tako majhno možnost pobega, okoval obsojence v verige. Odložili so jih na peščenem otoku reke Me Kong, ki kakor nož seka mesto na dve polovici. Svoje fante je razporedil na stražo. Vsak bi moral stražiti dve uri. Prvo stražo je prevzel sam. Med Limonovimi stražarji je bil tudi mlad delavec Blerot, ki ga je od njegove stružnice v Parizu pregnala v Indokino brezposelnost. Imel je šele dvaindvajset let, vendar je i-mel v domačem mestu dobro proletarsko vzgojo in je vedel, da petorica ujetnikov ni nobena «ušiva poganska anamitska in ki- tajska golazen», kakor je med izrekanjem sodbe poudaril major, ampak so ti ljudje njegovi delavski in razredni tovariši in je prava sramota, ker jih mora stražiti. Njegovo mesto je pravzaprav na njihovi strani. Te misli so legionarja Ble-rota prevzemale od trenutka, ko je bil določen za stražarja. Čeprav je vedel, da bi bilo neumno stopiti iz skupine vojakov in se postaviti poleg obsojencev, je vendarle neprestano razmišljal o tem, kako bi obsojenim delavcem pomagal in jih rešil. Ni še sklenil nič primernega, kar se mu je nekdo dotaknil ramena. Bil je njegov tovariš Lacour, ki je hotel leči, ker ie bil čas, da prevzame stražo Blerot. Ta je planil pokonci in počakal, dokler Lacour ni našel prostora med preostalima vojakoma, nato je vrgel puško na ramo in odšel k jetnikom. Na peščeni sipini je rastla revna trava in šibje. Jetniki so ležali drug poleg drugega na majhni vzpetini. Šel je dvakrat mimo njih. Limon jih med seboj ni povezal z okovi, ampak z vrvjo. Nekaj časa je B’erot o-pazoval obsojence. Bili so 1 krepki, postavni fantje. Na sebi niso imeli nič drugega razen krpe blaga okrog bokov in goste, kratke lase nad izbočenimi čeli. Ko je mesec prikukal skozi oblake, je videl njihove oči. Fantje so bedeli, čeprav se mu je prej zdelo, da spijo. Njihovi pogledi so bili uprti vanj. Vendar ne žalostno in prestrašeno, ampak tako kot gleda človek človeka, mimo, ocenjujoče, morda celo nekoliko sočutno. To je vojaka Blerota tako prevzelo, da je bila njegova želja, da bi jim pomagal, močnejša kot vse drugo. Ko ga je ta želja vsega prevzela, je že imel tudi izdelan načrt. «čudno, da že prej nisem pomislil na tako možnost rešitve,» si je dejal. Najvažnejše *e, da vse napravi hitro in da mu jetniki ne bi povzročali težav. Ni poznal niti ene besede njihovega jezika. Moral se je povsem zanesti na svojo mimiko in njihove sposobnosti dojemanja. Poskuša! je. Položil si je prst na u-sta, se približal petorici, potegnil iz žepa nož m prerezal vrv, ki jih je povezovala med seboj. Nato si je naložil prvega obsojenca na hrbet in od*"! z njim proti vedi. Ko je prišel do vode, je pokazal z roko nal levo, nato na desno, in ko je človek pri znamenju na desno prikimal, je zabredel Blerot globlje v vodo. Legel je na hrbet in plavajoč vlekel jetnika za seboj. Poskušal je plavati proti mestu. To ni bilo lahko Moški, okovan v železje, je bil težji kot je Blerot pričakoval, a voda je bila mrzla in deroča. Trajalo je deset minut, da je prispel do obale. Pogledal je naokoli. Nikogar ni bilo v bližini. Vlekel je jetnika za sabo, ga previdno položil med neke trame, mu še enkrat pomahal z roko in nato izginil na peščeni sipini. Ko se je zopet vzpel na otoček, je čutil, da si ie pridobil zaupanje obsojencev. Storili so tisto malo, kar je bilo mogoče, da bi mu olajšali reševanje Ni se mu bilo več treba vzpenjati na vzpetino, drugi jetnik se je sam prikotalil do vode, kjer ga je Blerot prijel pod pazduho, ga povlekel globlje v reko in zaplaval ž njim po reki. Poskušal je priplavati do mesta, kjer je prvič pristal. To mu je u-spelo, a ko je s pogledom iskal prvega rešenca, je u-gotovil, da je medtem izginil. Blerot ni dolgo razmišljal. ampak se je hitro vrnil v vodo, da bi rešil še tretje- ga, četrtega in petega obsojenca. Ko je privlekel na obalo tretjega, je lahko videl, kako je nekdo odnašal drugega dalje od obaie. Obsojenci so torej kljub okovom že vzpostavili zvezo s svojimi tovariši Blerot je bil tega vesel, saj je vedel, da je bila pot po vodi šele začetek reševanja in hudo ga je že skrbelo, kako bo okovane ljudi spravil dalje. Sedaj Je spoznal, da so mu neznanci to delo prihranili Ko je tretjič zaplaval nazaj, je čutil, kako ga prevzema utrujenost in mu roke postajajo nemočne. Srce mu je razbijajo v prsih in težila ga je skrb, ali mu bo uspelp odvleči na obalo še četrtega in petega obsojenca. Poskušal bo. Pri četrtem je še nekako šlo, a ko je vlekel za seboj petega moškega je čutil, da ne bo mogel priplavati do obale. Ali je že četrti vide’ Blerotovo utrujenost ali so se ljudje, ki so prevzemal’ obsojence, spomnil’ na to, da potrebuje pomoč, tega Blerot ni vedel, a razveselil se je splava, ki se ie pribl1-ževal z dvema veslačema prav tedaj, ko je bi že prepričan, da ga bo vrtinec skupaj z jetnikom potegnil na dno Eden izmed veslačev je ujel obsojenca, drugi je hotel potegniti na splav Blerota. Toda tega ni bilo v načrtu pogumnega vojaka. Zavr. nil je roko, ki mu je hotela pomagati, in počasi, z zadnjimi močni zaplaval nazaj proti otočku. Počakal je še, da je krhki splav prispel do sredine med otokom in obalo, nato je pobral puško, se zavlekel na vzpetino, tu je dvakrat ustrelil in se zopet vrgel v vodo. Strela, ki sta pretresla noč, sta zbudila vse na otoku. Limon je prvi odvrgel odejo. «Jetniki!» je zavpil. Drugi so planili pokonci in strmeli tja, kjer je bila prej težala petorica obsojencev, nato so — s puškami v rokah — pregledali reko. Na Me Kongu ni bilo videti ničesar, razen splav, ki se Je oddaljeval, in uniformo njihovega tovariša. Valovi so jim Blerota odnašali izpred oči. Limon, ki je še vedno vpil in preklinjal, je nekajkrat ustrelil za splavom, a drugi so poskakali v vodo, da bi videli, ali je v vojaški uniformi še njihov tovariš Blerot, ali pa so ga prekleti Anamiti sesekah na koščke in obleko ter človeka vsakega posebej vrorli v vodo. Blerot je bil še v obleki, a bled kakor sir in nič ni pomagalo, ko so mu v usta vlivali žganje. Za trenutek je sicer odprl oči, a takoj je zopet utonil v globoko nezavest. Streljanje je prebudilo pol mesta in tudi vojsko, vendar beguncev niso našli, čeprav so — kočo za kočo — preiskali vso pristaniško četrt. V neki stari kovačnici so našli le okove, ki so jih odvrgli obsojenci, okovi so bili očitno presekani z dletom in beguncem torej sedaj ni bilo več težko bežati. Iz vojaka Berota, ki je bil šele pozno popoldne sposoben za zaslišanje, ni bilo mogoče izvleči kaj dosti. Kakor skozi mrak se je spominjal, da je ob nekem stražarskem odhodu opazil pri obsojencih nekaj ljudi. Približal se jim je in hotel ustreliti za alarm, pa ni utegnil. Pograbili so ga od zadaj, ga vrgli na tla in pretepli. Ko se je osvestil, je lahko samo še videl, kako so neznani ljudje odpeljali obsojence na nekakšnem splavu. Zgrabil je puško in streljal za splavom, morda je koga zadel, toda zatem ga je napadlo nekaj rumencev, ki so mu hoteli vzeti puško. Ker puške ni izpustil iz rok, so ga vrgli v vodo: koi se je potem zgodilo, ne ve. i Ker je bil resnično ^ izčrpan, se je po 1 zoP8 jem dolgem govoru onesvestil. Njegovo tudi sicer kazalo glr menja utrujenosti 1 \stf moglosti, zato so g“ ga dne odpeljali*’ ^ » bolnišnico. Tu Je o ^ o kot bi mirno sp ^ vzem čina ali °P zd»v?li-zneje, ko se je » p,d<£ vrnil iz Konga * .cteinJtel ne, ko je v trin^ rig riškem okraju J strd^ je kolesa na vel*K'ip čes%p tedaj na vprašanje, jj » bil v Indoklni naj g* J sel, ni odgovoril. P najbolj razveselila za hrabrost ali jn . je?1 vi, preživeti v t J pr^a-ampak je ***£,*» fj! jem, n°nl kavern ^ s čudnimi črkami «Hvala tovarišu vV iviorit-Bm ko je le ^,,1 Je