T ■>- -VJ *' Je? ■ .»■■■■ ‘V * 1 K f l ■ / .' JF .1 Vv-:-i: .L. K ■ ■ - • 1® \^yjL iffip 1 1 ■ jßsnfip ^■dp^vân^ 7TW-* DRUGA SVETOVNA VOJNA SPOPAD, KI JE SPREMENIL PODOBO SVETA Slikovno in tekstovno bogato dokumentarno delo v ireh knjigah nam naborno predstavlja največji vojaški spopad vseh časov V II. svetovno vojno je bilo vpletenih 60 držav z več kot milijardo in 700 milijoni svojih prebivalcev, Zbirka treh knjig DRUGA SVETOVNA VOJNA je prirejena po nizozemski predlogi, pri čemer je sodelovalo prek 40 evropskih in svetovnih avtorjev, ekspertov za posamezna obdobja. Poglavja, ki obravnavajo vojno na Balkanu in v Jugoslaviji, pa so izčrpan prispevek strokovnjakov Vojnega instituta iz Beograda. Čeprav je tekst napisan poljudno, so vse Knpige obogatene z izredno velikim številom fotografij, ilustracij in zemljevidov. Lahko rečemo, da je pred nami doslej naj popolnejše in najobsežnejše pričevanje o dogajanjih v letih od 1930 do 1945. «SSSSS» 1200 strani 2000 Ilustracij 300 ilustracij In fotografij v barvi format 22 x 28 cm Zaradi izredne zanimivosti in dokumentarne vrednosti zbirke vaša odločitev najbrž ne bo težka Spoznajmo sc bolje teti £194 dni, ki naj se nikoli več ne ponovijo! založba mladinska knjiga Knjige lahko naročite na naslov: MLADINSKA KNJIGA. Izvozni oddelek, Titova 3LS1000 Ljubljana, Jugcslov DRUGA SVETOVNA VOJNA - STAREJŠIM SPOMIN, MLAJŠIM OPOMI julij 1981 i letnik 28 lovenija Revija za Slovence po sveru Magazine for Slovenes abroad Revista para los Eslovenos por el mundo IzéajS Slovenaka izseljenska matica LjuHjam, telefun 061/20-657 Vaša pisma 2 Dogodki 4 Jugoslavija in svet - Temelji poljske krize 6 Kako živimo in gospodarimo 8 Tehnologija omogoča popoln izkoristek n Izbor iz slovenskega tiska 12 Tržnica - trebuh Ljubljane 14 Lepotica se prebuja 16 Po Sloveniji - Osebnosti 18 Turistični vodnik 2(J Slovenija v mojem objektivu 22 Belokranjska uhect 24 Zakladi slovenskih muzejev - Knjige iti rokopisi 26 Maši po svetu 28 Umetniška beseda - Plamenica 34 Za mlade po srcu 36 Skozi ameriško džunglo 38 Materinščina - Nove knjige 41 Misitmo na glas. Filatelija 42 Jubilejni pohod na Triglav 44 Slilca. na naslovni strani: Kosci in grabljice na izseljenskem pikniku v Škofji Loki Foto: Janez Zrnec Naslov 61000 Ljubljana Cankarjeva l/Jf, p.p. 169 Slovenija, Jugoslavija Telefon uredništva (161/23-102 Telefon uprave 061/21-234 Glavni rn odgovorni urednik Jože Prešeren Urednica JligiutJa Vigelc Tehnični urednik Brunu Keber Uredniškr odbor Janci Kajzer, Marko Kern, Marko Pogačnik, Jože Prešeren, Silvestra Rogelj, [na. Slokan, MLLa Šenk, Jagoda Vigcte, Matjaž Vinjak, Janez Zrnee Isdajatetjski svet MiLja Vušnjak [predsednik), dr. Vladimir Klemenčič, Anna Klavna. Mira Mihelič, Lmvsl Petrin, Milan Pogačnik, Drago Kcligcr, Lenart Šetinc, Ciril Stcr, Ciril Zlobec Prevajalci Alberto (Jregorič [španščina), Milena Milojevič-Šhcpfiard (angleščina) Revija izhaja vsak mesec, S. in 9. številka izideta skupno, Lerrti) naročnina Jugoslavija 150 Ji n, Avstralija 7 nus. $, Avstrija 120 Asetl, Anglija 3,50 Lstg., Belgija 260 Utr, Danska 45 Dkr, Finska 35 KM. Francija 33 FF, Holandija IG Hfl, [talija 7,000 Lit, Kanada 10 cao S, ZR ¡Nemčija 16 D M, Norveška 45 Nkr, Švedska 40 Skr, Švica 1 5 S fr, ZDA - g. S- A. P US £. Južnoameriške države P US S Avronsta namčnJua Severna Amerika 20 US I ali 24 can $. Južna Amerika 22 US S, Avstralija 20 aua $ FlaCilo rtardčnme Dinarski tekoči račun; 50100-678-45356 Devični račun: 5 0100-620-107-25 7 300-2818/5 pri Ljubljanski banki — PJačilo je možno tudi po mednarodni poštni nakaznici ali s čekom, naslovljenim na "Slovenska Izseljenska matica" v priporočenem pismu. Poštnina plačajta pri pošti 6 11 02 Ljubljana Tbt CfJP ReJn, Ljubljana Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu št. 421-1/173 z dne 24. VIJ. 1073 vasa pisma urednik vam »Tukaj v Ameriki lahko kupimo različno blago od strojev do tekstila in drobnih potrebščin iz nekaterih evropskih držav in iz vrste držav jugovzhodne Azije. Le redkokdaj pa najdemo na policah tukajšnjih trgovin tudi blago iz Jugoslavije. Osebno sem prepričan, da Jugoslavija proizvaja veliko blaga, ki za lemi izdelki ne zaostaja ne po kvaliteti in ne po količini, prav gotovo pa je marsikatero jugoslovansko blago celo boljše kakovosti,« nam med drugim v dolgem pismu piše naročnik iz Združenih držav Amerike. V celoti smo pismo objavilo samo v angleški prilogi naše revije, saj nam in seveda zlasti potomcem naših izseljencev v Združenih državah Amerike odpira čisto nove vidike pojma »iskanja korenin«. V tem pismu zasledimo globoko prizadetost ob vsem, kar je povezano z Jugoslavijo. Jugoslavija v lem pogledu ni le idilična dežela prednikov ali dežela, kjer še zdaj žive daljni sorodniki, temveč dežela, ki ima sicer izjemen ugled v svetu, pri čemer je dal najveeji prispevek pokojni svetovni državnik Josip Broz Tito, vendar pa obstaja strah, da bo ostalo zgolj pri tem, da se ne bo uveljavila tudi v gospodarskem pogledu. Bojim se, da so braki, ki berejo tudi slovensko, žal, kljub vsem našim naporom bolje obveščeni kot tisti, ki berejo zgolj angleško. Med gospodarskimi novicami namreč nenehno poročamo tudi o komercialnih uspehih slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva na tujih trgih, kjer Jugoslavija nastopa kor enakopraven partner in si je tako tudi v tem pogledu žc marsikje utrdila izjemen ugled. Seveda pa ne molčimo tudi o gospodarskih Lcžavah. ki nas tarejo. Izvoz našega blaga je trajna nalogu in naj večji cilj je uravnoteženje plačilne bilance v poslovanju s tujino. Kdaj nam bo to uspelo, je težko napovedovati, vendar pa tudi tuji ekonomisti napovedujejo naši državi lepe možnosti. Popolnoma prav pa ima tudi naš bralec, ko izraža začudenje, da je tako malo našega blaga na ameriškem tržišču. Tudi mi to lahko uporabimo kol očitek našim zunanjetrgovinskim podjetjem, ki sc pogosto usmerjajo na tuja tržišča preveč enostransko, Pri prodoru našega blaga na ruje trge tudi pomoči, ki nam jo pri tem ponujajo izseljenci, ne bi smeli odklanjati. .lože Prešeren Kipec pravega Avstralca Prek vašega tajnika Marka Pogačnika vam pošiljam tople pozdrave in se vam zahvaljujem za vaš trud in skrb. ki ju nudite Slovencem zunaj domovine. Zelo sin o bili veseli prihoda Marka Pogačnika in njegovih spodbudnih besed na proslavi desete obletnice našega kluba Triglav, ki nam bodo ostale trajno v spominu. Seni naročnik Rodne grude in sem zakasnil s plačilom naročnine. Pošiljam vam naročnino in če ne bo dovolj, bom nadoknadil. V spomin vam podarjam majhen kipec prvega oziroma pravega Avstralca. V priljubljeni, reviji Rodna gruda, ki jo z užitkom berem, je napisana cena ladijskega pošiljanja. Priporočam vam, da redno objavljate tudi cene letalskega pošiljanja, "ise enkrat lep pozdrav z željo, da še tako nadaljujete in vam želim veliko sreče, Lojze Moge. Sjdnej, Avstralija O prekmurski »tromeji« Po res dolgem čakanju sem 30, marca končno le prejel prva dva zvezka Rodne grude in tudi Slovenski koledar 1981. Prav iskrena hvala. Uba naju z ženo zelo veseli, da bova spet Lahko brala knjige oziroma revije v materinščini. Članki so zanimivi in slike so krasne. Upava pa, da bova v bodočnosti našla kakšen članek iz. Prekmurja, posebno o »tromeji« in Srebrnem brc-gu, od koder sva pravzaprav doma. Stela n Icsic, Slralhroy, Oni,, Kanada Moderno Prekmurje Lani smo obiskali našo prelepo domovino. Vrnemo se radi, čc je le mogoče vsaka štiri leta. Ljepo je doma, vse se spreminja in hiti s čašo m naprej. Kar boli. ko ni več stare jablane ali hišice, ki jc bila nekoč pokrila s slamo. Radi bi ohranili listo, kar smo pustili V mladih letih, Po drugi strani pa sem srečna, ko vidim, da moji domači živi- jo veliko bolje, kot smo živeli včasilt, Ko smo se vozili po Prekmurju, kjer včasih Slovenec sploh ni vedel, kje sploh jc, stojijo lepe hiše, krasni vrtovi, velika okna, ki jih krasi naj le pse cvetje. To jc kraj, kjer so bile včasih hišice, krite s slamo ter tu in lam bela štorklja na dimniku. Rečem vam, zelo lep občutek jc, ko vidiš, da tudi v Prekmurju moderno živijo. Rodno grudo zelo radi beremo. Krasi nam naše vsakdanje življenje, v katerem je marsikakšen dan domotožja. Zinka Bele, Ottarva, Kanada Štirikratno slavje V slovenski dvorani v Torontu smo imeli čš. marca letos kar štirikratno družinsko slavje; na prvem mestu moramo omeniti zlati jubilej skupnega življenja Stanka in Barbare Če m as, ki sta doma iz Vinice v Beli krajini, drugo slavje je bila srebrna .poroka, 25* letnice skupnega življenja zeta in hčerke Tranceta in Angelce Balkovcc iz Preloke ob Kolpi, tretje slavje je bila 50-letnica rojstva in obenem 25-letnica skupnega življenja Jožeta in Anice Če mas, doma iz vasi Zilje ob Kolpi. Vsi danes živimo v Torontu v Kanadi že dvajset let. Na slavje smo povabili tudi naše sorodnik; iz Preloke, Zilje in Vinice, ta k n da nas je bilo vseh skupaj prek slo oseb. Naročena jc bila tudi vesela belokranjska glasba Milka Novaka. Družba jc bila vesela in živahna ter zadovoljna. Kuharice so sc res potrudile in napolnile mize z dobro domačo hrano, Pili smo domače slovensko vino in žganje. Govorniki so vsem skupaj zaželeli ve ¡¡ko sreče in še dolgo skupno življenje. Vsa družba je pogosto pritegnila veseli slovenski pesmi-Resnično, bilo je enkratno slavje zavedne slovenske družine. Družina i emas, Trmintn, Kanada Pozdravi iz Ruta Že pet mesecev sem v Rutu na Primorskem, v naši lepi Sloveniji. Rada bi samo opisala lep dogodek, ki sem ga doživela, ker imam veliko prijale I je v v Avstraliji. K til omenjeno, živim že pet mesecev pri sestri na Primorskem v vasi Rut, nedaleč od Tolmina. Bred petimi leti sem tukaj doživela hud potres, /daj pa sem bila tukaj že nekajkrat Nc tla se popisati, kako se je v rem času spremenita La vas, koliko se nenehno gradi. Rojakom, ki so prispevali denar za odpravo posledic potresa na Tolminskem, naj nc bo žal za to. Rut je majhna vas s 15fi prehivalci. Med drugim je znan tudi po zelo stari lipi, katere obseg je okrog osem metrov in je stara okrog 800 let. Neko soboto konec marca se je naša majhna skupina odpravila na goro Trata, 1300 metrov nadmorske višine, kjer ima sin od sestre lovsko kočico. Ko sem gledala od spodaj proti vrhu, me je mato skrbelo, kako bom zmogla pot. saj nisem preveč vajena boje. Potem pa sem le zbrala korajžo in vzela pot pod noge, Hodili smo tri tire, predno smo prišli do koče. Imeli smo srečo, da je bil lep sončen dan. Bil je čudovit razgled na okoliške hribe, na Rodino, Visoki vrh, Raskovcc in seveda na druge, ki jim ne vem imena. ?.□! cvetja takrat še ni bilo, saj smo na nekaterih mestih še gazili v sneg. Sem in ij:i smo preplašili čredo gamsov. Tam smo os.ta.Ii. ves dan, zvečer pa smo sedeli pred kočo v čudoviti tišini. Le tu in tatn se je oglasita kaka ujeda. To je bil občutek, ki ga je nemogoče popisati. Zjutraj smo vstali že pred sončnim vzhodom in poslušali smo ruševca, nedaleč stran od koče so se pasli gamsi. Bili smo tiho. niti diha ni bito slišati. To sem doživela prvikrat v življenju. Za ta dan so me določili za kuharico, moški pa so čistili okrog koče in sadili smreke. Imela sem prižgan radio in srce mi je vztrepetalo, ko sem ob enih med poročili na ljubljanskem radiu zaslišala novico, da so v Sydneyu v Avstraliji proslaviti desetletnico slovenskega kluba Triglav, in da so ob tej priložnosti podpisali tudi pogodbo o posojilu ¿a zidavo triglavskega doma. Dragi rojaki, solze so mi prišle v oči, ko vem. koliko truda je bilo vloženega v vse to, saj sem tudi sama članica Triglava. Iz domovine vam iskreno češi ita m ob vašem napredku in želim, da In šc naprej vztrajali, kakor ste doslej. Nalita sem si kozarček domačega encijana, dala v radio kaseto, ki mi je lepo /apela staro pesem »Oj Triglav, moj daru,. .f /ona Ulj a itič Pozdravi prijateljem v Avstraliji Bila seni na obisku pri bratu v Avstraliji. Videla setu zelo veliko, spoz- nala nove ljudi in običaje, skratka, spoznala sem čisto novo deželo. Od vsega mi je bito najlepše, ko me je bratranec Franc Baša peljal v slovenski klub Jadran V Melbournu, katerega član je. Zato hi vam žel e ta nekoliko popisati svoje vtise in doživetja, ki sem jih bila deležna. Bilo je na pustno soboto, 28,2. 1981, Ob vhodu stoji lep spomenik, posvečen pesniku Otonu Zupančiču, Bratrance mi je takoj s ponosom povedal, da gaje klubu podarila Slovenska izseljenska matica. Zdaj gradijo novo dvorano, saj je zdajšnja premajhna. Celoten prostor je zelo velik in lepo urejen in takoj daje vtis, da zanj skrbijo ljudje z ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Potem smo odšli na plesišče, ki je bilo za ta dan tudi primerno okrašeno, Posedli smo okrog mize. Kmalu za lem sem po mikrofonu zaslišala: Med nami imamo obisk iz Slovenije, iz Ilirske BisLrice, Tončko Štefančič. V Imenu vseh ji zaželim dobrodošlico in -da bi sc med nami čim bolje počutila ter srečno vrnitev v domovino. Zelo ni e je ganilo in presenetilo hkraLi, saj na tako pozornost nisem bila pripravljena. Pristopili so tudi drugi čtani odbora in kluba in vsak je žete! izvedeli kaj novega iz svojega domačega kraja, a kaj, ko sem bila sama iz Ilirske Bistrice, Oni pa So bili z vseh koncev Slovenije. Pa smo se kljub temu lepo pogovorili, pošalili in se nasmejali. Ves čas pa me je spremljala godba s samimi domačimi melodijami. Tudi zapeli so mi več slovenskih pesmi. Njihovo petje je bilo žeto lepo in ubrano. Čeprav sem bila samo na dopustu in so sc moji dnevi žc bližati koncu, mc je pesem »Kje je moj mili dom« tako ganila, da se nisem mogla ubranili solzam. Ko sem tako sedela in opazovala le ljudi, kako hitijo z delom in kako si kljub temu vedno najdejo trenutek, da se ob sobotah in nedeljah zberejo kot ena velika družina, da se med seboj pogovorijo in poveselijo. Gledala sem jih in videla sem, da se nikoli ne bodo izgubili v množici, saj so preveč povezani med seboj in jim dnevi v klubu nikoli ne minevajo v prazno. S Svojo prisrčnostjo so mi pričarali toplo človeško občutje, v meni je peia sreča, ki sem jo delila z njimi. Zdaj sem doma, toda še vedno čutim, kako smo st blizu, saj smo se vzljubili kot stari prijatelji. To sem vam želela napisati zato, da hi se v teh vrsticah vsaj malo oddolžila za njihovo prisrčnost in gostoljubje. Tončka Štefančič, Ilirska Bistrica Diatonična harmonika V prilogi vam pošiljam izvod časopisa »The Foresl Ciry News«, ki objavlja tudi vrsto člankov, ki še posebej zanimajo bralce slovenskega porekla. Uredniku tega lista bom v kratkem poslal tudi članek o reviji Rodna gruda, njeno ceno in način, kako jo je mogoče naročiti, Upam, da boste tako dobili nekaj novih naročnikov. Tu že precej ljudi prejema vašo revi j o in vsi pravijo, da so slike v njej res izvrstne. Upam, da vam ho v eni od prihodnjih številk Rodne grude uspelo objavili članek o izvoru in razvoju nStd-rrsuhe Harmonike«, ki je standardna slovenska harmonika ali diatonična harmonika. Kot vem, je znana med Nemci in Slovenci. Morda obstaja kaka knjiga o tem, od koder bi lahko vzeti odlomek, prepričan pa sem, da bi vam pri tem lahko pomagal tudi Lojze Slak. V /.druženih državah Amerike vlada izredno zanimanje za to vrsto slovenske harmonike. Prosim vas tudi, da mc obvestile, čc obstaja kaka knjiga o »slovenski harmoniki«, o njeni zgodovini od začetka ter o celotnem njenem razvoju, s ceno. Lahko je tudi v slovenščini. Ludvvig R. I larva lin, Foresl Cilj, Fa., ZDA Op. urednika; Žal vam ne moremo poslati knjige o slovenski harmoniki, ker ne obstaja. Vemo, da vlada v ZDA in tudi v nekaterih drugih državah med našimi rojaki izredno veliko zanimanje za to harmoniko na sploh, zlasti pa seveda za igranje nanjo. O vsem skupaj - o njenem izvoru pa tudi o igranju nanjo burno objavili članek v eni od prihodnjih številk Rodne grude. ,'Va harmonikarskem pikniku v Burbcrlonu. Ohia - Franceti Valentino in Fuu! Pefr/c/! (foto: Jo Mišič) dogodki Prvi podatki popisa Vse podrobnosti zadnjega popisa prebivalstva v Jugoslaviji bodo znane šele le La 1982, ko bodo vse pupisnice šifrirane za računalnik, že zdaj pa. lahko objavimo nekatere podatke: 1. aprila letos je v SR Sloveniji stalno živelo 1,SRS.764 prebivalcev, našteli pa so tudi 88-910 začasno prisotnih prebivalcev. Začasno živi na tujem 51.090 prebivalcev SR Slovenije, pri Čimer pa je treba povedati, da dokončni podatki popisa še niso znani, saj velja skrajni rok za popis naših delavcev, ki SO začasno zaposleni v tujini, 15, junij. Koliko stalnih prebivalcev imajo slovenska mesta? Ljubljana je imela ob tem popisu 253.061 prebivalcev. Maribor 124.940, Celje 39.579, Kranj 33-336, Velenje 22.680, Koper 23.683, Jesenice 19.519, Novo mesto 19 330, Nova Gorica 19,326 in Trbovlje 17.083. Število prebivalstva je v zadnjih nekaj letih nazadovalo v Ljubljani-cent-er, Tolminu, Gornji Radgoni, Hrastniku, Idriji, Ilirski Bistrici, I.e na rtu, Lendavi, Metliki, Ormožu in v Radljah ob Dravi. Titov lik ne gvinejskem bankovcu V Beogradu j c gvinejski veleposlanik v Jugoslaviji Alpha Rakar Barry predstavil jugoslovanski javnosti novi gvinejski bankovec, na katerem je upodobljen lik Josipa Broza Tila. Njegov lik je na naj večjem gvinejskem bankovcu za 500 sylijev (njegova vrednost je približno 25 dolarjev), Gvinejski veleposlanik je ob predstavitvi novega bankovca izjavil, da so Titov lik upodobili na svojem denarju »v znamenje hvaležnosti predsedniku Titu za vse, kar je storil za zatirane narode sveta, za Svobodo, neodvisnost, mednarodni mir in varnost in za gibanje neuvrščenosti,« Strožji zakon o varnosti v prometu V Jugoslaviji jc 1. maja začel veljati novi zvezni zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, ki ga j c zvezna skupščina sprejela že oktobra Jani. V novem zakonu je precej novih določb, zlasti pa so predvidene višje kazni za tiste, ki ga ne bodo spoštovali. Novi zakon predvideva tudi strožje omejitve hitrosti na jugoslovanskih Fugled na del nove stanovanjske soseske Fužine v vzhodnem delu Ljubljane (foto: Janez Zrnce) Skupina udeležence v seje Jcoordjnadjsffega odbora izseljenskih mafic i'7 vse Jugoslavije sc je poklonila tudi Spominu Josipa Broza Tita. Na sliki: pred Hišo cvetja cestah, No avtomobilskih cestah je naj višja dovoljena hitrost 120 kilometrov na uro, IflO kilometrov je dovoljenih na cestah, rezerviranih za motorni promet, 80 kilometrov pa je najvišja dovoljena hitrost na ostalih cestah. Uporaba varnostnih pasov je obvezna, vendar pa so kazni za ncprivc-zovanjc predvidene šele ze leto 1985, V Sarajevu bo več kot 5000 novinarjev V Sarajevo je pred nedavnim dopotoval predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch. ki je predsedoval seji tiskovne komisije tega komiteja. Po približnih prijavah bo na zimskih olimpijskih igrali, ki bodo v Sarajevu leta 1984, več kot 5000 novinarjev z vsega sveta. Osrednje tiskovno središče bo na Skenderijt, pomožna tiskovna središča pa bodo pripravili blizu prizorišč vseli tekmovanj. Knjiga o Titu v milijon izvodih Lastnik založbe R.S.Schullz iz ZR Nemčije je na nedavni tiskovni konferenci v Zagrebu izjavil, da bodo izdali knjigo Vladi mi ra De bi j c ra z naslovom »Tito - moje življenje, moje delo, moja zapuščina« v milijon izvodih v štirih jezikih. Povzetek knjige bo v štirinajstih nadaljevanjih objavila tudi zaho-dnonemška revija Štern. Živo izročilo Osvobodilne fronte V Ljubljani in v vsej Sloveniji so bile 27, aprila številne slovesnosti, na katerih so počastili 40-letnico ustanO- vilve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Na osrednji slovesnosti v veliki dvorani slovenske skupščine so podelili letošnja zlata priznanju. Osvobodilne fronte številnim uglednim družbenim in političnim: delavcem. Na slavnostni akademiji, ki je bila v Can-karjevem domu v Ljubljani, pa je govoril o pomenu Usvobodilne fronte za osvoboditev slovenskega ljudstvu Josip Vidmar. Jugoslavija trikrat bronasta Na 36. svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu, ki je bilo v aprilu v novem športnem središču »Vojvodina« v Novem Sadu, je pritrdila premoč v tem športu Kitajska, saj so njeni igralci osvojili vseh sedem zlatih kolajn. Po zaslugi svojega najstarejšega igralca D ragu timi Šurheka, 35. pa je bila tudi Jugoslavija med najuspešnejšimi državami. Saj je osvojila tri bronasta odličja. Ugodna ocena odnosov z verskimi skupnostmi v SR Sloveniji V aprilu je koordinacijski ud bor za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri predsedstvu republiške konference Socialistične zveze Slovenije ocenil sedanje odnose med našo družbo in navedenimi skupnostmi. Odnosi med samoupravno socialistično družbo in verskimi skupnostmi So se po tej oceni v razdobju od decembra leta 1979 — torej od zadnje seje tega odbora - do danes razvijali pozitivno kljub posameznim negativnim pojavom, kar pa nc more spremeniti splošne ocene, da je bila vseskozi prisotna naravnanost za ohranitev dobrih in urejenih medsebojnih odnosov, Ponovno je bilo poudarjeno, da republiški zakon o pravnem položaju verskih skupntrsli, sprejet 1. 1976, pomeni pozitiven prispevek za opravljanje verskega življenja občanov kot tudi za urejanje zadev gEede odnosov z verskimi skupnostmi. Za odnose i najštevilnejšo versko skupnostjo v Sloveniji — katoliško cerkvijo —je pomembna izrečena ocena, ki ugotavlja ugoden razvoj ud nosov med Jugoslavijo tn Vatikanom Ob dogodkih na Kosovu Nacionalizem - večglavi zmaj Nacionalistično in iredentistično divjanje na Kosovu nas je gotovo presenetilo. Priznati moramo, da smo se uh dejstvu, da je bila Jugoslavija vsa zadnja leta in desetletja, ko je povsod po »vetu in tudi Evropi prihajalo do takšnih ali drugačnih oblik nasilja, udi prelivanja krvi, zelena oaza miru, uspavali. Za hip smo pozabili, da jc nacionalizem večglavi zmaj, ki še ni pokončan, ki potrpežljivo čaka na trenutek nebudnosti, da bo znova lahko razpihoval strupeni ogenj sovraštva in razdora. To jc bi! in ostaja njegov glavni dlj. Zdaj, ko je prišlo do velike tragedije -11 mrtvih pri nas ne moremo poimenovali drugače - seveda dokaj zlahka ugotavljamo, kaj vse smo prezrli ir kako podcenjevalno, bržkone pa tudi nestrokovno, premalo politično zrelo, smo sc lotevali razreševanja nekaterih vprašanj-Cc bi v vsakem trenutku ravnali tako, kot nam veleva teorija o nacionalizmu, tako bi SC morali naučiti tudi iz naše revolucionarne zgodovinske prakse, do vsega tega zanesljivo ne hi prišlo. Kar je bilo, je hi ki - davek je izredno visok, toda plačali smo ga. Ne, takšnega razmišljanja si ne Smemo dovolili. Tudi najmanjših poskusov V ti> SAiet [te. Sila poceni bi bilo to, banalno in neokusno, ¡trav nič v skladu z našim družbenimi opredelitvami in hotenji. Pot, ki nas vodi iz tega položaja, jc drugačna: z izredno pozornostjo jc treba razčleniti, kdo vse jc zlagal polena nu grmado, zlasti pa kdo je prižgal ogenj. Poudarek mora veljati družbeni razsežnosti tega pojava, ne pa »sekanju glav«, se manj pa iskanju čarovnic Vse to pa nikakor ne pomeni, da bi morali vsi ostati na svoj iti mestih m funkcijah. Kdor je kriv, pa naj gre za posredno ali neposredno odgovornost, raj za to Uidi odgovarja. V tem ni nobene maščevalnosti ali izplakovanja odgovornosti, ki leži na duši vseh. To je le najbolj normalna posledica, splošna zakonitost, ki vetja povsod in na vseh ravneh. Razumljivo je. da jc ob in po teh dogodkih Kosovo prišlo v ospredje našega, kajpak (morda še bolj) pa tudi tujega zanimanja. Kakšne $o resnične razmere v tej najmanjc razvili naši avtonomni pokrajini? Se preden odgovorimo, spet lahko ugotovimo, da je takšno krizno obdobje znova pokazalo, da se premalo poznamo, da pretakanju informacij, zlasti tistih, ki ne prihajajo iz federacije in domačih logov, posvečamo premajhno pozornost, Kosovo daleč zaostaja za jugoslovanskim poprečjem, toda vse republike in pokrajine zvesto izpolnjujejo ustavno načelo. da je razvoj nerazvitih skupna skrb in odgovornost vseh nas. Ta pokrajina je v zadnjih letih izjemno napredovala, o čemer priča prav vsak podatek o njenem družbenem in gospodarskem razvoju. Toda treba je tudi znati brali te številke, kajti za Kosovo jc značilno, daje prirastek prebivalstva za celih 120 odstotkov večji od jugoslovanskega poprečja. Vsakomur, ki sc le za hip ustavi ob lem podatku, gotovo ni treba razlagati, kaj to pomeni. Nihče pa tudi noče trditi, da so bila vsa sredstvu, ki so se steku la na Kosovo iz sklada federacije za pomoč naraz.vitlm in iz drugih virov, porabljena tako, ko L hi bila drugje, kjer SO izkušnje bogatejše, kjer ima delavski razred že stoletje in več dolgo tradicijo, kjer mehanizem obračanja družbenilt sredstev poteka razmeroma gladko in brez večjih zastojev. Takšno pričakovanje bi bilo milo rečeno uto-pislično. Seveda pa je v zvezi s tem treba tudi povedati, da je bilo pri razvoju Kosova narejenih tudi več objektivnih napak. F.na izmed njih je gotovo ta, da klasična, to je predelovalna industrija, s pomočjo katere bi Zelo hitro povečali tako zaposlenost kot tudi širili zavest delavskega razreda, ni dobila pravd vloge. V želji, da bi čim hitreje lovili napredek, smo delali prevelike korake in jo preveč izpuščali. Tu zdaj zija luknja, ki jo moramo čim hitreje zapolniti, Seveda to ne pomeni, da seje treba odpovedati velikim projektom, pač pa da mora delo potekati po obeh tirih. Ir v tej smeri smo z novim petletnim načrtom razvoja Jugoslavije tudi zastavili, Vprašanju, koliko smo dodali še kako in kdo. Zalo zdaj razvoj Kirnova temelji na novi komponenti — dohodkovnem povezovanju združenega dela, neposrednemu interesu in pomoči. To je, čeprav skladi seveda še živijo in tudi še nekaj časa bodo, tista ¡«rspekti-va, od katere si lahko največ obetamo, to jc tista pot. ki bo pripeljala do nove, še večje preobrazbe te pokrajine, cilja, za uresničitev katerega so odgovorni tako na Kosovu kol povsod drugje v državi. In seveda je takšna usmeritev tudi najboljše jamstvo, da ne zunanji ul notranji sovražnik (oba pa sla tokrat - kot že velikokrat prej — sodelovala z roko v roki) ne bo naletel na iiajmanjšo podporo, da bo prav vsak v hipu lahko razkril prozornost njegovih laži tn sovražnost njegovih namenov. ftoris Kutin Jugoslavija in svet Temelji poljske krize Kmalu bo že teto dni, odkar je Poljska neprestano v središču zanimanja svetovne politične javnosti. Vzrok za to ni te notranji razvoj v tej vzhodnoevropski deželi, ki je sicer že sam po sebi izjemno zanimiv in pomemben, ampak tudi dejstvo, da je poljska kriza postala eno središčnih vpraša n j v odnosih med Vzhodom in Zahodom. V mesecih, ki so potekli od lanskega julija in avgusta, ko se je zaradi množičnih delavskih protestov začela zaostrovati družbena in politična kriza, je Zahod že velikokrat obtožil Sovjetsko zvezo, da pripravlja oboroženo intervencijo, s katero želi po svoje urediti poljske zadeve in obenem grozil s celo vrsto političnih, gospodarskih in drugih ukrepov, čc bo do intervencije res prišlo. Zahodni politiki, na čelu z najvišjimi predstavniki nove ameriške administracije, so posredno pa tudi neposredno. l' stikih s sovjetskimi predstavniki. opozarjali in it opozarjajo, da bi imela morebitna Sovjetska intervencija na Poljskem katastrofalne posledice za odnose med Vzhodom in Zahodom. Tako se je torej kriza rta Poljskem spremenila v zelo pomembno mednarodno vprašanje, obenem pa (udi v povod in predmet izredno hude propagandne vojne med Vzhodom in Zahodom. kakršne že dolgo ni bilo. Zahod - kot smo že omeni// - neprestano pripisuje Sovjetski zvezi namero, da bo intervenirala in na tej osnovi razpihuje močno protisovjetsko gonjo. Z druge strani Sovjetska zveza obtožuje zahodne države, da sc grobo vmešavajo v poljske notranje zadeve, da razpihujejo krizo in nemire v deželi, da dajejo politično in finančno pomoč protirevolucionarnim in prolisociali-stičnim silam ter da delajo vse, da bi položaj v deželi čimbolj zaostrile, poslabšale in tako še bolj škodovale Poljski in socializmu. Očitno sn v tej propagandni vojni z obeh strani prisotna huda pretiravanja, vendar pa je nedvomno res, da je Poljska postaia širše vprašanje in da bi kakšno večje in resnejše vmešavanje s katerekoli strani povzročilo kup zelo (i resnih nevšečnosti. Prav zato treznejši del mednarodne javnosti tako vztrajno poudarja, da je nedopustno kakršnokoli vmešavanje v poljske notranje zadeve in da je treba omogočili Poljakom, du bodo sami poiskali rešitev iz sedan je krize. To je prav gotovo edina realistična in, gledano s stališča širših mednarodnih odnosov, tudi edina varna pctliti-ka. Seveda pa je v znatni meri odvisna tudi od same Poljske, oziroma od lega, ali bo Poljakom v doglednem času uspelo prebroditi sedanje težave in začrtati kolikor toliko jasne In trdne smernice za izhod iz krize, kar gotovo ni hitro in lahko delo. Če se lo ne bo zgodilo, e e bi poljska kriza ušla izpod nadzorstva organiziranih in odgovornih notranjih sil - potem se vmešava-njem ixl zunaj ne bo mogoče izogniti. Ključ prihodnosti je torej v bistvu v poljskih rokah. Položaj v deželi je resen, kriza še vedno traja in graditev novih družbenopolitičnih ravnotežij, ki naj bi bila osnova drugačnemu, za večino naroda bolj sprejemljivemu, toda še vedno socialističnemu razvoju, teče počasi in z. velikimi težavami. Resna zavora hitrejšemu procesu obnove je globoka kriza v Poljski združeni delavski partiji, ki ima sicer v državi oblast in vodilno vlogo. Partija je doživela resno nezaupnico s strani delavskega razreda in drugih slojev prebivalstva, češ da je bila njena politika slaba, ker je bila odtrgana od dejanskih interesov delavskega razreda in ljudska, ker v njej ni bilo demokracije in ustvarjalne razprave. Vodstvo je priznalo upravičenost takih kritik, vendar se zelo težko osvobaja starega, med drugim tudi zato, ker ni enotno, saj je razdeljeno med zagovornike stare poit tike in pristaše zares globokega in temeljitega preroda. Roj med temi Strujami je dramatičen in ne poteka vedno brez tujega vmešavanja, toda pod pritiskom partijskega članstva in osnovnih organizacij, sc tehtnica milimeter za milimetrom nagiba na stran prerodnih sil v partiji. V tem pogledu bo izjemnega pomena izredni kongres partije, ki je napovedan za sredino julija. ¿V bo na njem poljska partija uspeta izdelati in sprejeti no v program, ki bo sprejemljiv za večino Poljakov, in če bo uredila svoje vrste, bo storjen velik korak naprej. Potem bodo dane stvarne možnosti za konstruktiven in ustvarjalen dialog z drugimi pomembnimi silami, predvsem s sindikatom »Solidarnost« in s cerkvijo, ki sooblikujejo prihodnost in usodo Poljske, Zato lahko brez pretiravanju rečemo, da je pričakovanje svetovne politične javnosti zdaj osredotočeno na napovedani izredni kongres poljske partije. Jane? Stanič Gospodarske novice ZR Nemčija — naš pomemben gospodarski partner Z Zvezno republiko Nemčijo poteka že vrsto let živahna blagovna menjava. Prej je bila ZR Nemčija rtu n a j večji kupec, zdaj pa je po vrednosti našega izvoza na tretjem mestu za Sovjetsko zvezo in Italijo. Kot naš dobavitelj pa je zadržala prvo mesto, čeprav se je lani nas uvoz iz te države močno zmanjšal. Naša blagovna menjava z ZR Nemčijo je bila res obsežna, saj smo v prvem polletju lani izvozili v to državo 800 vrst raznih izdelkov v vrednosti 7,402 milijarde dinarjev, kar je 9,5 odstotkov našega izvoza. Od tam pa smo uvoziti 1.850 vrst izdelkov in plačali zanje dobrih 24 milijard dinarjev, Itar je 17 odstotkov celotnega našega uvoza. Skupna negativna bilanca je bila torej kar precejšnja. Tudi ko pregledujemo seznam blaga, ki smo ga uvozili iz ZR Nemčije, ugotavljamo, da bi lahko izostali številni predmeti. Nakup avtomobilov brez posojil Zvezni izvršni svet (zvezna vlada) je sprejel sklep, po katerem ni več mogoče nakupovati s pomočjo kreditov avtomobilov, poleg tega pa tudi nekaterih za življenje manj pomembnih reči: usnjenih izdelkov, izdelkov ¡z srebra, dragocenih repi h o v, avtomobilskih počitniških prikolic, opreme za taborjenje, pomivalnih strojev, stereo naprav, barvnih televizorjev, magnetofonov in motornih čolnov. Zvišal se je tudli delež gotovine, ki jo moramo pripraviti ob nakupu pohištva, hladilnikov, zmrzoval ni kov, pralnih strojev, črnohelih televizijskih aparatov, mopedov in vseh vrst kadi. S tem ukrepom Želi vlada preprečiti porabo prek zmožnosti. Izvoz naše govedine v EGS Po vstopu Grčije v Evropsko gospodarsko skupnost je prišlo do vprašanja, kako bo z jugoslovanskim izvozom govejega mesa (baby beef) v to državo, kamor smo v minulih letih letno prodati po okoli 50.000 ton mesa. Evropski parlament je na nedavnem zasedanju podprl jugoslovansko zahtevo, da vstop Grčije v tu gospodarsko skupnost ne bi smel škodovati in- te rest) m Jugoslaviji, Predlagali so, naj ho za Grčijo v prihodnje določen poseben kontingent 3U.OUO (on mesa. tako da hr celoten izvoz v evropsko deseterico lahki> Znašal 64.8-1 K) Ion, kar je še vedno manj od naših zahtev. Cometova naložba že daje sadove Odločitev tovarne Comet iz Zreč da skupaj z malteško družbo za razvoj ustanovi firmo Cof le* Ltd., se je v dosedanjem času delovanja te organizacije zu izkazala za dobro premišljeno. Lani je matična organizacija že prejela prvi čisti dobiček z Malte, hkrati pa jc pomembna ta delovna organizacija tudi zaradi tega, ker ta obrat na Malti pomeni odskočno desko za prodor na afriško in azijsko tržišče, to pa velja tako za obrat na Malti kakor tudi za matično podjetje Comul. Malteško podjetje Coflejt je prejelo (udi letošnjo azijsko nagrado za področje umetnih brusov. Ta nagrada bo prav gotovo odprla še nove možnosti prodaje izdelkov malteške tovarne, prek nje pa tudi zreškega Cometa, V tovarni Coflcs na Malti je zaposlenih lit ljudi, od tega dva v pisarni. Produktivnost jc precej višja kot v Zrečah. Vinska karta Jugoslavije v ZDA Trgovska središča v Združenih državah Amerike bodo v kratkem dobila vinske karte Jugoslavije. Ljubitelji vin z s aro mo Jadrana« in vin iz krajev, ki so jih kot turisti že obiskali, ali jih se nameravajo obiskati, bodo tako dobili natančno karto vinorodnih območij Jugoslavije. Razen s temi podatki se bodo kupci v ZDA podrobneje seznanil I tudi s posameznimi najpomembnejšimi vrstami grozdja pri nas. z vinarskimi središči ter s turističnimi in zgodo vi nsko- kultu r ni m i posebnostmi naše dežele. iskanje radioaktivnih rud Po vsem svetu je danes razširjena uranski! mrzlica. Tudi pri nas vztrajno iščejo radioaktivne rude, pomembne surovine današnjega, zlasti pa jutrišnjega sveta. Pri tem uporabljajo posebne sonde, s katerimi na razmeroma preprost način ugotavljajo prisotnost in količino uranove in torijeve rude v zemlji. Sondo potisnejo v jamo globine 40 do 100 centimetrov. V njej sc ulovi plin radon, ki se sprošča pri radioaktivnem razpadu urana ali torija ter uhaja na površino. Ta plin seva alfa žarke, ki puste v zemlji sledi. Sondo s posebno folijo pustijo v zemlji štiri tedne, nato pa folijo razvijejo in pod mikroskopom preštejejo sledi. Več ko je urana ali torija u zemlji, več je sledi. Katodne cevi iz Niša V Nišu, ,SR Srbija, zidajo prvo jugoslovansko tovarno katodnih cevi, za katero prispevajo sredstva podjetja Iskra, RilZ in Elektronska industrija iz Niša. V zadnjem času se je temu sodelovanju pridružilo tudi velenjsko Gorenje. Gorenje bo za svoje potrebe rabilo po 300 tisoč cevi letno, zato želijo vplivati tudi na to, da bi bila načrtovana tovarna večja, kot je bilo prvotno predvideno. Tovarna računa na to, da bo del svojih izdelkov tudi izvažala. Tovarna katodnih cevi v Nišu bo v zadnjih letih edina tovrstna naložba v Evropi. Antene Gorenje-EIrad v izvoz V delovni organizaciji Gorenje-Elrad v Gornji Radgoni, kjer že več let uspešno razvijajo gospodarske odnose z deželami v razvoju, zdaj to sodelovanje poglabljajo tudi na področju industrijske kooperacije. Med naj večje kupec Elradovih izdelkov sodi Nigerija, v prihodnje pa bo naše podjetje nudilo tej državi tudi tehnično pomoč, od katere si obe strani obetala precejšnje koristi. V Nigeriji se že mudi skupina Elradovih strokovnjakov, ki bo tej državi pumagaEa organizirati izdelovanje sprejemnih televizijskih anten, po katerih je vse večje povpraševanje v vsej Afriki. Eirad bo pošiljat v Nigerijo sestavne dele za okrog slo tisoč televizijskih anten v vrednosti milijon dolarjev letno. Gorenjc-EIrad prav tako uspešno nadaljuje s poslovnimi stiki 2 Irakom in Kuvajtom te z nekaterimi drugimi državami. Ponovno odpiranje rudnika v Idriji? Potem ko so idrijski rudnik živega srebra zaradi ne rentabilnosti leta 1977 zaprli, postaja v zadnjem času vse bolj zanimivo ponovno odprtje tega rudnika. Načrt o ponovnem odprtju Tudnika predvideva letno proizvodnjo 300 ton, od tega bi bilo 6(J do SO ton živega srebra namenjenega za domače potrebe, OStaiO pa naj bi prodali na zahodnem trgu. Za ponovno odprLje idrijskega rudnika bodo potrebne precejšnje investicije, katerih del bi bili krediti, de! bi zbrali bodoči porabniki in del izvozniki, Ce bo šlo vse po načrtih, bo idrijski rudnik ponovno odprt v začetku prihodnjega leta, Po predvidevanjih naj bi rudnik sprva deloval na meji rentabilnosti, pozneje pa bi ustvarjat dinarski in devizni dohodek. Gospodarsko sodelovanje / Avstrijo Sestava blagovne menjave Jugoslavijo z Avstrijo za nas ni najbolj ugodna. Lani je sicer dosegla 685 milijonov dolarjev, toda od tega so jugoslovanske tovarne izvozile v Avstrijo le za 170 milijonov dolarjev izdelkov. Pri letn so všteti tudi vsi tisti izdelki, ki pozneje nadaljujejo svojo pot v druge države. Naša podjetja kupujejo v Avstriji zlasti reprodukcijski material za kemično industrijo, nekatere vrste tekstilnih izdelkov, strojno opremo in motorna olja. Izvozijo pa največ piva, mineralne v^de, nit sni h izdelkov, sadja, konzerviranih iti svežih morskih rib iti vin. Pniefnj' ufrmeJc s poti proti našemu morju (foto: Janez Zrnec) Nišu ie cene merilo življenjske ravni Kako živimo in gospodarimo Pa rasti cen na drobna je Jugoslavija po podatkih statistike Združenih narodov vsaj med evropskimi državami prav pri vrhu, Cene na drobno, s katerimi ponavadi merijo inflacijo, so se v Jugoslaviji zlasti lani in v začetku tega leta zelo povečale. Lani so se v primerjavi s 1979. letom dvignile za dobrih 30 odstotkov. V letošnjem januarju pa so bile za dobro polovico večje kot v lanskem letu. v Sloveniji so v letošnjem januarju cene na drobno zrasle celo za nekaj desetink bolj kot v Jugoslaviji. V primerjavi z lanskim januarjem so bile v Sloveniji za 49 odstotkov višje, v primerjavi z lanskim decembrom pa so bile po podatkih slovenskega zavoda za statistiko za S,3 odstotka višje. Vendar pa lansko povečanje cen na drobno in letošnji skok štejeta med izjemna povečanja drobnoprodajnih cen. V' prejšnjih letih so namreč cene na drobno v Jugoslaviji le nekaj počasneje naraščale. V obdobju od 1970, leta do lani so se tako vsako leto v poprečju dvignile za 19 odstotkov. Tudi to seveda ni majhna rast, je pa v dobršni meri posledica nakopičenih cenovnih neskladij, ki jih niso sproti urejali. V Sloveniji se je v letošnjem januarju najbolj podražila kurjava, Taje bila namreč po podatkih slovenskega zavoda za statistiko v letošnjem januarju za 104 odstotke dražja kot v lanskem. Dvakrat večje so bile v Sloveniji januarja tudi cene goriva in maziv, prometni sredstva so bila v letošnjem januarju ii 68 odstotkov dražja kot v lanskem, svilene tkanine so bile za 61 odstotkov dražje in razsvetljava za 58 odstotkov. Opeka in čebula naj hitrejši Seveda se izdelki niso enakomerno dražili skozi vse leto. Enkrat se je podražilo enu, drugič drugo. V primerjavi z lanskim decembrom so se januarja letos v Sloveniji najbolj podražili tobačni izdelki, namreč za skoraj 32 odstotkov, mleko in mlečni izdelki so bili za 27,5 odstotka dražji, tekoča goriva in maziva za 26,5 od- stotka, kulturne storitve so bile dražje za 21 odstotkov itd. Del podražitev, ki jih je statistika prikazala V januarju, gre sicer še na račun lanskega leta, saj statistika iz vrste razlogov upošteva podražitve z nekaj zamude. Tako je tudi pri februarskih in marčevskih podražitvah. Življenjske ravni prebivalstva pa ne krojijo samo tene posameznih izdelkov, ampak tudi osebni in drugi dohodki prebivalstva. Ti sov preteklosti pri nas na splošno rasli celo hitreje kol tene na drobno. Poprečni mesečni osebni dohodek se jc, na primer, v Sloveniji v zadnjem četrt stoletja povečal za skoraj 59-krat. V tem času sc je v Sloveniji najbolj podražila opeka, ki smo jo po podatkih slovenske statistike 1979. leta kupovali za skoraj 89-kral dražje kot 1956. leta. Druga po hitrosti draženja v zadnjem četrt stoletja je bila čebula, sledijo jabolka, apno, porcelanasti krožniki, lignit, riž, sol, govedina s kostmi, vino itd. V obdobju od 1960. leta do lani so se cene na drobno v Sloveniji vsako leto v poprečju povečale za dobrih 15 odstotkov. Poprečni osebni dohodek pa je bil vsako leto za dobrih 20 odstotkov večji. Samo trikrat v tem obdobju, namreč 1973., 1974. in 1975. leta, so v Sloveniji Cene na drobno zrasle bolj kot je zrase! poprečni osebni dohodek. Maj večja razlika med njimi v korist osebnega dohodka je bila 1964. leta. ko SO sc cene na drobno v Sloveniji povečale za 10.3 odstotka, poprečni osebni dohodek pa za 32,2 odstotka. Vse manj za hrano V Jugoslaviji so se cene na drobno in osebni dohodki povečevali podobno, skladno s to rastjo pa se je, kot ugotavljajo statistiki na podlagi množičnih anket, spreminjala tudi struktura porabe dohodkov prebivalstva. Na to vplivajo poleg osebnih in drugih dohodkov prebivalstva tudi preskrbljenost trga iu cene. Podatki slovenskega zavoda za statistiko o sestavi mesečnih izdatkov poprečne slovenske štiričlanske družine kažejo, da postaja pri nas hrana vse manj pomemben izdatek. Medtem ko je taka družina porabila za hrano 1963, leta kar dobrih 40 odstotkov vseh izdatkov na mesec, je znašat ta delež 1968. leta 36 odstotkov, 1979. leta pa dobrih 33 odstotkov, Manj daje poprečna slovenska družina tudi za obleko. V ta namen so 1968. leta dali Slovenci 11 odstotkov mesečnih izdatkov, 1979, leta pa le dobrih 9 odstotkov. Bolj izrazite spremembe so v sestavi porabe dohodkov poprečne slovenske štiričlanske družine pri izdatkih za pijačo, kurjavo in razsvetljavo, pri izdatkih za avtomobile ter za zadovoljevanje kulturnih potreb, izobrazbe in zabave. Tako so se med izdatki močno dvignili izdatki za pijače. Zanje Krompir ne s odi na vrh poclražirvene lestvice na Slovenskem jc šlo 1968. leta le 2,8 odstotka vseh izdatkov štiričlanske družine, v 1979. letu pa skoraj 4,5 odstotka. Rastejo tudi i2datki 23 kurjavo in razsvetljavo, 7.3 prevozna sredstva (1979. leta 10,8 odstotka mesečnih izdatkov), za izobrazbo. kulturo in zabavo. Pričakovati bi bilo, da se ho- v vsej Jugoslaviji sestava izdatkov poprečne družine spreminjala približno tako kot v Sloveniji, Vendar ni tako. Tiste vrste porabe, pri katerih v Sloveniji ni izrazitejših sprememb, se drugod po drža* vi pomembneje spreminjajo. Tudi Jugoslovani so dajali od 1952. do 1978-leta čedalje manj za hrano. Medtem ko je šlo 1952. leta za ta namen 54 odstotkov vseh izdatkov, je ta delež 1978. leta padel na 58 odstotkov. V sestavi izdatkov poprečne štiričlanske jugoslovanske družine se zmanjšujejo tudi izdatki 7.3 tobak in obutev, močno pa rastejo izdatki za pohištvo in za kulturne potrebe - od 0,7 odstotka izdatkov v t952. te tu na 4,1 odstotka v 1978. letu. Še posebej rastejo izdatki za promet, torej za vozila. V 1952. [etu jc poprečna jugoslovanska štiričlanska družina porabila v ta namen 1.7 odstotka vseh izdatkov, 1959. leta 4.4 Odstotka izdatkov, 1969. leta 9 Odstotkov in 1978. icta že 11,2 odstotka. Seveda pa ob tem ne gre pozabiti, daje sestava osebne porabe v različnih krajih različna, ker so različne tudi navade in možnosti, različna j c glede na starost prebivalstva, po poklicih, drugačna je pri redno zaposlenih in pri upokojencih itd. Statistikom so zato ob podatkih o izdatkih poprečnih družin večkrat očitali, da jemljejo premajhne in neustrezne vzorce. Kljub temu pa ti podatki kažejo, da se življenjska raven v Jugoslaviji dvi- ga, saj državljanom oh zadovoljevanju najnujnejših življenjskih potreb ostaja (udi za druge, morda manj nujne potrebe več denarja. Tako pa seveda ni le pri nas, ampak tudi v drugih državah . Različna dostopnost avtomobilov Za Slovenijo in Jugoslavijo imamo podatke za 1978. leto. Po teh je poprečna slovenska družina dala 1978. leta za prevozna sredstva 11 odstotkov svojih mesečnih izdatkov, poprečna štiričlanska jugoslovanska družina pa 1J,2 odstotka mesečnih izdatkov. Primerjave cene življenja pri nas in v nekaterih drugih državah so hudo tvegane in varljive. Toliko je stvari, ki Vplivajo na življenjsko raven pri nas in v drugih državah, da bi kakšnih določnejših sklepov resnično ne mogli dajati. Ce bi, denimo, poprečni državljani s poprečno plačo porabili ves na mesec zasluženi denar za nakup kruha, bi ga največ, namreč 1077 kilogramov, lahko kupil Anglež, Belgijec bi ga za poprečno plačo dobil 926 kilogramov, Jugoslovan 855 kilogramov. Zahodni Nemec 705 kilogramov. Rus 704 kilograme, Italijan 600 kilogramov in Francoz 500 kilogramov, Seveda pa kruh ni najbolj primerno merilo življenjske ravni v posameznih državah. Za tiste, ki za svojo plačo kupijo največ kruha, bi težko rekli, da dobro žive. Ce hi v naštetih državah vso plačo porabiti za nakup mleka, bi ga dobili v Belgiji 1515 litrov, v Franciji 1404 litre, v Angliji 1267 litrov, v Zvezni republiki Nemčiji 1222 litrov, v Sloveniji 1052 litrov, v Italiji 952 litrov, v Jugoslaviji 852 litrov in v Sovjetski zvezi 528 litrov. Za mleko velja približno isto kul za kruh. To jc osnovno živilo in je zalo po njem težko meriti življenjsko raven oziroma kupno moč. Njegova cena je, podobno kot pri kruhu, zelo odvisna od razvitosti kmetijstva v posameznih državah in od politike do kmetijstva v teh državah. Pestrost ponudbe kroji življenjsko raven Seveda pa cena hrane iti najbolj primerno merilo življenjske ravni - To velja predvsem za osnovno hrano. Če pa je ta ponudba pestrejša, kot velja, na primer, za osem vrst masla v Franciji, potem je že mogoče tudi po tej plati govoriti o razlikah v življenjski ravni, saj je tako rekoč isto blago mogoče dobiti po zelo različnih cenah, kar je seveda s stališča različnosti dohodkov prebivalstva tudi zelo pomembno. Sicer pa življenjsko raven ponavadi primerjajo po trajnejših dobrinah, na primer po številu in dostopnosti avtomobilov. Za našo primerjavo smo vzeli avtomobile, ki bi jih. bilo kolikor toliko mogoče primerjati z našo stoen-ko (Zastava 101 j. Ta je natureč v zadnjih letih postala namesto ficka neke vrste jugoslovansko ljudsko vozilo. Za nakup avtomobila tipa naše stoenke je v Veliki Britaniji potrebnih sedem mesečnih plač, v Franciji 6,7 plače, v Belgiji 4,3 plače, v Sovjetski zvezi 47 plač, v Jugoslaviji pa je bilo leta 1979 treba za nakup avta zastava 10J odšteti 12 plač. Seveda pa ta številka ne pokaže prave slike o možnostih nakupa avtomobila v Jugoslaviji, Prav pri teh nakupih so namreč izredno pomembna potrošniška posojila. Res je, da so ta v posameznih letih različna, enkrat so ostrejša, drugič irišlejša. Medtem ko so lani poostrili posojilne pogoje tudi za avtomobile, treba je bilo zanje prispevati kar 67 odstotkov lastne udeležbe, so ta posojila zdaj popolnoma ukinili. Zlasti tovarna Cr-vena zastava v Kragujevcu je že pred to spremembo poudarila, da bo prišlo do zastoja v prodaji avtomobilov, Če ne bodo spet olajšali nakupov tudi s potrošniškimi posojili. Vendar sn prav v teh dneh v tej tovarni trdili, da prodajo za posojilo le še 12 odstotkov avtomobilov, 88 odstotkov pa da jih prodajo za gotovino, Kljub nekaterim za nas neugodnim primerjava m, ki jih je mogoče videti iz tega zapisa, se Jugoslovanom, če gre verjeti kragujevški tovarni, pravzaprav ne godi slabo, namreč ob dragih avtomobilih in podraženem bencinu. Medtem ko še do nedavna veljavni postni dnevi niso mogli prinesti otiplji-vejših prihrankov nafte in bencina, je zdaj, kot trdijo nekateri, poraba teh goriv precej zmanjšana. Naftna kriza in predvsem draženje tega goriva pa Pekarne po Slovenskem .se specializirajo rudi za prav posebne zvrsti kruha m ludi za različno pecivo življenjska raven tako zaskrbi j ivo znižala? kast cen kaže, da sla ponudba in povpraševanje še vedno zelo neusklajena, Zaradi prevelikega povpraševanja namreč rastejo cene.,, Seveda ne nasprotujemo dvigu življenjske ravni Ta cilj redno zapisujemo v vse pomembnejše razvojne, gospodarske in politične dokumente, Kaj naj bi bilo potemtakem pri nas drugače kot je v nekaterih sosednjih državah, da ljudi sili k sklepu, da se pri nas slabše živi? Bolj kot v samih cenah je najbrž razlika v peslrosli ponudbe. Medtem kov vrsti drugih držav ponujajo pravzaprav enake izdelke po zelo različnih cenah, take izbire pri nas skoraj ni, oziroma je je celo vedno manj. Prav izbira, ko kupec lahko svoj nakup prilagaja svojim dohodkovnim možnostim, pa tudi kroji življenjsko raven. Če je ta izbira pri nas možna pri obleki in še pri čem, je pri osnovni hrani, na primer, skoraj ni. Ponudba samo dragih izdelkov pa prinaša velik dohodek le, če ljudje imajo denar, da jih kupujejo. In končno ne gre pozabiti tudi na to, da se je naša družba zaradi nizke produktivnosti in visoke porabe, slabega gospodarjenja z lastnim in izposojenim denarjem znašla v sedanjih težavah. Korist od takega, za vse gospodarstvo slabega dela. pa je imela, priznati je treba, tudi življenjska raven, ki se je hitreje dvigovala, kot se je v vrsti drugih držav, Čc bi torej hoteli kolikor toliko ohraniti pridobitve, ki jih imamo, četudi si vseh pravzaprav niti nismo zaslužili, kar kaže skromen proizvod, bu najbrž treba nekaj časa varčevati tudi pri življenjski ravni. Resnično boljše, učinkovitejše in trdnejše delo pa bo zagotovo povrnilo vložen trud. Zai se včasih ob nekaterih ukrepih in nespoštovanju dobronamernih sklepov zdi. da take volje primanjkuje, V tem pa je najbrž večja nevarnost tudi za življenjsko raven v Jugoslaviji, kot pa je ta v občasnih znatnejših skokih cen. Pripravil« J. Vi. sta na posamezna gospodarstva vplivala različno. Čeprav je bilo z razni h koncev sveta slišati vesti o tem, kakšne varčevalne ukrepe so sprejeli, je le res, da tista gospodarstva, ki imajo Ugodnejšo devizno bilanco, lahko tudi za nafto namenijo več deviz. Nekateri so se tudi novim razmeram znali bolje prilagoditi. Draženje nafte je seveda na posamezna gospodarstva vplivalo v odvisnosti od tega, koliko so se ta, ne zavedajoč se morebitne krize, razvijala in usmerjala prav na porabo nafte in njenih izdelkov. Tako smo izračunali, da dobč v Zvezni republiki Nemčiji za poprečno plačo 1260 litTov super bencina, s lem da jc ta na avtocestah nekaj dražji, v Veliki Britaniji ga dobe 1260 litrov, v Franciji 1076 litrov, v Belgiji 958 litrov, v Sovjetski zvezi 845 litrov, v Sloveniji 548 litrov in v Jugoslaviji 537 litrov, Bolje in učinkoviteje delati Kako skleniti tale zapis? S tem, da življenje pri nas in v svetu ni moč neposredno primerjali? To pa ne pomeni, da bi si ne mogli ustvariti slike o tem, kako živimo pri nas. V zadnjem času, ko smo doživeli nekatere izredno visoke podražitve, so se nekateri zbali za življenjsko raven ljudi in obljubili nekatere ukrepe za varsLvo najnižjih dohodkovnih skupin. Primerjava rasti poprečnih osebnih dohodkov in rast cen na drobno pa kaže, da so nasploh leta, kakršno jc bilo lansko, namreč, da so cene na drobno rasle bolj kot osebni dohodki, pravzaprav izjemna. Ali se jc Lorej v enem samem letu 10 Koliko časa je bilo ireba v Jugoslaviji delati m; 1959. leto 1969. leto 1979. leto 1 ka riža 8,1 ure 3,9 ure 3,5 ure 1 kg makaronov 4.4 ure 3,7 ure 2,4 ure 1 kg krompirja 1,1 ure 44,0 min 1,0 ure [ kg fižola 3.9 ure 2,8 ure 3,5 ure 1 kg jabolk 2.2 ure 1,6 ure 1,8 ure 1 kg govedine 11,3 ure 8,5 ure 7;4 ure 1 jajce 17,5 min 26,5 min 18.6 min E 1 mleka 1,6 ure 1, t ure 51,4 min 1 kg masla 26,7 ure 16,9 ure 10,9 ure 1 1 jedilnega olja 11,2 ure 3,7 ure 3.3 ure 1 kg sladkorja 6,9 ure 1,9 ure 1.6 ure Cas je izračunan ir. povprečnih mesečnih i*sebmh dohodkov in povprečnih drobnoprodaj-nih cen v posameznih letih, ki jih objavlja zvezni zavod za statistiko. Koliko časa je bilo treba v Jugoslaviji delali za; 1959. leta 1969. leta 1979. leta 1 m blaga za moško obleko iz Česanega bombaža 1,1 dni 3,2 dni 1,6 dni ženske nizke čevlje 4,2 dni 2,7 dni 2,6 dni moške nizke čevlje 5,1 dni 2,7 dni 3,0 dni električni šted. 45,2 dni 22.4 dni 24,1 dni eno koso 19,2 ure 20,4 ure 16,0 ure eno sekiro 18,8 ure 14,5 ure 15,0 ure eno motiko 13,8 ure 10,7 ure 7,5 ure kWh elektrike -nizka tarifa 7,8 min 7,0 min 7,8 min striženje pri frizerju 2,6 ure 2,9 ure 3,1 ure karto za kino 2.3 ure 2,2 ure 1,9 ure karto za gledališče 5,0 u.re 4,2 ure 3,8 ure tono lignita 4,6 dni 3,3 dni 3,2 dri en kavč 77,8 dni 27,6 dni 16.6 dri Cas, ki ga jc ptTvprcčcn Jugoslovan porabil za to, da je zaslužil naštete izdelke, oziroma, da jc lahko plačat storitve, smo izračunali tako, da smo ra cene vzeli povprečne cene na drobno v naštetih letih, za osebni dohodek pa povprečni čisti osebni dohodek na delavca v naštetih letih, ki ju objavlja zvezni zavod r.a statistiko. V Inlesu porabijo vse, kar jim daje gozd Tehnologija omogoča popoln izkoristek V Ribnici in okolici so od nekdo; obdelovali les; iz te tradicije pjs jc zrasla Industrija stavbnega pohitiva Inles. ?.e v sedemdesetih le lili se je v tem majhnem kraju razvila gospodarska organizacija, ki je postala vodilni in največji proizvajalec stavbnega pohištva v Jugoslaviji; Inles je namreč takrat pokrival kar približno dvajset odstotkov jugoslovanskih potreb po stavbnem pohištvu. Zdaj hočejo poslali v Inlesu še najboljši: na vsak način želijo. Ja bi bili njihovi izdelki, predvsem okna in vrata, po kakovosti najboljše, kar je mogoče kupiti na jugoslovanskem trgu. Najboljše stavbno pohištvo so sklenili izdelovati iz takšnega lesa, kakršen raste v okoEiških gozdovih. Tako bi si zagotovili trajno oskrbo z ustreznimi in predvsem domačimi surovinami in reprodukcijskimi materiali. Žal je ta les najpogosteje slabše kakovosti, zato so ga v Inlesu po večletnih poskusil) »oplemenitili* tako, da ga lepijo ali Lameii-rajo; to je na področju pro izvodil je stavbnega pohištva novost tako v Jugoslaviji kol tudi v Evropi, Posebna vrednost sistema lameli ran ja lesa so velikanske razvojne možnosti, saj j c mogoče Taktično celo iz najmanjših koščkov slabega lesa izdelati trdne in kvalitetne izdelke. Tz Inlesa so začeli že lani pošiljati na trg termoizolacijska okna >inovttk<, izdelana iz Jepljenega lesa. Vse leste so odlično presta III. Pred kratkim pa so v razvojnem oddelku le ¡lelovne organizacije pripravili načrte za šc boljša okra; kombinirana vezana okna, ki so jih imenovali »kombivak«, bodo še boljši toplotni in zvočni izolator, kar pomeni, da bo prihranil precej kurjave tisti, ki Tekoči jrak v mehaniziranem lupitnem skladiščil, ki obratuje od marca I9$l. jih bo imel vgrajene v svoji hiši ali stanovanju. Nova kombinirana vezana okna bodo začeli izdelovati sredi letošnjega leta- Že prihodnje leto bodo začeli v Ribnici izdelovati tudi drugačna. še boljša vhodna in garažna vrata- Strokovnjaki zdaj preizkušajo prototipe in ugotavljajo, da so nova vrata izredno zrakotesna in vodotesna in da se odlikujejo s presenetljivo toplotno izolacijo. Vsi ti Inlcsovi izdelki bodo na poseben način, vakuumsko, impregnirani, izbirati pa bo mogoče med več lepo in moderno oblikovanimi modeli. Km dopolnilni program v Inlesu že nekaj časa lepijo lesne dele in delce v trdne deske, po katerih je veliko povpraševanje. Lameli rane plošče iz delov, ki so včasih veljali za odpadke, v cclm i izvozijo. Varčevalne ukrepe so v Inlesu razumeli dobesedno. Ugotovili so, da je mogoče in celo nujno poseči z načrtovanjem programirane predelave lesa praktično v gozd in dosledno programirati nosi opek predelave oziroma proizvodnje od še stoječega drevesa do izdelka, kakršnega dobi kupec v trgovini. Prav te dni so v Inlesu odprli mehanizirano lupi [no skladišče, nekakšen vmesni člen med gozdno proizvodnjo in industrijsko predelavo. Tako so prenesli zamudno in fizično naporno hi pl j c nje debel iz gozda v tovarniško dvorano, kjer opravijo to delo s strojeni. Na mehanizirani liniji debla olupijo, avtomatično izmerijo premer sta posameznih dolžinah in dolžino, da račun ul ni k iz teh podatkov obračuna in registrira kubaturo lesa ter na podlagi teh podatkov najustrezneje »skrojijo« debla. Na žagi namreč ne jo-izdclujcjo« klasičnih desk, temveč praktične elemente, ki po dimenzijah ustrezajo potrebam nadaljnje predelave. Desk, ki ne bi ustrezale, na žagi ne »pridelujejo«, kajli vse je naprej predvideno. Tako sc skoraj popolnoma izognejo ostankom, ki so jih poprej pogosto zavrgli, medtem ko je zdaj praktično vse uporabno, Kol stranski proizvod ostanejo lubje in poškodovani kosi z obeh koncev debel. Računajo, da bodo letno »pridelali« kar prihližnn ffitm tisoč kubičnih metrov lubja, ki ga bodo prav tako koristno uporabili. Te dni jc namreč začela v Inlesu obratovati nova kotlovnica, iz. katere dobivajo toplotno energijo za umetno sušenje žaganega lesa, v njej pa sežigajo sveže lubje, žaganje in lesne odpadke iz lupil nega skladišča, ki niso uporabni za druge namene. Sežiganje lubja je koristno vsaj iz dveh vzrokov: ker je to cenen, za Inles celo najeenejii energetski vir, in ker bi predvidene velike količine lubja sicer povzročale velike težave in stroške, ko bt jih morali od tod odvažati. Računajo, da bodo porabo mazuta, s katerim so kurili doslej, zaradi tega zmanjšali najmanj za polovico; toliko ga bodo porabili v zimskih mesecih, medtem ko jih ho poleti popolnoma zadostovala nova kotlovnica, od koder bo energija popolnoma zastonj, Iz kotlovnice prihaja zdaj toplotna energija v Sušilnico, kjer ustrezno razžagan les posušijo, na.tr) pa letve ter manjše in večje kose zlepijo po dolžini, širini in debelini v grobe elemente, iz katerih nato izdelujejo bodisi stavbno pohištvo bodisi deske. Zaradi varčevanja kakovost Jnlesovih izdelkov rte trpi: Inlesu uspeva z največjim izkoristkom doseči največjo kvaliteto, z varčevanjem pa rudi kolikor mogoče nizko ceno za svoje izdelke, ki jih potrebuje vsaka hiša in vsako stanovanje: okni in vrata, skozi katera ne bi uh ajd Ih drago plačana toplotna energija. LI izbor iz slovenskega tiska Železnica ne bo \ breme Dolenjsko železniško gospodarstvo ima za srednjeročno obdobje do leta 1985 precej drzne načrte, saj bo treba zn uresničitev programov zbrati kar 892 milijonov dinarjev. Osnovna naloga bo zagotoviti večjo prometno varnost in hitreje usposobiti železniško infrastrukturo. Med večje naložbe novomeškega Železniškega transportnega podjetja sodi posodobitev proge Novo mesto—Ljubljana in Trebnje-Sevnica, ki bosta usposobljeni za 20 tonsko osno obremenitev in večje hitrosti. Tako bo razbremenjena proga Ljubijana-Zidani most in omogočen prevoz tudi težjih tovorov za potrebe dolenjskega gospodarstva. Nadaljevali bodo tudi obnovo najbolj kritičnih odsekov belokranjske proge. Izdelan je tudi program rekonstrukcije železniške postaje v Novem mestu, ki naj bi zadostil potrebam po železniškem prevozu za prihodnjih 100 let. Posodobitev vključuje povečanje tirnih zmogljivosti, ureditev zunanje razsvetljave, signalnovarnostnih in te te komunikacijski h naprav ter zgraditev centralne posta v [ja! niče. Vendar bo treba razvoj železnice uskladiti z urbanističnimi načrti občine, »Naša prizadevanja gredo v smer vključevanja v prostorsko oblikovanje, sicer bn železnica še naprej samo breme za dolenjsko gospodarstvo,« pravi direktor ?TP IVovo mesto lože Simonič. Urediti naj bi tudi oba cestna prehoda v Novem mestu. V prihodnjih petih letih naj bi se prevozi po železniških tirih povečali za okrog 30 odstotkov, pri čemer računajo predvsem na večje transporte blaga, počasneje pa bi naj naraščal potniški promet. To pa je odvisno od uresničitve celotnega začrtanega programa in ud pripravljenosti gospodarstva, da preusmeri del svojih prevozov s ceste na železnico. Pri tem bi se morali resneje dogovarjati, saj bi bil žjelezniški prevoz cenejši, hitrejši in tako racionalnejši. Preučili bodo tudi možnost in potrebnost izgradnje kontejnerskega terminala v Novtm mestu, saj su zahteve po kontejnerskem prometu tudi na Dolenjskem vse večje, tllolcitjslii list) Vsak dan na delo v italijanski Rabelj V Rablju se je skozi stoletja mešala, prihajata in odhajala množica ljudi različnih narodnosti in miselnosti, ki jih je povezoval le skupen interes: izkoriščanje rudnika cinka in svinca. Trda jc zima v Rabeljski dolini, še trši jc kruh njenih rudarjev, ki že stoletja trgajo iz osrčja kamnite, 1908 metrov visoke Kraljeve gore svinčeno in cinkovo rudo. Med tistimi, ki tod že stoletja vztrajajo, pa so, poleg domači nov, krepkih Furlanov, tudi Slovenci 7. Bovške strani, Med njimi je največ Ložanov, prebivalcev Loga pori Mangrtom. ki so naj bližji Predelskemu sedlu, prek katerega je vodila trgovska pot Tudi za časa starih Rimljanov. »Delamo v Rablju.« pravijo, čeprav so ime lega kraja spremenili že Benečani v 15, stoletju, Rabelj zveni bolj domače, priča o nekem Ožboltu Rabin, ki je med 13, ih 14. stoletjem gospodaril na območju Bovca in Rabeljskega jezera. Slovenskih rudarjev je bilo tu včasih precej več kot jih je danes. Med obema vojnama, ko je rudnik štel skoraj 1200 delavcev, jih je bilo kakilt dvesto. Rudniški kolektiv, ki so ga pred štirimi leti pestile velike težave, saj so ga hoteli celo zapreti, se je skrčil na 330 članov, od katerih je okoli 200 rudarjev. Med temi je 63 Slovencev, ki se vsak dan vozijo Čez Predel, O življenju 63 slovenskih rudarjev v Rablju, o njihovih pravicah in boju za boljši jutri, sta pri|x>vedovala Ložan Martin štrukelj iti Bovčan Pepi Berginc. Prvi dela na najzahtevnejšem območju rudnika, med 15. in 19. obzorjem, ki ga kdo ve zakaj, imenujejo »šala«, drugi pa jc pri rudniku zaposlen kot tesarski mojster. Oha sta tudi delegata rudniškega sveta, ki šteje 9 članov. »Pred osmimi leti so rudnik posodobili.« pripoveduje Pepi Berginc. »Nesreč je ud takrat manj kot prej, ko je mnogo rudarjev podleglo tudi sili kozi. To smo iztrebili. Z rednimi zdravriiški-mi pregledi, za katere menimo, da bi morali bili še pogostejši, pa sc borimo tudi proti zastrupitvi s svincem, bolezni. ki jo tod imenujemo satu mize m, V enajstih letih se je v Rablju ponesrečilo sedem delavcev, med njimi sta bila dva Slovenca. Boljšo varnost pri delu nam zagotavlja nov način kopanje ud zgoraj navzdol, pa tudi polnjenje praznin v rudniku z mešanico iz jalovine in cementa, ki je zamenjala star način varovanja s pritrjevanjem »bolnega« skalovja 7. dolgimi vijaki.« Repi Berginc je bil tudi eden zadnjih voznikov lokomotive slovite električne železnice, ki so jo speljali skuzi 4,5 km dolg »štoln« - predor, ki so ga skozi pogorje, ki loči Rabelj od Loga pod Mangrtom, izdolbli leta 1903. Je morda zaslužek tisto, kar žene te može, da vztrajajo pri napornih delovnikih rudarjev onstran jugoslovanske meje? »Za italijanske razmere je 801) do 90(1 tisoč lir, kolikor jih zaslužimo na mesec, majhna plača,« je povedal Martin Štrukelj, ki meri. da ima rudarski kruh v Rablju še vedno sedem hudičevo trdih skorij. »Res pa je tudi, da rabeljski rudarji, ki nalagajo svoj zaslužek na devizne knjižice, pri nas z njim kar dobro shajajo. Bovški rudarji tudi ne razmišljajo preveč o posledicah, ki bi nastale, če bi rudnik more hiti zaprli, Potem, ko so z italijanskimi sodelavci pred šestimi leti prebrodili najhujše in ko so izbojevali svojo bitko za obstanek, razmišljajo le še o prihodnosti rudnika. Pripovedovali so o raziskovalnih načrtih družbe Sami n, ki bodo za nedoločen čas podaljšali življenjsko dobo rudišč, ki jih sedaj izkoriščajo. Če bodo nova rudišča vse- V izoii Jte ni pristanišču (fnto: Janez Zrnec) bovala vsaj 0,5 odstotka več rudnin kot la, ki vsebujejo 5 odstotkov cinka in 1 odstotek svinca, bo rudnik, ki danes posluje na robu rentabilnosti, ustvarjal dobitek 2(M milijonov lir na leto. S lem naj bi rudnik se posodobili. Z gradnjo nove hidroelektrarne na 13-obzorju naj bi prihranili pri porabi pogonskih goriv, za katera morajo da* lies odšteti 2,5 milijarde lir na telo. Posodobili naj bi tudi rudniško čistilnico. Sicer pa je družba Samin začela uresničevati razvoj novih rudišč. Potrebuje več delavcev in že se zanimajo za 30 novih rudarjev s Tolminskega.« (Delo) 30 let taborniške zveze Aprila je minilo 30 let, ko je bila v prostorih ljubljanske univerze ustanovna skupščina Združenja taborni* kov Slovenije, ki se je pozneje prei* mtnovalo v Zvezo tabornikov Slovenije. Pobudo za ustanovitev taborniške organizacije - vzgojne mladinske Organizacije za »koristno Uporabo prostega časa« - je dal centralni komite zveze mladine Slovenije, ki je nekdanjim gozdovnikom in skavtom, ki so sprva sestavljali jedro organizacije, dal moralno, materialno in kadrovsko pomoč. Taborniška organizacija, kot je danes, ni včlanjena v nobeno mednarodno organizacijo kratko malo zato, ker takšne organizacije drugod v svetu ni. To pa še ne pomeni, da taborniki ne sodelujejo s poljskimi hcrcerji, lu in tani z rdečimi sokoli, udeležujejo pa se tudi skavtskih jambureejev. K nam je skavtstvo in gozduvništvo prišlo s Češke in iz Poljske. Prvi skavtski «steg« (prapor) so ustanovili leta 1911, gozdovniško organizacijo pa dve leti kasneje, Lela 1 920 so na jam-boreeju v Londonu korakali jugoslovanski skavti, oblečeni v opanke in pokriti s šajkačaml, Vse jih je navdušeno pozdravljalo, se spominja taborniški kronist Rudolf Wolle. O pričetkih taborništva pa pripoveduje profesor Pavel Kunaver, ki jc bil že od vsega začetka taborništva sredi njegovih dogajanj: »Korenine nastanka taborniške organizacije so zelo globoke. Če posedem da Leč nazaj, v leto 1913, ko pri nas pod cesarjem še ni bilo skavtov, se spominjam, da sem moral po naročilu barona Sehwartza na Dunaj, da bi se pri avstrijskih skavtih pouči!, kako bi na Kranjskem ustanovili podobno organizacijo, Angleški skavti so bili takrat že miroljubni, pri avstrijskih pa se je v vzgojo mladine vmešala vojska, ki je kmalu spoznala, da je v programu veliko takega, kar bi lahko s pridom uporabili v vojaške namene. To naj bi počel torej tudi jaz v I .juh-Ijani, Ker pa je šlo za namene tuje vojske, sem bil seveda proti in nisem ničesar storil. Pač pa so pozneje v Ljubljani ustanovili skavtsko organizacijo in jo prav kmalu, kot sem slutil, povsem ruiiitarizirali v - strelce. Sama skavtska organizacija je bila dolgo miroljubna, žal pa je prišel kmalu čas fašizma.« Po vojni, se spominja Rudolf Wdtle, so se kmalu pojavile »divje« skavtske in gozdov n iške organizacije. To je bilo za centralni komite mladine Slovenije znamenje, da mora ukrepati in organiziranost mladine postaviti na novo, širšo podlago, da da mladim priložnost za uveljavljanje tam, kjer si to želijo. Prvi sestanek nekdanjih skavtov in gozdovnikov je bil leta 1950 in je bil bolj spominskega značaja. Potem se je oblikoval iniciativni odbor, februarja leta 1951 pa pripravljalni odbor, ki je štel 32 članov. Prva taborniška enota po ustanovni skupščini je nastala v Sevnici, prva taborjenja pa so bila v Bohinju. Cilji taborniške organizacije se še do danes niso spremenili, kar je poudarjeno v prvem taborniškem zakonu, napisanem v članski izkaznici vsakega tabornika: »Tabornik se vzgaja na pri -merih ljudske revolucije, ljubi svojo socialistično domovino, njene narode in narodnosti ter vse napredne ljudi na svetu.« Danes šteje Slovenija 27.000 tabornikov. (Delo) Nekdanji most na Hublju Kamniti most, ki je nekdaj družil Primorsko in Kranjsko deželo, j C bil zgrajen 1644. leta. Meja med deželama je namreč potekala na Hublju. Pred lem se je vzpenjal prek. vode lesen most in ni se čuditi, če je hudourni Hubelj, ob ne ravno redkih nalivih, razmajal leseno ogrodje mostu. Z mostom so bila večna popravila. Prt prehodu so sc dogajale pogoste nesreče, a tudi promet jc postajal večji. Prišlo je tudi do prepirov med vozniki in marsikateri je skočil drugemu v lase, krivda, preozek most. Končno se je le zganila takratna kranjska vlada. Valvasor omenja v svoji knjigi, »da je dežela kranjska vlada videč, da so sc ponavljale pri prehodu Hublja vedno kake nesreče in promet je postajal vedno živahnejši, dala sezidati lep kamniti most«. Tako so odstranili leseni most in ga nadomestili z zidanim. V ograjo mostu so vzidali, bržkone pri popravilu istega, leta 1775 dve plošči z grbom ajdovskega grofa Edlinga in vipavskega Lantbierija. O kakšni, določeni mostnini novega mostu ni podatkov, pač pa so okrog leta 1770 na križišču v S niči odprli »šrango«. Tuje vsak voznik pri prehodu moral plačati krajoer ali dva od voza, obenem pa jc tudi obiskal, tu ni bilo »šrange«, sniško »oštarijo«. Ob mostu je bil postavljen miljnik, na katerem je bila označena daljava, do Gorice tri, do Ljubljane pa devet milj. Dvajset korakov dalje od mostu, na kranjski zemlji, se je pozneje odcepila od ceste steza v naselje Trnje, ki jc sodilo pod občino Sturje, Danes ne najdeš več na zemljevidu ne Trn j ne J ur ja. Na desnem bregu mrzlega Hublja, v bližini mosta, v senci košatili topolov, so pa ajdovske perice krivile svoje hrbte in z rokami drgnile kose perila. Za kuho in žejo so prestregle vodo nekoliko višje proti izviru, to je poleg nekdanje Papirnice. Ko so pa začeli zabijali »pumpe«, vodne črpalke na ročni pogon, jc občina namestita v trgu štiri take novosti in je tako prene* Italo prenašanje hubeljske vode. Pred letom IW66 je od mostu peljala cesta skozi vas Sturje. Istega leta so na novo zgradili cesto v ravni črti od mostu do Sniee in ob tej priložnosti razširili most. V prvi svetovni vojni so Avstrijci most podprli, niso mu namreč zaupali zaradi njegove starosti, Čez podprt most so potem peljati težke možna rje, ladijske topove, neštete tovornjake s strelivom; šlo j c sicer počasi, a šlo je in prišlo pravočasno do cilja ... Leta 1956 so most porušili in na istem mestu zgradili novega. Pri rušenju starega mostu so našli v kotanji ogradnega zidu neke »kamne z bušla-bi«. Ostanki rimske nagrobne plošče so biti ti kamni. Leta Iti IS sojo bili izkopali v .Ajdovščini na starem rimskem pokopališču poleg cerkve. Bila jc že poškodovana, a je bilo besedilo dobro vidno, pripovedovalo je, da ¡e bil pokojnik gozdni upravitelj, torej so že stari Rimljani skrbeti za gozdove. Nagrobni napis na plošči se v slovenskem prevodu glasi: »Publio Publicio Ursio je postavil ta spomenik zase in svojo drago ženo Vollilio SaturnLno. V življenju je vodil administracijo državnih gozdov, počiva sedaj v tem svojem malem vrtiču.« Ploščo so kmalu po Izkopu domačini zazidati v steno neke shrambe v »gasi«, kjer je bila na varnem do leta 191R. Po veliki zmagi na Piavi so privihrali Lahi z belimi zastavami in prenesli nagrobnik iz »gase« na takratni Lavričev trg in ga vgradili v zid. Po osvoboditvi je hotel neznanec (morda sta bila dva), vrag si ga vedi zakaj, odstraniti ploščo z. zidu, a je ta pri tem treščila na tla in se dobesedno razčesnila. Kdo, kdaj in zakaj j c neznanec prinesel ostanke nagrobnika k mostu in jih vrinil vanj, ostaja še vedno hubeljska uganka. (Primorske novice) Vsakdanjost, ki pritegne tudi številne turiste Tržnica — trebuh Ljubljane \'a ljubljanski tržnici od cvetja do 7elenjave Če kaj na majhnem prosi org odmikava življenje dežele, potem je to prav gotovo tržnica. Ta ne kaže samo tisto, kar ljudje pridelujejo, ampak kaže tudi odnose, ki vladajo med ljudmi. Tako je tudi 7. ljubljansko tržnico, trebuhom Ljubljane, s posrečenim prostorom na nabrežju reke in v osrčju samega starega mestnega jedra, dopolnjenega z arhitekturo znamenitega Plečnika, starosto slovenskih stavbenikov, Zanimivo j c, da jc sedanji tržnici naredil prostor s-Lloviti potres leta 1K95, ko je podrl Vodnikovo gimnazijo in curkov. Prej je bila ob Magistram in na Ribjem trgu. Velikost prodajnega trga je 13.0DU kvadratnih metrov in ob sobotah, ko je na tržnici naj večja gneča, je videti, da postaja ¿e tesna. Trenutno ni prostora, da bi se širila, v bodoče pa ji bo to omogočil nov most čez Ljubljanico, ki bo povezal obe nabrežji, in bo namenjen samo pešcem in stojnicam. Most je predvidel že Plečnik, naredil je tudi idejni osnutek zanj in kaže, da bo ta osnutek tudi uresničen, saj Ljubljana potrebuje most že zaradi toplovodnega omrežja. S tem bo Petkovškovo nabrežje, danes parkirišče, ob slikovitih starih hišah, obogateno s stojnicami in tržnim vrvežem. Tržnica je razdeljena na notranjo in zunanjo. Prva je nastala po vojni iz kleti in notranjega dvorišča semenišča, ki še danes deluje v pretežnem delu te hiše. To je lep, obokan prostor z majhnimi prodajaln ¡ca mi ob strani in kamnitimi stojnicami v sredini, kjer sn našli prostor kmetje z mlečnimi izdelki, orehi, fižolom, medom in podob- nim. Tu prodajajo ženske iz bližnjih krajev v Ljubljani in celo hrvaškega Zagorja. Tu je mogoče kupiti tudi ovčji sir in celo kajmak ter druge srbske izdelke, Včasih tu najdemo možaka z velikimi brki in z značilno kapo-saj kačo na glavi. Ob strani so j »jcarice, ženske iz Podravine in Slavonije, s polnimi košarami jajc, v značilnih rutah in velikokrat tudi v bogato nabranih krilih, kar po-pestruje sliko notranje tržnice. Običajno pripotujejo z vlaki, še večkrat pa s kombiji, v katerih pripeljejo na stoti-soče jajc, Pravijo, tla se jim to izplača, saj Ljubljana letno pokupi okrog h milijonov jajc samo na tej tržnici. A ne prodajajo jih samo kmetice, ampak tudi živilski kombinati z družbeno proizvodnjo jajc. Na ta način je konkurenca zagotovljena in jajca s posestev so cesto cenejSa od jajc z zasebnega sektorja. Kmetice prinašajo, zlasti ob praznikih, kot je 29. november. Novo leto in prvi maj tudi race iti purane, česar v Sloveniji, razen v Prekmurju, nc gojimo. Sicer pa jc notranja tržnica namenjena predvsem mesu in mesnim izdelkom. Mesnice so dobro obiskane, ker ljudje vedo, daje blago dokaj sveže, saj veliki proizvajalci nimajo skladišč, da hi tu skladiščili. marveč vsak dan pripeljejo sveže meso, Najbolj pisana je zunanja tržnica. Ob izhodu so jajcarioe iz družbenih posestev, sicer pa je osrednji prostor namenjen predvsem zelenjavi, ob obrobju pa lončnicam, semenom, zelišče in in čisto na koncu ročnim izdelkom, kot je suha roba, tepihi, predpasniki, volita, copati, usnjeni, lončarski izdelki in še kaj. Za ljubljansko tržnico so posebej zanimive ženske z značilnimi lesenimi vozički, s katerimi pripeljejo zelenjavo in cvetje z bližnjih vrtov in Lo na njih tudi prodajajo. Kadar je vroče ali ob dežju, nadnje razpne jo velike dežnike, da veselo popestrijo slikovitost tržnice. To so znane solatarice iz Trnovega, ki pa se na žalost redčijo. Temu je kriva urbanizacija, ki iz leta v leto požira ljubljanske vrtove in preganja solatarice. Zamenjujejo jih kmetice iz okolice, ki se nič več ne ukvarjajo z drobnim vrtičkarstvom, kakor stare Ljubljančanke, marveč se gredo sodobno kmetovanje z monokulturami. Le tako lahko resnični) kaj zaslužijo. Te vozijo blago z avtomobil- skimi prikolicami in ga prodajajo na lesenih stojnicah. V upravi tržnic zdaj razmišljajo, kako bi ohranili vsaj nekaj nekdanje slikovitosti, a nitnajo prostorov, da bi skladiščili vozičke, na katerih hi lahko prodajali tudi drugi, ne le trnovske solatarice, kakor jih j popularno imenujejo. Na ljubljansko tržnico prihajajo prodajalci praktično z vseli vetrov Jugoslavije. Prvi so Daljna ti n ci z zgodnjo solato, za njimi so solatarji iz okolice Beograda in Niša. Maja, juniju nastopijo naši Primorci s solato in prvimi češnjami. Le-tc pripeljejo tudi Dalmatinci in Bosanci, ker smo Ljub- | Jjančani veliki potrošniki tega prvega sadja. Tudi prve breskve in hruške pridejo z Goriške in iz Srbije, prvo grozdje pa celo iz Makedonije. Druščina je sila pestra in vredna filmske kamere. Posebna znamenitost pa so paprika-ši, ko iz dalj njega Tetova in Gostivarja pripeljejo cele gore paprik, paradižnika in čebule. Nekateri med njimi prodajajo v belih kapcah, se pravi, da so Albanci. Paprikaši so zelo dobrodošli, ker zbijajo cene in zelo popestrijo ponudbo. Tudi lubenicarji so svojevrstna znamenitost s kupi lubenic, naloženih kar na tleh. Tudi ti pridejo iz južnih predelov Jugoslavije. Neživi Iški del tržnice je 'stisnjen k zidu, a z novim mostom bo tudi prišel ; na svoj račun. Tu človek najde marsikaj folklornega, na primer suho robo, lončene izdelke, tepihe, copate, vendar je tega še vedno premalo, ker stare j obrti pač izumirajo. Hoče jih izpodriniti kič, vendar so na upravi tržnic dokaj strogi in so izdelovalcem kiča iz plastike stopili na prste tako, da. jih je komaj za vzorec. Kaj delajo izdelki iz blaga na trgu, bi se kdo vprašal. Dobro gredo v denar, ker so cenejši kot v trgovini in z njimi si gospodi ti j e sl ti ži jo svoj kruh. Najlepši pa je seveda prede! s cvetlicami v zgodnjem poletju, ko na trgu ne najdete samo gojenega cvetja, marveč tudi cvetje iz naših gozdov in travnikov. Tako zavejejo na trg tudi vetrovi iz gora, da je slika dežele tako po- ' polnejša na majhnem prostoru v osrčju Ljubljane. Bojda ga ni turista, ki ne bi sel tudi na tržnico. Albina Todbevšek Za večjo izbiro poskrbe tud/ prodajalci iz južnih delov Jugoslavije (foto: Janez Zrnec) U Obnova vasi Šmartno v Goriških Brdih Lepotica se prebuja V tem sestavku boste, drage bralke in bralci, lahko prebrali o tem, kako SO sc v Goriških R reti h lotili obnove edinstvenega zgodovinskega spomenika -vasice Šmartno, ki ntu oživi j avti ne želijo dati samo lepšega videla, pat pa hočejo vanj povrnili vse tisto, kar je bilo zanj v preteklosti značilno tako kol za vsak slovenski kraj, to je življenje. In še več; v kraju naj bi nastalo nekakšno središče vsega kulturnega življenja tega dela slovenske domovino. Obnova ne bo hitra (in tudi ne poceni), pač pa ho trajala leta, kakor bo pač dopušča! denar. Že sedaj pa so vidni lepi uspehi. In kar je najvažnejše - vasici so namenili drugačno vlogo: tod se bo slejkoprej odvijalo normalno Življenje, to pravzaprav ni nikoli izumrlo, a čedalje več Smartcnccv se vrača v obnovljene hiše. Goriška Brda. Deželica sonca, sadja in jeseni sladkega grozdja in vina. Kdo vas ne pozna? Kdo se, kar nas je Slovencev v domovini in tujini, še ni naužil njihove lepote. In Brda so lepa v vseh letnih časih. Ko stojiš, popotnik na Vrhovljab, se ti, potem ko si se povzpel iz doline modro zelene krasotice med rekami - Soče. odpre pogled na Brda, na holmiee, na katerih čemijo briške vasice, na vinograde, ki so obdelani tako kot vrtički, na sadovnjake, Kozana, Biljana, Šmartno, Kojsko. Snežatno, Neblo, Dobrovo... Pogled se izgublja v Furlanski ravnici, kjer v trepetaj oče m modrikastem ozračju bolj slutiš kot vidiš Krm in, Gorico, Videm. V tem lepem koščku slovenske zemlje se je strnilo toliko lepote, da od pogleda nanj postaja človek pijan, kot da bi se napil dobre domače rebule ali merlota, morebiti tokajca ali pinota. Spomladi so briške vasi kot neveste. Vse v cvetju češnjevih. breskovih in drugih dreves. Pridni ljudje živijo v njih, dopoldne jih najdemo v tovarnah v Anhovem, Novi Gorici, popoldne pa obdelujejo Svoje vinograde, sadovnjake, vrtove. Le malo Bricev je še čistih kmetov. Vsi pa so povezani v kooperantske odnose s kmetijsko zadrugo, Šmartno v preteklosti Šmartno v Goriških Brdih imerilijejo po domače tudi Smarlin, Vasica je pozidana vrh holma sredi Brd in ima dominanten položaj nad vsem brdov-jem. Da jc v preteklosti kraj imel pomembno vlogo v obrambi, pričajo tudi šc zdaj živa imena posameznih predelov kraja: V gasi. Na podratah, Na placu. Pod iegnom. Dolanji konec, Gora nji konec. Predvsem pa njeno preteklost in vlogo srednjeveške utrdbe kažejo štirje trdnjavski stolpi in značilni ostanki obrambnega zidu. Še danes so vidni ostanki starih vodnjakov, iz katerih so se prebivalci oskrbovali Z vodo, odkar pa SO v vas napeljali vodovod, so le-te opustili in zasuli, nekatere pa tudi odstranili. Najbolj dominantna stavba kraja je cerkev sv, Martina (po njem je kraj tudi dobi! ime), ki si je za zvonik preuredila bivši trdnjavski stolp iz 14. stoletja. V 14. in 15, stoletju so bili lastniki kraja (in vseh Brd) goriški grof jc, kmetije pa jc imel v lasti tudi rožaški samostan. Za časa avstrijsko-beneški h vojn v lb. ir 17. stoletju in verjetno še v turških časih je bilo Šmartno vključeno v si- stein utrdb, kar potrjuje njegova zemljepisna lega in način zidave oziroma poznejših prezidav, V drugi polovici prejšnjega stoletja pa vse do začetka 1, svetovne vojne se je v Šmartnem odvijalo živahno in pomembno narodno in politično delovanje, katerega delo je izžarevalo izobraževalno društvo Nova nad a, V času fašizma jc seveda moralo utihniti, saj je Nova nada predstavljala preveč »snevarno« narodno dejavnost v telesu fašistične Italije. V letih 1944 in 1945 so Nemci Šmartno večkrat bombardirali, pri čemer jc bilo porušenih nekaj hiš in ubitih nekaj vaščanov. Zgodovinska jc tudi prvomajska proslava v Šmartnem leta 1944, na kateri se jc zbralo veliko ljudi in borcev, Iz Šmartnega j c doma tudi slovenski pesnik in pripovednik Karel Širok, ki so ga Nemci leta 1942 ustrelili kot talca v Begunjah na Gorenjskem. Po končani vojni je kraj tako kol vsa Brda zadihat s polnimi pljuči. Porušene hiše so obnovili, prebivalstvo se je lotilo obdelovanja zemlje, spel se je slišal smeh in petje, zlasti ob trgatvi. Mladi so tako kot drugod v naši domovini začeli iskati kruha v industriji. Šmartno v Goriških Hrdih - domovi domačinov so z ra s J j v nekdanjem utrdbenem obzidju V vasi je še slišati otroški vriše, kar je dokaz več, da se v kraj vrača življenje Pridne Šmartenoe je privabila anhovska cementarna, tovarna v Novi Gorici. Vedno pa so se vračali v rodno vas, obdelovali polja. Tako kot drugi Brici sc Ludi oni niso nikoli mogli povsem odpovedati zemlji, sončni in vinogradom, tihim gloheiim ... Potem se je zatreslo Dvakrat. fr. maja in 11. septembra 1976, leta. Potres, ki se je skotil lam pod goro San Simone v Furlaniji in ki je močno prizadel tudi Posočje, predvsem tolminsko občino, je nevarno zrahljal tndi zidovje Šmartnega. Česar ni zmogel narediti človek v vseh stoletjih obstaja tega naselja, je naredita naravna ujma: ljudje se v starih zidovih niso več počutili varne. Zatekli so se v zasilna bivališča, odhajali drugam. Tudi potem, ko so sc naravne sile umirile, se je naselje praznilo, umiralo. .. Kaj pomeni hiša brez človeka, naselje brez ljudi? Tega se j c zavedla vsa slovenska, vsa jugoslovanska družba. Porušenemu Posočju je priskočila na pomoč vsa Jugoslavija, pomoč pa je prihajala tudi iz tujine, predvsem od naših rojakov. Potem ko so potresen«m postavili nove strehe nad glavo in utrdili zrahljane zidove domov, so prišli na vrsto tudi kulturni in zgodovinski spomeniki in med njimi na prvem mestu tudi Šmartno, ki je ocenjeno in uvrščeno v seznam spomenikov prve kategorije. »Kraj je treba obnoviti! in ne samo to: tudi življenje mu je treba vmiti«, so bili odločni na vseh ravneh, od občine do republike. Z a čc J a sc je obnova Posebna služba za spomeniško varstvo je pregledala in ocenila škodo v celotnem naselju in na podlagi teh podatkov ¡zdelala študijo o možnosti ponovne oživitve naselja. Dotekati je začel denar, ki sta ga za namene obnove Šmartnega prispevali republiška in občinska kulturna skupnost, Dela so stekla že naslednje leto po potresu, ko so začeli obnavljati severovzhodni stolp in del obzidja z vhodom. Leto kasneje je republiška kulturna skupnost najela posojilo za odpravo posledic potresa na spomeniških objektih in kulturnih spomenikih. Iz teh sredstev naj bi sc v Šmartnem obnovili vsi stolpi in najbolj kvalitetna stanovanjska arhitektura ter obzidje. Leta 1979 je občinska skupščina Nova Gorica imenovala poseben odbor za obnovo Šmartnega z namenom, da pomaga spomeniški službi pri reševanju lastniško pravnih in drugih zadev, ki niso v pristojnosti spomeniške službe. Tega leta so se nadaljevala tudi obnovitvena dela: obnovili so vzhodni stolp in vhod ob njem ter del obzidja, istega leta se je začelo tud! restavratorsko delo na tako iptienovani gotski hiši. Vsi obnovljeni Objekti so bili predstavljeni javnosti na slovesnosti 24. novembra 1979. leta. Tudi v letu 1980 je obnova tekla dalje. Obnovljeni so že jugozahodni stolp in nekatere hiše. Nekatere pa pravkar obnavljajo. Zavodu za spomeniško varstvo iz Nove Gorice, ki bdi nad strokovnim delom, so se v tem času pridružili tudi drugi. Tako na primer občinska komunalna skupnost pripravlja zazidalni načrt za naselje, stanovanjska skupnost ima na skrbi obnovo stanovanjskih objektov, oglašajo pa sc tudi delovne organizacije, ki bodo v tem naseiju odprle svoje prostore, na primer gostišče, trgovino pošto, šolo, skratka tisto, kar kraj potrebuje za svoje življenje. Življenje se vrača Vsi se dobro zavedajo tistega, kar smo v tem prispevku že zapisali; kraja ne kaze samo obnoviti, ampak tudi ponovno obuditi v življenje. Seveda tega procesa ne bo mogoče zaključiti kar čez noč. Vsi, ki se ukvarjajo z. obnovo Šmartnega, to dobro vedo in računajo, da bo oživljanje (bolj učeno pravijo temu revitalizacija) trajalo dvajset in več let. A vendar .. . Lepo Lica se le prebuja iz sna. O tem pričajo že obnovljene nekatere hiše, v kal eri h že živijo ljudje, o tem pričajo rože na oknih, otroški vriše tudi že odmeva po naselju. Pa vendar Šmartno ne bo tudi v prihodnosti podobno drugim briškim vasicam, kot to ni bilo v preteklosti. V njem bodo namreč našle svoje prostore razne kulturne ustanove, tu bodo razstavni prostori, muzej; posebno tisti, ki so igrali v času narodnoosvobodilnega boja v Brd ib odločilno vlogo, bodo tu našli svoje stalno mesto, tu bodo tudi društveni prostori kulturnih skupin, pevskih zborov, igralskih skupin, slikarjev, kiparjev in drugih. Svoje mesto bo našla tudi krajevna samouprava in družbenopolitične orga-plizadje Hrrt. Šmartno v Goriških Brdih oživlja, ljudje sc VTačajo, popravljajo Svoje domove, skratka živijo. Od tod Odhajajo na delo v dolino, kot so to počeli že vsa leta po osvoboditvi, ukvarjajo se z vinogradništvom in živinorejo kot njihovi predniki. Prizadevanje in napori družbe že rodijo prve sadove. Vloženi trud in denar nista bila zaman. Lepotica - Šmartno - se prebuja v novo, lepše življenje, Skozi južni portal je videti, kako obnavljajo eno izmed hiš v Šmartnem (vse slike: Vejko Cuder) Vojko Cuder po Sloveniji V dveh le lih je lavama Elan v ElEOL-NJAH ra Gorenjskem izdelata 50 jadralnih letal; od tega jih 19 leti v Zvedri republiki Nemčiji, 14 pri nas doma, Jf v Svid, 4 v Avstriji, 2 v Veliki Britaniji, v Belgiji in na N inozemskem pa po eno, Jadralno letalo DG-lOO(G) je lansko leto doživelo vTsto večjih sprememb, kar bo nedvomno pripomoglo k večjemu popra-sevanju. Na BLEDU so se za «okroglo mizo c zbrali jugoslovanski in švedski strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vzgojo predšolskih otrok. Pogovorili so se o konceptu predšolske vzgoje v oheh deželah ir i/menjali medsebojne izkušnje ir mnenje o razvijanju materinega jezika v tujejezičnem oko-Ije. Osrednja svečanost ob ID-letniei podpisa listine o pobratenju med občinama Kočevje Ir Dolina pri Trstu je bila v Prešernovem gledališču v BOLJUNCU- Udeležili so se je kot gostje tudi predstavniki Furlanije, Julijske krajine in republike Slovenije. Ob tej priložnosti so v omenjenem gledališču odprli tudi razstavo dokumentov o stikih obeh občin. 190-članski kolektiv delovne organizacije Brestanica, ki je del Tovarne celuloze In papirja v Krškem, v BRESTANICI uspešno posluje. Kljub temu, da so šele lanski maj pričeli s proizvodnjo papirne embalaže, usti ;i r jajci luk dohodek, da lahko vračajo vse obveznosti, ki izhajajo iz ISO milijonske naložbe. 9 .a riški h 9.000 tem blagovne proizvodnje bodo do leta I9K5 povečali na 32,000 Ion, dotlej pa bodo plačali tudi kredite. Te dni so v CFJJTJ pričeli graditi novo industrijsko postajo Bežigrad. Ta postaja naj bi omogočila ustrezno povezavo ¡pe|j- ske industrije z železniškim omrežjem, hkTail pa naj hi izboljšala tehnologijo železniškega prometa na območju tovorne in potniške posluje, V počastitev praznika Cerknice je bila 9. in 10. maja na CERKNIŠKEM JEZERU 2. cerkniška regala. Organizirali so jo Jadralni klub Ljubljana, Turistično društvo Cerknica in ribiška družina iz Cerknice. Nastopilo je več kot 50 jadralcev, ki so prejadrali trikotnik od severne obale Goričice prek Martinjaka do Voduncs«, kjer je hil rilj. Ribiči so goste presenetili s pečenimi jezerskimi ribami. Mešani pevski zbor iz DIVAČE, ki ga vodi Edi Race, je prejel visoko odlikovanje - red zaslug m narodi srebrnimi žarki. To je priznanje za B5 let delovanja in širjenja slovenske pesmi in besede. Zbor ima izredno velik repertoar - kar 15(1 pesmi je pripravljen zapeti ir se lahko kosa Z večjimi in znanimi slovenskimi zbori V gramoznici v DVOR JANAH pri Vurberku so komunalni delavci iz Maribora odkrili V globini sedmih metrov poldrugi meter dolg in 15 cm debel mamutov okel. Strokovnjaki ocenjujejo, da sodi v Hotiče nsko ledeno obdobje, ko se že pojavljajo ohlikc današnjega človeka, torej v čas 50 tisoč let pred našim štetjem. To je že česna naj dba ost ankov mam ul a na Slovenskem. Člani prosvetnega diušiva iz GORNJEGA GRADA so proslavili Ulil-letnicoobstoja in delovanja društva. Zdaj pripravljajo tretji del Poirčevih Kreftov, v naslednjih letih pa bi si radi urediti dom. 7.a novo predsednico društva so izvolili Martino Podpečan, doslej pa je lo delo opravljala uspešno krika Venisnik. Slovenska obala bo iz GRADOL v Istri kmalu dobivala več vode. Kot kaže bo obala Grudni dobivala 1513 litrov vode na sekundo več kot doslej, sc pravi cukrm več kot do danes. Strokovnjaki pa opozarja ju, da bo treba dokončati vzporedni vodovod isločasno kot drugo fazo filtrov, da bo lahko la pridobitev koristna. V muzej v IDRIJI prihaja vsak dar veliko obiskovalcev, ludi iz zamejstva. Zn nima ¡ih predvsem zbirka starih rudniški!! naprav, razne vodne črpalke pa lokomotiva in mnogo drugih razstavljenih predmetov, Vsi se seveda vprašujejo, ali bo idrijski rudnik ponovno oživel. V okviru vsejugoslovanske akcije »86 dreves /a tovariša Tita«: je v Sloveniji že nastalo nekaj novih spominskih parkov, zelenic, drevoredov in cvetličnjakov, v IZLAKAH! sov ta namen preuredili okolico doma za starejše ljudi v spominski park maršala Tila. Koti ec mtija so v KOPRU dokončali semedelsko cestno vpadnico. Zgrajen je nadvoz-most, ki ho omogočal odslej 5e-medelčamim hitrejši dostop do mestnega Rctje v Loškem poloti/ (foto: Janez Zrnec) koprskega središča. Zavoljo tega že pre-ii-spimrjajo v Kopru mestni promet. Tovarna Tomos v KOPRU je po dolgem času vkTošnjtm marcu presegla načr-tova.no proizvodnjo. V prvih dveh mesecih letošnjega leta so namreč v tovarni zausiali z delom zaradi pomanjkanja delov iz uvoza pa tudi zaradi neučinkovite domače kooperacije. Zaradi nove proizvodnje pole e lu laz e ho tciva rnjj celuloze in papirja v KRŠKEM potrebovaEa letno kar 1X10.000 kubičnih metrov lesa. vendar bo la v pretežni meri zagotovljen i/ slovenskih virov. Tako bodo hkrati proizvedli tudi občutno več lubja, ki ga iz lesenih hlodov zbrusijo mogočni Iti-ščilni bobni. Odpadno lubje, ki so ga doslej le v manjši meri uporabljali za kompostiranje, hudo s postavitvijo novega parnega kotla lahko skurili oziroma uporabili kot pomemben energetski vir. V [10-let ni zgodovini Vij sika rne v I.F.S-CAH so v minulem letu prvič izdelal) milijardo vijačnih izdelkov. To je svojevrsten rekord, če upoštevamo, da od leta 1976 niso večali proizvodnih zmogljivosti. V LENDAVI je dograjen prvi del novega hotela Lipa, ki bo tvoril ogrodje zdraviliškega turizma v lej slovenski najvzhodnejši občini. V okolici Lendave je precej izvirov tople vode, ki jo bodo začeli sedaj bolje izkoriščati, saj vsebuje precej joda in naravnega parafina in je zalo primerna za zdravljenje revmatizma, holezni srca, ožilja m ženskih bolezni. V Lendavi bodo ob hotelu l.ipa zgrudili pokrit in odkrit bazen olimpijskih dimenzij. V LIPOVCIH, ki štejejo okrog tisoč prebivalcev, bodo gradili otroški vrtec za 01 roke i! Lipovcev in Hrulim Lev. Letošnje leto nameravajo v kraju postavili i c Icf tinsko govorilni™, urediti travnato igrišče za mali nogomet, avtobusno postajališče, sicer pa ždijo v tem prekmurskem kraju v naslednjih letih obnoviti šolsko poslopje in v njem urediti dvorano za vsakršne prireditve. Turislično podjetje Kompas v LJUBIJ ANI je V minulem letu ustvari Let 99 milijonov dolarjev bruto deviznega prihodka oziroma 5.2 odstotka več kol minulo leto-V letu I9K0 je ljubljanski Kompas prijH;-bal v Jugoslavijo .160 tisoč lujib gostov (za 5-9 odstotku več kot leta 1979), v pravkar minuli zimski sezoni pa je na slovenska smučišča pripeljal 6 tisoč tujih gostov. Letošnjo jesen bodo V LJUBLJANI pričeli obnavljati znani park Tivoli. 0lavne značilnosti prenovi tvenega načrta so — ohranili park kot jc bil doslej, le da bo malce večji, razprostiral se bo od Rožnika in Šišenskega hriba do za hodne obvoznice. OdlSor. ki Vodi prenosu parka, meni, da bi naj del potrebnega denarja prispevali tudi 1 jubljančam. L6. junija se je v LJUBLJANI začel 29. mednarodni poletni festival, ki bo trajal do 27. avgusta. V tem času se bodo v Ljubljani zvrstile številne vrhunske prireditve z domačimi in tujimi izvajalci. V lem času bo - na primer - v Ljubljani gostovala Znamenita Škotska opera, prišli bodo tudi plesalci iz Sri Lanke m s Tahitija, gteda- livCniki iz Ciin m priznani vokalni ter ¡timi ume n talni solisti iz šil vi In ih evropskih in čezmorskih mest. tako ameriški violinisi Paul Neubauer, brazilski kitarist Sergio Abreuo pa Švicarja Franeine in Franz Wülter, Kovači v Fužini Čaven v LOKAVČU pii Ajdovščini so lansko leto posiHtobih proizvodnjo, zmanjšali proizvodne si roške in si izboljšali delovjie pogoje. Letos razmišljajo, kako dodobra izkoristiti drage stroje in Vpeljati drugo izmero. Stroji namreč delajo le ra pol izkoriščeni. ku|>ci pa jih zasipavajo z naročili, Če jim bo uspelo vpeljati dve izmeni, bi lahko Sli tudi na tuji trg z dupci I njen im programom izdelkov z višjo stopnjo obdelave. V IVT.AKfn.ORU je bilo že 10 republiško tekmovanje učencev m študentov glasbe. Skupaj je tekmovalo 255 mladih solistov iz 24 glasbenih, šol Slovenije ir akademije za glasbo v Ljubljani, tekmovanje pa ¡e vključevalo nastope na godalih, pihalih, kitarnh. zbore ter komorne vokalne sestave . Pet tisoč fantov in deklet ter ostalih občanov iz NUVfc UORICF, in italijanske Gorice se je udeležilo 6. podhoda prijateljstvu po ulicah olveh mest. Tudi letos so udeleženci pohoda potrdili sodelovanje in prijateljstvo na najbolj odprti meji v Evropi. V občini NOVO MESTO imajo v gasilske organizacije vključenih 3.70(1 članov, članic in mladine, gasilskih društev pa je 59. Novomeška gasilska zveza je pred kratkim dobila posebno republiško priznanje za svoje delo. Potrebovali pa hi novomeški gasilci več denarja za opremo, ki je že slaba. V PETROVČAH so konec aprila proslavili krajevni praznik, ki so mu namenili številne športne in kulturne prireditve, Proslavljaitje je trajalo dober teden; v tem Času So razvili prapor zveze TCZCrvilih vojaških starešin, podeli Ei priznanja O F in priznanja za urejeno in čislo okolje domov, imeli pa so tudi piknik it) množični pohod prebivalcev po poteh NOB. Splošna plovba v PIRANU je podpisala z. Istra kontejnerjem pogodbo o nakupu več tisoč kontejnerjev, To jc prvo naročilo za nOVO tovarno v Víidnjanu, obenem pa pričetek uresničevanja srednjeročnega načrt si Splošne plovbe Piran, po katerem naj bi v tem času kupili 3 tisoč kontejnerjev, Z dozidavo centralnega skladišča Inlesa v RIBNICI nti Dolenjskem niso pridobili le 3.100 kvadratnih metrov novih skladiščnih površin, ampak (udi sanitarije, bivalne prostore za delavce in prostore za rotelar-no in zastekl jeva Irti™. V občini SLOVENSKA BISTRICA je 1.5 naravnih spomenikov, od katerih so najpomembnejši gozdovi, kamnolomi, potoki Ln slapovi. Med naravne Spomenike sodi tudi 33 starih lip, dve tisi na Frajhaj-mu, duglazija v sadovnjaku samostana v Studenicah, zimzeleni hrast v Starem gradu in Mara Ils-li pod Bočem. osebnosti Za vrhunske dosežke n a področju znanstveno-razi skoval ne in izumitelj s k e dejavnosti so letošnje Kidričeve nagrade prejeli naslednja slovenski strokovnjaki: - prof. dr. LADISLAV K OST A za vrhunske dosežke na področju aitahznc kemije; njegovo metodo za določanje živega srehrsi v bioloških materialih so splošno priznali kot mednarodno referenčno metodo; - prof.dr.SAVO LAFAJNt za vrhunske dosežke »a področju fizikalne kemije proteinov; že več kol 15 let se ukvarja z raziskavami fizikalno kemičnih lastnosti proteinov; ■ prof. dr RUDI AHČAN za življenjsko delo v zvezi z rudarskim pridobivanjem premoga; razvil je takoimenovano »velenjsko odkopno metodo k, ki omogoča tudi 3-kramo povečanje proizvodnje premoga in je znana tudi v svetu; - prof. dr BOJAN VARL za izredne dosežke na področju uporabnosti radioaktivnih indikatorjev v medicini s posebni m poudarkom na patologiji ščitnice; njegove raziskave so omogočile klinično uporabo radioaktivnih indikatorjev v večini specialnih strok medicine; - prof, dr. DRAGO LfcBLZ za življenjsko delo na področju hiokemijskih raziskav živalskih strupov ¡n beljakovin; v svojem 30-letnem delu je prispeval k Ugledu naše znanosti na tujem; - prof, dr. BORfS PATERNU za monografijo »France Prešeren ir njegovo pesniško delo«; dr ROMAN SAVNIK za življenjsko delo ob Krajevnem leksikonu Slovenije, ki je najpomembnejši kamen v z.gTadbi slovenske domoznanske književnosti in mu j c avtor posvetil svojih 17 delovnih let. IGOH OZIM, znani violinist, jc prejel nagrado Društva slovenskih skladateljev za leto 1980 zavoljo izrednih umetniških dosežkov 7. interpretacijami slovenskih glasbenih del doma iit na tujem. Z velikimi uspehi je Igor Ozim posredoval slovenska glasbena dela tudi tujim glasbenim krogom s koncerti, prek radia in gramofon- skih plošč ir tudi prek svoje pedagoške dejavnosti. Na svojih recitalih doma in na Uljem je vselej izvajal trdi slovenska in jugoslovanska glasbena dela. turistični vodnik Plešivec nad Velenjem Vas Plesi ve c {nadmorska višina S Si m) leži na pobočjih med porokom Ljube lo in hribom ?. enakim imenom, obdana z lepimi,obsežnimi gozdovi na okoliških hribih. Ta odmaknjeni svet s čistim ozračjem se ozko odpira na jug, kamor je že v preteklosti vodiia občinska pot v dobro uro oddaljene Skale. Iz Skal je prihajal poučevat v šolo, ki so jo bili ustanovili leta 1874, pesnik Anton AŠKERC- Ta šola je danes št Iri raz re drnca. Kraj Plešivec je bi! zanimiv tudi v rimski dobi, iz Velenja je namreč vodila stranska cesta proti Podgorju in Slovenj e mu Gradcu. Cerkev v Plešivcu je prvič omenjena 9, oktobra 1328, sedanja stavba pa je iz začetka 17. stoletja. Obdaja jo vaško pokopališče, kjer je pokopana Anica Lušinova, ki zavzema med mladostnimi prijateljicami Ivana CANKARJA posebno mesto. Na kamniti plošči so vklesane Cankarjeve besede: »TLho zdaj v grobu spi tvoja in moja vesela mladost.* Plešivec je prijazno sprejel tudi rzčr-pane borce XIV, divizije, ki so na legendarnem pohodu preživeli številne boje z močnim sovražnikom. 3. julija 1979 so jim odkriti spomenik, ki ponazarja piošenje ranjenca, izdelat ga je akademski kipar Antun Augustln-čič. V kraju je dvoje gostišč: pri VOLKU in pri PLAZLU na Graški gori, kjer ljubeznivo postrežejo z domačimi specialitetami. Na Ljubeli stoji prenovljena lovska koča, v okolici pa se razprostirajo bogata lovišča, Za razvoj turizma v PlesEvc.i si močno prizadeva Turistično društvo Velenje, Kmetijska zadruga in Gozdno gospodarstvo. Tako bodo Plešivčani letos ponovno organizirali Kmečki praznik pri kmetu Lipnikarju. Prireditev bo predvidoma avgusta meseca. Ko ajda cvete Jcprca jc prečuden kraj! Domala na nobenem zemljevidu ne manjka, pa vendarle sploh ni vas, saj jt; le okrog cerkvice sv. Nikolaja nabrano nekaj hiš. Jeprca stoji na razpotju, ki je na tromeji občin Ljubljana Siska, Škofja Loka in Kranj in je imenitno izhodišče za izlet ali sprehod po Sorškem pot ju. Avto (ali avtobus) pustite na Jeprci, potem pa odkorakajte na primer proti 20 Pod reči, vasici ob cesti Medvode --Kranj. I.epa hoja, lep razgled na Kamniške planine in mir,,. V Pod reči stoji spomenik pesniku Simonu Jenku, ki jc približno tam, kjer je stala svoj čas njegova rojstna hiša, Sorško polje je zlasti na jesen posebej lepo in zanimivo, ko cvete ajda, katero kmetje še niso opustili. Če pa bi radi našli razgledišče za Sorško polje, pa pojdite na Stari grad nad Smlednikom, Osovnik nad Soro ali še višji Lubnik nad Škofjo Loko. 12 višine je razgled na preprogo, pretkano z belo in rožnato ajdo. posebno lep. Moravci Za razvedrilo obisk it je jo gostje zdravilišča Moravci mote! Čardo, ki slovi po odličnih prekmurskih in madžarskih specialitetah in pristni ciganski glasbi, ljubiteljem ribolova pa je na voljo bližnji ribnik. V bližnjih MARTJANCIH (2,5 km) je gotska cerkev s freskami iz 14. stoletja, v SELU (10 km) je romanska rotunda s freskami iz 13- stoletja, v BOGOJINI (4 km) je sodobna cerkev - umetnina slovitega slovenskega arhitekta Plečnika, v FILOVCIH so doma znani lončarji (Črna keramika), keramika pa je doma tudi v 2 km oddaljenih TESA NOVCIH. Priljubljeni so iz Moravcev tudi izleti do kolišča BOHRI pri Dolnji Bistrici in do plavajočega mlina na rokavu reke Mure, Radenci Zdravilišče Radenci organizira redno za svoje goste izlete po Pomurju in na Kapelo, prireja piknike, tekmovanja v malih športih, družabne igre, vokalne in instrumentalne koncerte, zabavno-glasbene večete pa vsako leto tudi zabavno prireditev 7 nazivom Tri srca in festival sodobne komorne glasbe. Gostom so se priljubile tudi vožnje s kočijo po lepi okolici. V gozdovih v okolici Radencje obilo užitnih gob, bogatili lovišč, v reki Muri in bližnjih jezerih pa je možen ribolov. V zdraviliški pivnici in v avli hotela Radin SO občasno razstave likovnih umetnin, bližnja Gornja Radgona pa ponuja v ogled šampanjsko klet in etnološko zbirko. Na konju po Primorski Turistični delavci v LIPICI na Krasu 50 za letos pripravili zanimivo novost — šestdnevno jahalno turo, ki vodi udeležence po 190 kilometrov dolgi trasi prek k raškega sveta od Lipice do Trnovskega gozda in nazaj. Prvi udeleženci so krenili na pot II. aprila, do oktobra pa je predvidenih Se šest jahalnih tur. Fot je takšna le: start je v Lipici, potem pa gre ježa do Dolenje vasi. nato po nekdanji rimski cesti do Predjamske gradu In naprej skozi gozdove do Črnega vrha, kjer jahači prenočijo. Naslednji dan jih petje pot sk ozi Trnovski gozd do Lokev, kjer prenočijo v planinskem domu. V Trnovskem gozdu sn organizatorji predvideli za ljubitelje starih običajev lov na lisico v prostranih gozdovih med Lokvami in obronki Čavna nad Vipavsko dolino, Peti dan vodi udeležence pot z Lokev v dolino Trebuše, na planoto Vojsko, kjer si lahko ogledajo partizansko tiskarno Slovenijo, Vračajo se prek Mrzle rupe skozi prostrane bukove gozdove in si lahko spotoma ogledajo štiri stoletja stare naprave za spuščanje lesa - »kiavže«. Nato se prično vzpenjati proti Črnemu vrhu, kjer prenočijo, sedmega dne pa so ponovno v - Lipici. Znamenita slovenska drevesa: domači kostanj Po kostanju se na Slovenskem imenuje mnogo krajev, znana pa so tudi rodbinska imena po njem: tako poznamo Kostanjevico na Krki, vas Kostanje med Osojskim in Vrbskim jezerom na Koroškem, Kostanjevico na Krasu, priimek Kostanjšek .. . Najdcbclcjše kostanjevo drevo na Slovenskem ' je ZEJČAR.1EV KOSTANJ pri Florijanu nad Logom v Poljanski dolini nad Škofjo Loko. Raste na travniku zraven kmečke domačije po domače pri Zcjcarju. Večstoletna ogromna drevesna krošnja sega prek slemena kozolca in ga varuje pred udarci sire le. Drevo ima obseg 10 metrov in premer 315 centimetrov. Jc še v odličnem stanju in daje vsako leto mnogo mernikov okusnih kostanjev. Od orjaškega kostanja vrh položnega griča je čudovit razgled na nasproti ležečo pokrajino onstran Poljanske Sore na Lubnik, Osovnik, Kopačev vrh. Pasjo ravan, Bukov vrh ter Zirovski vrh, ki hrani v svojih nedrjih dragoceno uranovo rudo. V neposredni bližini sloji nekoliko nižje dvo-stolpna cerkev sv, Volbenka, znana po umetniških slikah bratov Šubicev. Zejčarjev domači kostanj ni le najmočnejše kostanjevo drevo pri nas, temveč je hkrati tudi najdebelejše živo in zdravo gozdno drevo v Poljanski dolini. V Sloveniji raste še okoli 15 dreves domačega kostanja s premerom čez 2 metra. Po debelini sodi na drugo mesto kostanj na Mestnem vrhu pri Ptuju, ki ima premer 2,72 metra, tretje mesto pa zaseda mogočen Robičev kostanj na Hočkem Pohorju, ki ima premer 2,64 metra. V kraju Vučja gomila, v sadovnjaku kmeta Vinci j a Lipeja, pa raste ttajdebelejše kostanjevo drevo v Pomurju z obsegom debla 6,30 metra in s premerom 2,10 metra. CAMPING 1981 YUGOSLAV I Naslovnica nnvega prospekta za kampiranje v Jugoslaviji M:i tridesetih straneh se zvrste najprej ¡¡£2 na m vseh kampu v v Jugoslaviji po abecednem reda, zatem navodila za bivanje v njih, cene, zapisane so tudi oddaljenosti do posameznih večjih jugoslovanskih nest nul poglavitnih mejnih prehodov, turistu v pomoč pa so tudi pojasnila za branje znakov in ure posameznih turističnih oddaj jugoslovanskih radijskih postaj, ki so vse poletje v španskem, neruskem,, angleškem in Francoskem jeziku. V vseh teh jezikih so natisnjena tudi navodila v prospektu Campi.ng 1981 v Jugoslaviji. ki ga lahko naročite prt Turistični zvezi Slovenije v Ljubljani, Miklošičeva 38. Camping 19S1 v Jugoslaviji V za [oz bi Ch ambre economiquc dc Yugoslav!e (Beograd. Knez Mihailova 10) je izšel letošnji prospekt za kampiranje v Jugoslaviji. Koledar prireditev Med pomembnejšimi prireditvami julija meseca n ¡s Slovenskem je 3. julija v LJUBLJANI Noč na Ljubljanici, istega dne odprti v CERKLJAH razstavo cvetja in lovstva, v PIRANU pa Piranske glasbene večere, Ljubljanski živilski irg (foto: Mirko Kambič) 4. julija je v MOSTU na SOCl Noč na jezeru, V ROGAŠKI SLATINI mednarodni plesni turnir, v GRIBLJAH Noe na Kolpi, na POLENŠAKU pa praznik ietve in razstava kruha Naslednji dan ¡e v STRMCI! pri VOJNIKU večer jugoslovanske Folklore. Ib. julija prične na RLE DU stavili svoj praznik, [fi julija je v BOHINJU Vasovanje pod Skuku na predvečer Kmečke ohceti, isiega dne imajo v GORNJEM gradi; Čebelarski praznik, v LAŠKEM ]iii praznik piva in cvetja. 25. julija volijo na BLEDLI Miss Bled, v nOVClJ imajo Coni para k o noč, v ROGAŠKI SLATINI jc Rogaški ples, na VRANSKEM pa sti Kmečke igre. Opozorimo naj vas še na Koprsko noč v KOPRU, ki ho v julijskih dneh, na nastop najboljšili jugoslovanskih folklornih ansamblov (Lado, Kolo, Taneč, France Marolt), ki ho julija v PORTOROŽU, na folklorne in promenadne koncerte v LI PICT, blejske koncerte resne glashe v cerkvi na otoku, ki bodo vsak julijski in avgustovski pu nedelje k oh 17.30, pa na šest velikih piknikov p n Katarini nad Zasipom, ki bodo vsak julijski in avgustovski četrtek ob 15. uri Slovenija v mojem objektivu Tičarje v dnnt rta Vršiču Košnja pod Gorjanci Stare punti za polhe korenine Belokranjska ohcet V Beli krajini hO st1 še Ju ne davnega ohranili številni narodni običaji, nekatere pa negujejo samo še folklorne skupine. Življenje in delo na kmetija!] v Bel ikra j itii je bilo trdo in težko, Zemlja ni dajala dovolj hrane z;i vse, ki jim je stekla zibelka v tej lepi dolini. Veliko jih je odšlo za boljšim kruhom po svetu, največ v Ameriko, Nemčijo pa tudi v Francijo. Na kmetiji je bilo staro pravilo, da je nfijstarej&i sin podedoval posestvo, Ko je bil čas za to, so mu pričeli starši izbirati nevesto Bodoča gospodinja je morala imeti primerno doto oziroma balo, morala je znati dobro gospodinjiti in biti pridna za delo. Vse le vrline naj bi imela nevesta, ki pride v hišo. Prvi sejem za izbiro neveste oziroma ženina je bilo Štefan j e (26. december), Drugi sejem Trije kralji (6, januar), tretji sejem pa na svečnico (2. februarja). Oče in sin sla zbirala na trgu pred cerkvijo, pred in po veliki maši, ko so dekleta stala v gručaii pred cerkvijo in se med seboj pogovarjala, če je bil oče uvideven, je upošteval tudi sinove želje pri izbiri. Velikokrat so starši sami izbrali nevesto - sinu ženo, ta pa ni smel ugovarjati, ker drugače ni dobil posestva. Ko je bila nevesta določena, so bili na vrsti »prošnjači*. Določili so dan, kdaj bodo šli p rosi t nevesto. Šli spi stari gospodar, sin bodoči gospodar, pa še kak dober stric ali. celo dober sosed, ki sc jc spoznal na take posle. Ko so prišli v hišo izbrane neveste, so najprej vprašali, če imajo na prodaj * telico«, mlado junico. S tem so dali znak, da so *prt>šnjači« za eno od deklet, če jih je bilo več pri hiši. Hlini gospodar je postavil na mizo polič vina, gospodinja pa hleb kruha. Začeli so pogovor o letini, o živini, o delu itd. Gospodar jih je povabil tudi v hlev in svinjake in tako so prišleci gredoč ugotavljali, koliko naj bi nevesta imela dole. Začnejo se pogajati za »telico«. Ko sc končno pogodijo, povedo, katero hčer so izbrali. Če sc oboji starši sporazumejo, pride j ti na mizo klobase, gnjat ali oclo kokoš. Določena nevesta jim mora streči pri mizi, Dalje teče razgovor o doti, kako bo velika 24 bala, ki si jo je morala sama stkati. Vsaka ženska na kmetiji je morala 2nati te veščine, Pogojena »telica« je obvezen del dote, Nadalje se dogovorijo za datum poroke in oheeti, ki naj bi bda pred pustom. Od dogovora pa do poroke je teke! čas zaroke, v tem času je smel bodoči mož ob spremstvu drugih, večkrat obiskati bodočo ženo. Na oheeti je veselo, muzikanti igrajo. svatje plešejo, pojejo svatovske pesmi in zdravice, med drugim tudi obvezno pesem »Skušnjavka«. Mladi par, ki je včeraj postal mož in žena, se še ni poljubil. Na kmetih ni bilo navade poljubljanja, še manj pa med mladima, ki sta se komaj poznala. Do sedaj je bil le dogovor za poroko, da ne govorimo o kakršnikoli ljubezni. Zato je kot nalašč pesem »Skušujavka«. da se ženin in nevesta prvič poljubita, Sta rešili k a prinese na krožniku dve kurji glavi, od petelina in od kokoši- S vetje za pojo Ptičica golobček ... Od para do para pomikajo kurji glavi po mizi in ob vsaki khici izpete pesmi se par poljubi. Končno prideta na vrsto še ženin in nevesta. Zelo jima je nerodno, toda za to poskrbe kuharice, da napravijo ropot kje v veži, vržejo po tleh drva, star lonec ali skledo, vsi pogledajo tja, a mlada se ta čas poljubita. Opolnoči ženinov starešina napove govor. V govoru daje napotke za bodoče življenje, ženinu — bodočemu gospodarju in nevesti novi gospodinji, kako morajo gospodariti in gospodinjiti, da bo polna stala živine in polna hiša družine, ker le tako bo šta kmetijti naprej, da si bodo tudi kaj prigospodarili. Ker ptt je vsak začetek težak, in je treba mladima pomagali, da bodo lažje prebrodili začetne težave, naj bi jih svatje obdarovali z denarjem. Muzikant pokliče »k daru« in svatje darujejo, Nevesti je hudo, ker je to vefika prelomnica v njenem življenju, Stopa na resno in odgovorno pot. ki ji bo prinesla skrbi in dolžnosti. Vse to ji stopi pred oči in ne gre brez solza pri novoporočeneih, kakor tudi ne pri svatih, ko darujejo. Da se bodo solze posušile, poskrbijo muzikanti po končanem daru. Za igra- Narodne noše š? ffek krajine jo veselo, poskočno polko, da je zopet veselo. Velikokrat pridejo darovat voglarji (to je vanjski dar), prijatelji, sosedje pa tudi iz okoliških vasi. Ti voglarji ogledujejo vso noč, kako se imajo svatje nja oheeti. Oken v hiši ne smejo imeti zastrtih; če bi bila zakrita, bi imeli »voglarji* pravico razbiti stekla na oknih. Da bi bilo vse v redu tudi trk rog hiše, sta hišni gospodar in gospodinja dala Voglarjem jedačo in pijačo. Tudi ženin in nevesra sta morala malo k ■»Voglarjem*, da je bito boljše vzdušje in sožitje na oheeti. Ce ra bi bil stari gospodar priljubljen pri sosedih, bi bila to noč nevarnost, da bi si voglarji privoščili kakšno neslano šalu. Bili bi zmožni spraviti mu rta streho kar cel voz. Starešina mora skrbeti Ves čas za prijetno razpoloženje svatov, saj Oti vodi ohcel. Poleg lesa, petja in šal pridejo na vrsto tudi kola, med drugim »uštertanc« - Igraj kolo. Začne staie-šinka in plešejo tako dolgo, da pridejo vsi na vrsto. Gredo se tudi razne igre kol so; mlin, kamela itd. Muzikanti pridejo prodajal vino, Imajo belo, črno in vodu. S tare sin kit poskusil, katero vino je boljše, potem določajo ceno. Pogajajo se toliko časa. da se sporazumejo. To je znak, koliko mora vsak svat plačati za muzikante. Nato gre eden od njih s klobukom do vsakega svata in tako pobira denar za n j i En os trud za zabavo. Zopet igrajo dalje. Proti jutru zaigrajo še »verigo«, z njo odplešejo okoli hiše in po dvorišču. Veselo vriskajo, da se čuje daleč naokoli. Ko se vrnejo v hišo, je že skoraj dan. tas je, da se ženin in nevesta odpravita spat. Svatje gredo pod okno izbe, kamor sta šla mlada spat in zapoje» »jutranjko« — Sveti se, sveti beli dan. - - Zdaj pridejo na vrsto še kuharice. Plešejo, čeprav zelo utrujeno, in svatje zbirajo denar, saj so vso noč skrbele, da so bile mize bogato obložene z vsemi dobrotami. Zunaj je ¿e velik dan, nevestin starešina začne priganjati svate k odhodu. Hišna mali in oče svate zadržujeta, da bi čim dlje ostali za mizo. Bila bi zopet sramota, če bi svatje prezgodaj odšli domov. Vaščani bi rekli, da niso imeli kaj jesti in piti. Ko se končno Svatje odločijo za odhod, poda hišna mati vsakemu svatovskemu paru v culo povezane dobrote, da odnesejo domov svojim družinam »pokušnjok z ohceti. Belokranjska ohcet je trajala pred sto leti in stopetdesetimi leti kar tri dni. od petka večera do torka zjutraj, Taka ohcet je zelo veliko stala in marsikateri gospodar si zlepa ni opomogel, ker ga je ohcet preveč stala, pa morda še slaba letina povrhu, Gosposka ni pustila vsakomur, da bi se oženil. Moral je imeti dovolj veliko kmetijo. Najmanj »ferkelc« grunta je moral imeti., da se je smel poročiti, Zato je bilo v starih časih veliko stricev ¡n tet. ki so ostale vse življenje pri hiši, ne da bi se poročili. Nevesta si je začela pripravljati ba- lo. K hiši so poklicali šiviljo in čevljarja. Šivilja je šivala nove obleke (na roke, ker strojev še ni bilo). Sešila ji je toliko oblek, kolikor jih bo potrebovala v svojem življenju. Velika sramota bi bila, če bi morala prva leta po poroki imeli novo obleko. Šivilja ji sešije tudi poročno obleko, ki pa mora biti iz najbolj tankega platna ir vezana z rdečo »prejico«, To je bila pražnja obleka, ki ji je služila do smrti. V to obleko se je jjotein oblačila še ob velikih praznikih, če sta šla z možem kam na ohcet in v to obleko sc jc morala obleči, ko je umrla, da jo bodo v njej tudi pokopali. V zimskem času se je oblekla tudi v »kamižolo«, to je iz belega sukna narejen brezrokavnik, ki j c segal ženskam do kolen, moškim pa do bokov. Bližal se jc zadnji leden pred poroko. Na nevestinem in ženinovem domu so pripravljali ¿& ohcet. V petek zvečer pride ženin s svojimi po nevestino balo. Imela je veliko leseno skrinjo, ki je morala biti polna rjuh. prtov, brisač, njenih oblek in še natkanih bal platna, ki jih ho potrebovala za svoje Otroke, Za plenice in za j>robčke «, bo ji bodo kratkosrajčniki delali prve korake. Poleg skrinje dobi nevesta šc blazino. napolnjeno s koruznim ličkanjem, na kateri bosta novoporočenca spala. To vse spravijo na voz, k vozu privežejo »telicoH, za katero so se pogodili, to ?o prišli prosit nevesto. To vse od- peljejo z vrisk! in harmonikarjem na ženinov tlom. V soboto zvečer pride zopet šivilja na nevestin dom. Nevesto obleče v poročno obleko in ji začne napletati. V lase ji vpleta zlate rože, narejene iz rumenega st a ničla, da vse šalesti. Iz teh rož in rdečih trakov ji napravi pravo krono, da bo jutri naj lepša v svojem življenju. To delo traja pozno noč. pa nič zalo, toda nevesta ni smela v posteljo, ker bi vse zlate rože pomečkala. Tako je prespala kar na stolu, naslanjajoč se na mizo ali drug stol, V hiši pripravljajo ohcet. Ženin in njegovi svatje pridejo po nevesto (v nedeljo zjutraj j. Hodili so peš. v poznejši dobi so se vozili s konjsko vprego. Z nevesto je šel »tovariš«, z ženinom pa »tovarišica«. Poroka je bila v cerkvi pri veliki maši. Tik pred poroko so se zamenjali tako, da je stopil ženin k nevesti. Pred cerkvijo se je zbralo veliko radovednežev. Nevestina »stare-šiuka« je iz »prodne« delila kruh med prisotne okoli cerkve z željo, da bi bili mladoporočenci srečni in vsi, ki jim deli kruh, da jima žele enako. Po poroki odidejo najprej na nevestin dom na ohcet. Kolikor je ženinovih svatov na ohceti na nevestinem domu, toliko parov jih potem gre od nevestine strsni na ženinov dom na ohcet. Oboji starši ostanejo doma. Na nevestinem domu se odvija ohcet. Nevestin starešina in muzikanti skrbijo za dobro razpoloženje. Nevestin starešina vodi ohcet. Ko sc zjutraj bliža čas odhoda, povzame besedo ženinov starešina in on odloči, kdaj sc poslovijo in odidejo v sosednjo vas na ženinov dom. Vsi gredo do konca vasi, kjer vaški fantje napravijo »šrango«, Tu se ženinov starešina in vaški fantje pogajajo, za nevesto in postavijo visoko ceno. Naštevajo njene vrline, lepoto in bogastvo, pa saj so jo tudi čuvali, da odhaja iz vasi pravi biser. Za to morajo plačati, ker ne morejo pustiti, da gre kar tako iz vasi. (Prava sramota za nevesto bi bila, Če ji ne bi gradili, to hi bi! znak, da ni bila kak prida.) Ženinov starešina sc pogodi s fanti, odštejejo jim denar, fantje ponudijo pijačo, odpro »šrango« in svatje vriskajoč odidejo v drugo vas. Svatje nosijo s seboj barilcc vina, okrašene kolače in »škarijc«, muzikantje na čelu vriskajo in pojejo, Na pol pota pridejo že ni novi svatje v »poboje« - naproti. Svatje sc pozdravijo, vriskajo, pojo in rajajo. Nato se nevestini svatje poslovijo. Sprevod se nadaljuje z muziko in petjem. Tako pridejo do ženinovega doma. Na pragu jih pričaka hišni oče z majo E ko in kozarcem v roki, da pozdravi mlade in vse prišle svate. Ženin in njegov starešina dvigneta nevesto in jo ne se ra prek praga v hišo z željo, da ne bo šla iz hiše prej, dokler jo ne bodo mrtvo odnesli na pokopališče. Na veži jo sprejme hišna mati -slara gospodinja, Nevesta seveda z boječim glasom vpraša, če jo sprejme za svojo bodočo hčer, a mati če jo mlada sprejme za svojo mater; ko se Sporazumeta, pijeta bratovščino in se poljubita. Mlada gospodinja je dobila novo mater, a mali novo hčer v hišo. Dalje ji mali ponudi hleb kruha z željo, da ga bo ona odslej delila svoji družini. Stara gospodinja poda nevesti hurkle in s tem odstopa od ognjišča ter daje mesto mladi gospodinji. Mlada gospodinja prinese s seboj darila za vsakega člana družine. Če je bila mlada gospodinja Že od duma dobro poučena, in je bila seznanjena z gospodinjstvom, ji bo veliko lažje začeti na novem domu. Stara gospodinja ji pa pove, kakšne so navade pri njih, ker se jih bo morala dosledno držati. Prvo leto ne sme mlada gospodinja, ko pride k hiši. ničesar po svoje narediti. Drugo leto dobi večje pravice, ko je pomagala pridelovati všo tetino. Hišna mati je dalje nevesti v naročje posadila naknlenče, ki pa mora biti fantek, z željo, da bi bil prvorojenec sin. kot bodoči gospodar naslednje generacije. Veliko otrok, zdravili in krepkih, se jima naj rodi, ker le s številno zdravo družino bodo lahko obdelovali vsa polja. »Tovariš« da na-kolenčelu kolača, ki ga je prinesel s seboj. Če v sorodu nimajo majhnega otroka za nakolenče, potem se nevesti na kolena vsede za kratek čas kar »tovariš«. Če pride k hiši že ¡tin, posadijo njemu naknlenče deklico, da ne bo zamere in naj bi novi gospodar prvo povil deklico. To, da mlada gospodinja takoj prevzame gospodinjstvo v roke, ni po vsej Beli krajini običaj. Tak običaj je znan od Semiča do Metlike in Črnomlja, V obkolpskih krajih je stara gospodinja vodila gospodinjstvo do svoje smrti. V primeru, da jc stara gospodinja zbolela ali šla zdoma, j c šla snaha pred ognjišče. Oh stari gospodinji se je morala učiti, kako jc treba gospodinjiti. Martina Jakša 1 Irffdnlknv« «pumhi: Avtorica (egu MJSl Livka, ki ¿a povzemamo ii glavi la odboru 2i folklorno de j avnosr pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenji:, Manina Jakšu je Isila rojena v Vapč-ji vasi pri Semiču, kjer je po vojni v okviru mladinske organizacije ustanovjta folklorno skupino »Selniška ohcet*. Dotlej je ikupina nastopata žc skoraj po vsej Jugoslaviji in uidi v tujini. zakladi slovenskih muzejev Knjige in rokopisi ■o Soba brez knjig j s; podobna telesu brez duše p je Ciceronov izrek. Mnogi verjamejo var j in pridno polnijo svoje knjižne police. Največje zakladnice knjig pa so seveda knjižnice. V Sloveniji imamo nekaj izjemnih knjižnic. Med Ee vsekakor sodijo Uidi: ljubljanska Narodna in univerzitetna knjižnica, Muzejska in Se me n lik a knjižnica. Najstarejša ohranjena javna znanstvena knjižnica v Ljubljani je Seme niška, Le-ta je začela z delom 1725. leta. ustanovljena pa je bila že nekoliko prej, 170]. leta. Prve javne knjižnice so nastale sredi 15. stoletja v Firencah, Benetkah nato še v Oxfordu, v Milanu, v Parizu.,, Sprva so knjige in rokopise zbirali le v samostanih, uporabljali pa so jih tudi drugi. Tudi v Sloveniji je delovalo več samostanskih knjižnic, ki so slovele po svojem številu in zakladih pisane besede. Znane so hile na primer: knjižnica v Kostanjevici, v Stični, Bistri, Plet e r-jih, kjer je še zdaj ohranjena Izjemna knjižnica, pa v Žičah, Jurkloštru,.. Zanimanje za knjige oziroma knjižničarstvo bi lahko pripisali že protestantom ter povezati z. njihovo željo po širjenju pisane besede evangelijskega nauka med Slovenci. Zato ni Čudno, kot navaja Marjan Sniolik v vodniku »Sem en iška knjižnica v Ljubljani«, da je prav krog ljubljanskih protestantov začet prvi na Slovenske m, zunaj samostanov zbirati knjige, Knjižnica kranjskih deželnih stanov je nastala v Ljubljani 1568- leta, ko je Primož. Trubar podaril svojo knjižnico »kranjskim dežclannm in celi kranjski cerkvi,« To pa tudi do neke mere štejemo za prvo javno knjižnico na naših tleh. Njeno bogastvo se ni ohranilo z izjemo nekaj knjig, ki so naposled priromale v Narodno in univerzitetno knjižnico, večji del pa je bil uničen, ko je zgorel jezuitski kolegij. Z zmago katoliške protireformacije knjižnicam pri nas ni odzvonilo. Škof Tomaž Hren je nameraval uresničiti nekatere ideje okrog knjižnic, v načrtih je imel izdajo pesmarice, pa tiskarno... I.eta 1629 je na letni sinodi svoje duhovščine v Ljubljani naročil, naj vsak duhovnik prispeva po en goldinar za knjižnico, ki naj bi jo uredili pri ljubljanski Stolnici. Pa Ljubljana še ni tako kmalu po tem dočakala knjižnice, Vsakomur dostopna O knjižnici zasledimo nato govoriti še Člane Akademije operozov, ki so v svoji 1701. leta izdani knjižici zapisali, «da se bodo počasi zbrali pripomočki, ki jih potrebujejo ljubitelji slovstva, se bo z radodarnimi prispevki akademikov napravila knjižnica, vsakomur dostopna.« Prav tako so odločili v ustanovni listini knjižnice, podpisani 70. maja 1701. leta, da bodo svoje knjige izročili v skupno rabo ter povabili šc ostale stanovske tovariše, da store isto. Pa Sigmund Krištof, Ljubljanski škof, Janez Krstnik Prešeren, prošt, in Janez Anton Dolničar Dolinški, dekan in generalni vikar — podpisniki ustanovne listine knjižnice niso dočakali. Zidava semenišča jc tekla med 1708. in 1710. letom, celoten objekt pa je bit dograjen 1717. leta. Razpoznavni znak za Sfiiminisko knjižnico sta dva mogočna giganta na ljubljanskem cvetličnem trgu, korak za stolnico. Naročilo zanju je prevzel Luka Mislej in izdelal portal, medtem ko sta oba kamnita velikana delo Angela Poza. Carlo Murtinuzzi sije zamisli! knjižnico kot samostojen prostor, ki v skrajnem levem krilu semenišča ob stolnici obsega dve nadstropji. Opremo za knjižnico je izdelal mizar Josip Wer, Ljubljančan. Nadvse imenitne pa so v tej knjižnici tudi iluzionistično naslikane freske, delo Julija Quaglia. Lete ga je povabil v Ljubljano Janez Anton Dolničar- Bolj kor po poslikavi semeniške knjižnice pa poznamo Julija Quaglia v Ljubljani po poslikavi ljubljanske stolnice. Dar turjaških grufov Mnoge knjige in rokopise Se me niške knjižnice lahko uvrstimo med veliko kulturno dediščino. Posebno znamenita je na primer majhna latinska biblija iz 13. stoletja, dar turjaških grofov škofu Tomažu Hrenu. Nič manj zanimiv ni nemški rokopis iz druge polovice 15. stoletja s Številnimi recepti in raznimi drugimi teksti. Njegova posebnost so v lepi j eni bakrorezi in lesorezi iz 15. stoletja, ki jih krona tako imenovani »testeni odtis« (Teig-druek) Kristusa na Oljski gori. Takšne vrste grafik so v svetu namreč sila redke, v Sloveniji pa je ta list sploh edinstven. Med baročnimi deli je posebej dragocena zbirka ljubljanskega zgodovinarja Janeza Gregorja bolničarja, Omembe vreden pa je tudi eden do- Dvc strani bistriškega rokopisa, ene izmed dragocenosti, ki jih hrani Na rodna in univerzitetna knjižnica slej najsi a rej Si h eksli brisov na Slovenskem, ki nosi letnico 1540. Tu pa so še inkunubule. Teh je danes v Semcniški knjižnici še 22, nekdaj pa jih je bilo precej več. Se men iška knjižnica hrani tudi izvod Trubarjevega prevoda psalmov iz 1566. leta ter Trubarjeve glagolske Arlikule, Znameniti sta Mekiničevi protestantski pesmarici, ki sta edina znana primerka. Vse to pa je le delček bogastva re knjižnice. Nič manjše zaklade pa Tie »skrivata* tudi Listali dve omenjeni knjižnici. Rokopisi Narodna in univerzitetna knjižnica ima danes svoje prostore v znani Plečnikovi stavbi na Turjaški cesti, Ustanovljena je bila 1774, leta. Poleg ostalega se lahko ta knjižnica postavi še z nekaterimi posebnimi zbirkami; z rokopisno zbirko, ki šteje 3000 enot, pa zbirko slovenskega drobnega tiska, kartografsko in slikovno zbirko, glasbeno zbirko, mednarodno knjižnico za sodobno glasbo in francosko zbirko. Preveč bi bilo, da bi naštevali vse v zvezi s to knjižnico, dovolj pa pove že sam podatek, da je bila Narodna in univerzitetna knjižnica odlikovana ob svoji 200- letnici, leta 1974 z redom zaslug za narod z zlatim vencem. V Narodni in univerzitetni knjižnici imajo postavljeno stalno razstavo pomembnejši It rokopisov in slovenskih knjig. Osrednje mesto v tej zbirki ima rokopis iz 1347, leta s podpisom; »Augustinus Aurelius*. Svojčas je bil ta rokopis v kartuzijanskem samostanu v Bistri pri Vrhniki- O njem pa podrobneje govori France Stele v zapisu »Iluittinatcrski okras bistriških rokopisov,« Omenjeni je namreč le eden, najstarejši in najbogateje okrašen izmed štirih bistriških rokopisov, ki so po svoji umetniški vrednosti sc posebej izstopali. Značilnost tega rokopisa je bogat miniaturni okras ter monumentalne usnjene platnice z bronastimi okraski. Vsebuje pa dve uvodni, v celoti okrašeni strani ter 21 večjih inieial. Naslikal in napisal ga je po naročilu priorja Hermana neki Nikolaj, ki je svoje ime vpletel med veje stiliziranih rastlin, Leva stran predstavlja slavnostno in z in id ali izpisan uvodni tekst, ki je razdeljen med tri zgoraj polkrožno zaključene loke. Stebri so spodaj na-' slonje ni na štiri živalske figure. Dve in dve se med se hoj ruvata. To sta lev s kentavrom in zmaj z enorogom. Na nasprotni strani je velika iniciala s filigransko ornamentiko v sredini. Okrog in okrog teče rob iz hrastovih listov, stiliziranih cvetov in živali. Predstavljen je lov psov na zajce. Spodnji rob krasi slika sv, Avguština, pod katerim kleči zveri žen prior Herman. France Stele ugotavlja v otnenje- nem zapisu, da je miniaturist očitno uporabljal pri delu različne predloge in jih predelal po svoje, kakor j c vedel in znal. V' Narodni in univerzitetni knjižnici jc na razstavi tudi eden najslarcjših rokopisov v cirilici. Izpisan je na pergamentu, nastal pa jc v It. stoletju. Gre za suprascljski rokopis, ki pa ga je tu te za ero tretjino. Druga tretjina jc v Waršavi, tTctja v Leningradu. Sredi 1 5. stoletja je nastat znameniti stiski rokopis. Približno tedaj; znana je tudi točna letnica — 1415. leta, pa je bil izdelan Catendariuin portable, koledar s slikami, ki je po svoje tudi zgovoren. Zanimiv je tudi Prešernov cenzurni izvod »Poezij« iz 1847. leta, pa še veliko drugega. Veliki zemljevid Kranjske In ker smo že pri Prešernu, potem velja reči, da hranijo tudi v Muzejski knjižnici nekaj lepih primerkov našega velikega pesuika, Med več pomembnimi prešern iana mi je najti tudi cenzurno-revi2ijska izvoda Poezij in Krsta pri Savici. Posebnost je rokopis latinske šolske naloge Franceta Prešerna, Gre za prevod iz nemščine, ki ga je napravil Prešeren verjetno kot učenec 2. humani te tnegu razreda v šolskem letu 1818/1819. Zanjo je, kot kaže črka E, izpisana na zgornjem robu in pomeni besedo Eminenter, prejel Prešeren oceno odlično. Nalogo je podpisal pesnik že tedaj s svojim priimkom v slovenski obliki, .leseni 1821. leta so deželni stanovi sprejeli sklep o usLanovitvi domovinskega muzeja, cesar ]>a ga je potrdil pet let zatem. Muzejski program je predvideval zbiranje vseh tiskanih in rokopisnih del s področja »nacionalne literature*, domačega zgodovinopisja, pri rodoslovja in arbivalijc. Razvoj knjižnice v okviru Narodnega muzeja je bil postopen, rezultat tega pa jc; da sodi ta knjižnica z več kol 100,000 zvezki knjižnega fonda v celotni bibliolečni strukturi Slovenije še danes med najpomembnejše in naj-večje zgodovinske knjižnice, kot je zapisal v vodnik »Muzejska knjižnica« Branko Reisp. Le-ta je začet delati v Muzejsk i knjižnici 1959. leta, njen vodja pa je postal t964. leta. Med zakladi Muzejske knjižnice vetja vsekakor omeniti pridigo superintendents Krištofa Špindlerja ob pogrebu Herbarda Vlil. Auersperga-Turjaškega, kranjskega deželnega glavarja in vrhovnega poveljnika Vojne krajine, ki je padel v boju s Turki 1575. leta pri Budačkem. Gre namreč za tisk prvega ljubljanskega tiskarja Janeza Mandelca iti obenem drugo v Ljubljani tiskano knjigo, Sodeč po dosedanjih raziskavah je unikat. Tudi »Nova kranjska pratika«; za leto 1741 je unikat ¡ti druga doslej znana slovenska kmečka pratika nasploh. Prva za leto 1726 pa je izgubljena. Ta skromna knjižica je prva slovenska publikacija, namenjena neposredno kmečkim ljudem. Izhajala je kar 200 let in sc silno priljubila. Kunec 18. stoletja so jo pokupili ljudje že okrog 2Ü.Ü00 izvodov, sto let kasneje pa je prihajala med Slovence že kar z 20Û.ÛÜ0 izvodi Le tri leta kasneje kot izvod nove kranjske pratike je izšel prvi velik: zemljevid Kranjske na 12 listih v merilu LIN .000. Je delo st iškega cistercijana Janeza Dizma Florjančiča de Grienfelda, ki seje posvečal matematiki, astronomiji in geografiji, Po 10-leLnein delu je pripravil veliki zemljevid Kranjske, ki je bogato opremljen, še posebej tam, kjer je naslov, V baker ga je vrezal, kot omenja Branko Rcisp, Abraham Kaltschmitft. Zemljevid ni le izjemen dosežek na področju domače kartografije in grafične umetnosti, pač pa tudi dragocen zgodovinski vir. V slovenskem jezik» Prvi doslej znani samostojno tiskani prevod diplomatske listine v slovenskem jeziku - unikat, hranijo prav tako v Muzejski knjižnici. V tem primeru groza prevod 9. februarja 16(71. leta v mestu Lunéville podpisane mirovne pogodbe med Francosko republiko in cesarjem Francom II. Posebno redkost predstavlja »Topografija lamberških grofov«, ki jo samostojna bibliografska enota. Ko je izdal Janez Vajkard Valvasor 1679. leta »Topografijo sodobne vojvodine Kranjske*, je namreč iz nje izbral 28 podob tam-berških grofov na Kranjskem in jim dodal naslovni list in posvetilo. Po pridobitvi te raritete leta 1966 ima knjižnica Narodnega muzeja najbrž najpo-polncjšo zbirko Valvasorjevih originalnih izdaj na svetu. Svojevrstna je tud: zbirka petih različnih besedil, parodij in satir brez skupnega naslova, ki jih je napisal koroški bukovnik Andrej Šuster, p.d. Drabosnjuk okrog leta 1810. Morda jih je celo natisni! v svoji preprosti ilegalni tiskarni. Knjižica, kije prišla v Muzejsko knjižnico kunec prejšnjega stoletja, je velika redkost, znan je namreč te še en tak primerek v Univerzitetni knjižnici v Mariboru. Za prvi periodični časopis, ki je izhajal, velja »Tedenski redni (in izredni ljubljanski) časnik-« Izhajal je od 1707. do 1709. leta. Izdajat ga je tiskar in založnik Janez Jurij Mayr, zad-nji predstavnik tc tiskarske rodbine v Ljubljani. Posamezne številke ali Fragmenti so ohranjeni ie v omenjeni knjižnici Narodnega muzeja in v Seme niški knjižnici. Ta časopisje prinašal le vojne novice iz tujine, Darinka Kladnik naši po svetu ŠVICA »Soča« ima tudi smučarsko tekmovanje Smučarski Šport je doživel, kot smo že večkrat poročali * izreden razmah tudi med našimi ljudmi na tujem, še zlasti pa v Švici, kjer so pred desetimi leti dali pobudo za organizacijo smučarskih tekmovanj naših rojakov, in kjer je kmalu za tem nastala zveza JU-SKI, jugoslovanski smučarski pokal v inozemstvu. Številnih tradicionalnih smučarskih tekmovanj, ki jih organizirajo slovenska društva v Švici, zlasti Triglav in Planika, so se v preteklih letih udeleževali tudi tekmovalci iz Avstrije in ZR Nemčije, seveda poleg smučarjev raznih jugoslovanskih klubov v Švici. Letos sc zabeležili rekordne udeležbe tekmovalcev na vrsti tekmovanj, zlasti pa sta po tej plati uspela Planiki n veleslalom v Ebnat Kapplu in deseti jubilejni slovenski veleslalom na Hoch Ybrigu. Omeniti moramo, da se je letos v zadnjem trenutku opogumilo tudi naj-mlajše slovensko društvo v Švici »Soča* iz Schaffhausna. Prvo svoje smučarsko tekmovanje so pripravili na smučiščih Tanzbodcna v Ebnat Kapplu. Pri organizaciji tega tekmovanja so »Soči ni m« društvenim delavcem pomagali tudi smučarski strokovnjaki JU-SKI ter SD Planike iz Wintcrthura in S PD Triglav iz Zimic ha. Pokrovitelj lega prvega »Sočinegan smučarskega tekmovanja jc bila skupščina občine Slovenj Gradec, med gosti pa je bil tudi jugoslovanski generalni konzul v Zurichu Gustav Kranjc. Zaradi časovne stiske društvo ni moglo pripraviti zmagovalnih pokalov, podelili pa jih bodo na občnem zboru društva letošnjo jesen. H red a Stepi t-Cechi eh NIZOZEMSKA Umrl je Franc Beline Na Nizozemskem je pred nekaj tedni umrl starosta slovenskih izseljencev v tej državi Frane Beline, ki je nazadnje živel v mestu Haanrade, Kljub visoki starosti, dočakal je skoraj 96 let, je v zadnjih letih še redno 28 prihajal na obisk v staro domovino skupaj s svojimi sorodniki in prijatelji. V mlajših letih je tudi aktivno sodeloval pri tamkajšnjih slovenskih rudarskih društvih. Znan je bil (udi kot najstarejši govornik na tradicionalnem izseljenskem pikniku v Škofji Loki, BELGIJA Novi odbor Sv. Barbare v Eisrinu Jugoslovansko kulturno društvo sv. Barbare v Eisdnu je imelo 7. marca redni letni občni zbor. na katerem je bil izvoljen tudi nov upravni odbor. Udeležba na občnem zboruje bila nad vsemi pričakovanji, kar je ponovni dokaz, da zanimanje za delo društva nenehno narašča. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Iz poročit za leto 1980 je bilo razvidno, da je društvo lepo napredovalo tako v kulturnem kakor tudi v finančnem pogledu, Stari odbor jc predložil nekaj načrtov za delo v prihodnje, kar so navzoči soglasno podprli. Po razpustitvi starega odbora so sc zečelc zelo živahne volitve. V volilni komisiji sta bila Milena Lukman, slovenska učiteljica, in Ivan Smrke, častni predsednik. Izvoljen je bil naslednji odbor: Predsednik Franc Gostiša, podpredsednik Andrej Stradovnik, tajnik Veselo omizje na lanski proslavi dneva republike v SaJlauminc.sLr v severni Franciji: družini Kuret in Nedeljkovič, ki z veselje m prebirala nas'o revijo .Skupina gledalčev In nastopajočih na izredno uspeli proslavi dneva žena pfr slu venskem društvu »Celje* v Orevenbroichu, ZR Nemčija Alojz Rak st,, p.tajnik Avgust Tanj-šek, blagajnik Alojz Rak ml; p. blagajnik Ge no Kastigar. Preglednika ra* Čtinov Sta Franc Pezdcvšek in Franc Vovko, za kulturno dejavnost odgovarja Berta Hititerberger, za socialne zadeve pa odgovarjata Albine in Ute Rak, Občni zbor se je prejšnjemu odboru zahvalil za delo v pTejšnjih letih in izrazil upanje, da bo tudi v prihodnje sodeloval pri delu društva. Lojze Rak v imenu društva sv, barbare, F.isden ŠVEDSKA »Lipina« pomlad Slovensko kulturno društvo »Lipa-* v Landskroni na Švedskem je letošnjo pomlad zaživelo delovno in živahno, Na prvem mestu moramo omeniti uspelo proslavo dneva žena, Id smo jo imeli 7. marca v prostorih društva. Pod vodstvom kulturnih referentov Štefke Bergh in Draga Kostanjevca se je v kulturnem delu sporeda zvrstilo kar 12 točk, ki so jih mamicam, dekletom in ženam pripravili tiajmlajši. Zaslužijo si, da jih vsaj naštejemo: Ana Letnik in Karolina Vrabl, Majdi Novak, A n ne Marie Bud j a in Leonida Kostanjevec, Natal ie, H tudi in Anne Marie Lazu kič, Johan Vidovič iz Hel-singborga, štiri in polletna Dominika Kostanjevec, Slavko Čop in Ivan Nabernik. K dobri volji jc veliko prispeval tudi priljubljeni ansambel Vikis. Razživela se je tudi športna sekcija, ki jo vodita Ljijzc Funcdl in Mirko Kune. Mladina sc zlasti rada zbira v društvenih prostorih pri igranju namiznega tenisa, žal pa se mlad iti a še vedno premalo vključuje v druge športne dejavnosti društva, Vzrok za lo je morda v tem, da se mladina udejstvuje na drugih področjih, nekaj krivde za to pa je prav gotovo tudi v pasivnosti staršev, ki premalo spodbujajo mlade v to smer. Sodelovanje z mladino je na splošno eden izmed naj večji h problemov v naših društvih na tujem. Postavlja se vprašanje, kaj sc bo zgodilo z našimi društvi čez nekaj Lel, če tl e bomo pravočasno uvedli mladine v delo in življenje naših »podružnic« domovine. Prav gotovo nam ne more biti vseeno. Če bomo pretrgali vse vezi med našo in naslednjimi generacijami, pa naj bomo živeli na Švedskem ali pa se vrnili domov. Zavarujmo sebe in naše potomstvo pred izkoreninjenjem lepih Slovenskih navad ter lastne identitete! Avguština Rudja, Landskrona AVSTRALIJA Desetletnica Triglava V poljski dvorani v Canley Vale (Sydney) jc bila 28, marca slovesna proslava JU-letnice slovenskega kluba Triglav, ki sc jc je udeležilo izredno veliko slovenskih rojakov iz tega mesta in drugih uglednih gostov. Večerje vodil prvi predsednik Triglava Stane Petkovšek, ki je pozdravil tudi ugledne goste proslave, med katerimi so bili tajnik Slovenske izseljenske matice Marko Pogačnik, jugoslovanski vi- Siovesen sprejem tajnika Slovenske izse/jenske matice Marka Pogačnika na letališču v Sydneyu cekonzul Božo Cerar, bivša županja občine Fairfield Janice Crosio, predsednik koordinacijskega odbora jugoslovanskih društev v Sydneyu Marin ALagich, predstavniki slovenskih podjetij v Avstraliji, predstavniki drugih slovenskih društev in drugi. Slovesnim govorom je sledil krajši kulturni spored, v katerem SO sodelovali Kori Dolenc, Feter Krope, Marta Smuk in Frane Koderman, Mary in Marko Schcpis sta v slovenskih narodnih no- šah zaplesala slovensko polko v priredbi plesnega učitelja Draga Pogačarja, kulturni del večera pa je svojim ponovnim nastopom sklenil moški pevski zbor Triglav pod vodstvom Bora Šedelbauerja; po pevskem zboru pa se je že oglasil priljubljeni zabavni ansambel Alpski odmevi. Predsednik kluba Triglav Karlo Samsa se je v svojem govoru ozrl na prehojeno pot in med drugim dejal o sami ustanovitvi Triglava: »Zavedli smo se, da smo tudi mi del slovenskega naroda, ki je v tisočletni zgodovini toliko žrtvoval za svojo ohranitev. Za Triglav je bilo takrat najvažnejše to, da smo javno izpovedali svojo pripadnost domovini, iz katere smo zaradi tega ali onega razloga prišli v Avstralijo.« O mejnikih desetletnega dela pa je predsednik Triglava dejal: »V desetletju obstoja Triglava so v naši kroniki zapisani veliki dogodki in pomembni uspehi. Imeli smo pet let bogate žeLve, ki jc bila sad trdega, vedno prostovoljnega dela. Srečali smo sc s pianistko Dubravko Tomšič, s Slaki, Slovenskim oktetom in številnimi drugimi pomembnimi gosti i‘L domovine, kakor tudi z gospodom W hi Hamu m, takratnim predsednikom avstralske vlade, ki je odkril naš Cankarjev spomenik na triglavski zemlji. Skozi našo triglavsko slovensko dopolnilno Šolo je Šlo več kot sto slovenskih otrok, ki so poleg učenja materinega jezika našli še toliko časa, da so s svojimi nastopi na Triglavu in v različnih dvoranah v Sydney u prirejali pestre in prikupne nastope. Nastopili so tudi pri bralskem klubu Jadran v Melbournu, kjer so sc predstavili z igro Sneguljčica. Delovna je bila igralska skupina odraslih, ki nam je uprizorila nekaj zelo uspelih odrskih del, med njimi igralsko zahtevne Cankarjeve Hlapce. Dobili Ponos triglavskega zemljišča v Sydneyu - spomenik Ivana Cartkarja Folklorna sfctip/na »Planika*, ti deluje v okviru SJovsnsfce^a drifšrva Sydney, po nastopu n a letošnji proslavi slovenskega kulturnega praznika smo tudi pevski zbor, ki nam je pel na naših prireditvah. S slovensko pesmijo nas je zasl opal tudi v Sydney ski operi, kjer je bilo takrat prvikrat slišati slovensko pesem. Tudi športne sekcije so doprinesle k ugledu kluba. Potom je prišlo pet let grenkobo in končno smo preživeli tudi to, Ko že ni bitu videli konca temne noči, se je v daljavi posvetila luč in tako danes ob proslavi naše desetletnice ponovno z zaupanjem gledamo v prihodnost.« V dneh. ko je klub Triglav praznoval desetletnico obstoja., j c bita tudi slovesno podpisana pogodba o posojilu, ki ga je Triglavu odobrilo podjetje »F.umf umi ture«, avstralska podružnica slovenskega izvoznega podjetja »Slovenijales«, Klub Triglav bo uporabil posojilo za zidavo novega društvenega doma na svoji - triglavski zemlji. Dan mladosti v Geelongu Jugoslovansko avstralski kulturno socialni center je letos ob 25. maju prvikrat pripravil tudi proslavo dneva mladosti., s čimer je sc potrdil lesno povezanost svojih članov in drugih jugoslovanskih rojakov v tem delu Avstralije z domovino. V okviru tega društva deluje tudi jugoslovanska dopolnilna šola in folklorna skupina, pred kratkim pa je bila ustanovljena tudi ženska sekcija, ki je pritegnila v društvo šlevilne nove članice in člane. Društvo je pred kratkim kupiio zemljišče, na katerem namerava sezidati Jasten jugoslovanski dom. ZDA Zarjina pomladna »mavrica« V Slovenskem delavskem domu v Fuclidu, O,, je slovenski pevski zbor 30 »Zarja« v sohoto 11. aprila priredil redni pomladanski koncert z naslovom »Pomladna mavrica«. Zbor je zapet vrsto lepih Slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Po koncertnem delu je za pic s igral ansambel Markic-Zagar. Slovenski pevski zbor Zarja slavi v oktobru 65-letnico obstoja. Ustanovljen je bi! z namenom, da hi s pesmijo med slovenskimi rojaki budil narodno zavest, hkrati pa prosveti je val naše delavstvo. Prvi predsednik zbora jc bil Leo Poljšak, ki ga jc vodil po začrtani poti in v marsikaterem pogledu prispeval k temu, da zbor še danes v Slovenski pevski zbor »Zarja« iz. Clevelanda ob 60-letnici Viki in Edwin Poljšak, žena In sin pokojnega prvega predsednika »Zarje« Lea Poljšaka celoti opravlja svoje poslanstvo. 2bor Zarja jc v času svojega obstoja in delovanja premagal številne težave, vendar se je kljub temu obdržal in tako velja danes za enega izmed najstarejših slovenskih pevskih zborov v Ameriki. Zarja se ponaša tudi z vidnimi dosežki na umetniškem področju. Uprizorila je izvirno slovensko opero »Turjaška Rozamundas, ki ju je uglasbil John Ivanusch, besedilo zanjo pa je napisala na podi agi Prešernove rom année Mary Grdi-Ivanusch. Zarja j c bila prva med slovenskimi izseljenskimi pevskimi zbori, ki je v svoj stalni repertoar vključila tudi partizanske pesmi, to je pesmi, ki so nastale med slovenskim narodnoosvobodilnim bojem. Zarja je bila tudi prva, ki je po drugi svetovni vojni gostovala na koncertni turneji po Sloveniji, V krogu svojih sorodnikov in številnih prijateljev - to pa so bili skoraj vsi pevci slovenskega pevskega zbora Zarja, sla v soboto, 7. aprila slavila zlato porok o naša znana ameriška rojaka Mary in Jack Tomšič iz Clevelanda. Slavje jc bilo v spodnji dvorani slovenskega delavskega doma v Euclidn. Jack Tomšič je znan kut vsestranski društveni delavec, pevec, znane pa so tudi Številne njegove pesmi, s katerimi je obeležil vse pomembnejše dogodke slovenskega društvenega življenja v Clevelandu. Del njegovih pesmi je izid v zbirki »Pognale so na tujih tleh«. Ob zlatem jubileju skupnega življenja Mary in Jacku Tomšiču čestita tudi uredništvo Rodne grudeI Leo Poljšak je Zarjo uspešno vudil polnih 35 tet, za njim pa je tu odgovorno nalogo prevzel njegov sin Edwin, ki jo je vodil le eno leto, še zdaj pa kot odličen pianist večkrat priskoči na pomoč zboru. Za njim je predsedniške posle prevzela Jennie Fatur, ki je bila pred tem več let podpredsednica, predsedniške posle pa je opravljala devet let. Za njo je bil zei predsednika izvoljen Andy Turkman, ki zbor kot predsednik vudi šc zdaj. V znamenje priznanja mn je zbor podelil pin kem s sliko prvega predsednika zbora l.ea Poljšaka. Slovenska ohcet v Eucltdu Mladinski pevski zbor krožka Št. 2 SNPJ jc v nedeljo, 12. aprila priredil koncert in opereto pod naslovom »Sluvenska oheel* na odru SDD v Euclidu pod vodstvom dirigentke Cilke Valenčič-Dolgan. V prvem deluje zbor krožka št. 2 SNPJ zapel venček slovenskih narodnih pesmi, nekaj slovenskih plesov, na harmoniki! pa je igrata nekdanja pevka pri tem zboru Kathy Hlad. V drugem delu pa so ntmei uprizorili pravo slovensko kmečko nhcet. Vili k o smeha in dobre volje so vzbudili s svojim prikazom slovenskih oh-eetnih običajev; šli so po nevesto z ženinom, starešino in teto, drugom in družico, pogajali so se za balo idr. Ves oder je bil poln. veselih in razpoloženih ivatov. Dvorano so napolnili številni Ejubi-relji slovenskih ljudskih običajev, zlasti pa seveda vsi tisti, ki znajo ceniti in spoštovati trud ameriške mladine slovenskega rodu, da hi ohraniti vsaj nekaj slovenske dediščine, kakor seveda tudi trud vseh tistih, ki skrbe za vzgojo in učenje mladih. Zlasti mladim pa pomeni priznanje starejših veliko spodbudo za nadaljuje delo, Uspešni nastopi mladine so obet in upanje, da bo slovenska pesem še dolgo odmevala z odrov slovenskih dvoran po Ameriki V večernem delu je po uspešnem nastopu mladinskega pevskega zbora za ples skrbel ansambel Raya Po-lantza. ARGENTINA Zlati jubilej Jugoslovanskega centra v Rosariu Jugoslovanski center v Rosariu je v septembru 1980 praznovat 50-le Inko obstoja. Člani tega društva so se zbirali v drušLvenih prostorih ves mesec, kjer so sodelovali na raznih družabnih prireditvah in se udeleževati športnih tekmovanj, osrednja proslava pa je bila 21. septembra 1980 v velikem mestnem gledališču. Kulturni spored je začel tamburaški zbor »Zagrebi, ki je pod vodstvom Nikole Plančiča zaigral najprej argentinsko in nato jugoslovansko himno, temu pa je sledil kvaliteten spored. Izredno prijetno nas je presenetit obisk velike skupine slovenskih in jugoslovanskih rojakov iz Buenos Airesa, članov slovensko-jugoslovanskega društva Triglav, ki so do nas prevozili 300 kilometrov dolgo pot. Triglavov mešani pevski zbor pod vodstvom Joseju Samca j c zapet venček slovenskih narodnih pesmi, sledil je nastop tamburaškega orkestra, ki nas jc prav tako ganil do srca. pravo navdušenje pa je zavladalo v dvorani, ko se jo na ud rit pojavilo 35 plesalcev Triglavove folklorne skupine. Mavdia-Šeni smo bili ob spoznanju, kaj vso zmore naša mladina iti izrekli smo jim vse priznanje za ves njihov trud, ki ga vlagajo v vaje za tako uspešne nastope. $e posebno priznanje gre njihovi voditeljici Normi Tomič. Po končanem sporedu smo naš jubilej počastili tudi s skupno večerjo, na kateri je bilo okrog 650 oseb. / naše ambasade v Buenos Airesu nas je počastil generalni konzul Ananije Stojo- vič 'L ženo, skupina naših rojakov je skupno z generalnim konzulom obiskala tudi rosarijskega župana, ki smo mu predstavili naše delo. Lepo pozdravljamo vse bralce Rodne grude, še posebno pa člane društva Triglav h Buenos Airesa, ki so jim ob tej priložnosti še enkrat lepo zahval j it jem o za obisk ob našem jubileju. Anton Brišar, predsednik Na p ros inv t 50-h-tnicc Jugoslovanskega centra v Rosariu so podelili t udi priznanja dosedanjim predsednikom društva, Na sliki od leve: jugoslovanski generalni konzul Ananije Stojovič, zdajšnji predsednik Amon Brišar, prvi predsednik društva Jože Sigulin. Aleksander Gorjan in zdajšnji tajnik Frane Kastelic, ki je tudi izročil priznanja Fogted v dvorano med slovesno večerjo v počastitev 50dctnicc Jugoslovanskega centra v Rosariu OB JUBILEJU ISKRE PETINTRIDESET USTVARJALNIH LET Letos mineva 35 let iskre. največje ju gosi ovanske organizacije združenega dela v elektroindustriji, Namreč, pred petintridesetimi Jeti, točneje 8. marca 1946. leta, je takratno ministrstvo za rudarstvo in induslrijc SR Slovenije potrdilo preimenovanj s dotakratnih Strojnih to-, varp, Kranj v Iskro, tovarno elektrotehnike in finomehanike. ki je imela takrat nekaj več kol €00 delavcev. Ker je takratna oprema ustrezala proizvodnji elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov, so pričeli intenzivno uvajati tovrstno serijsko proizvodnjo. Povojno obdobje obnove je terjalo nekaj tipičnih izdelkov, ki jih je uvedla v program tudi Iskra. To so Pili, na primer, mala stiskalnica, stenske ura, ročni vrtalni stroj. Števec električne energijE in različen instalacijski material. Postopoma pa so se v proizvodnji izoblikovali programi, katerih jedro so tvorili izdelki, ki so potem daljše obdobje predstavljali osnovni proizvodni program. V okviru tega proizvodnega programa so okoli leta 1950 izdelovali v Iskri največ kinoprojektorje, električne Števce, električne vrtalne stroje, telefonska naprave, merilne inštrumente, avioelektrične sestavne dele in selenske usmernike. Pr tam ja treba poudariti, da je bila proizvodnja električnih Števcev, prva velikoserrjska proizvodnja v jugoslovanski elektroindustriji. Ta, lahko bi rekli začetni, proizvodni program sa je skozi leta širil, povečeval in izpopolnjeval skladno z razvojem in razširjanjem Iskre. Zaradi hilrega in nenehnega razvoja je matična tovarna v Kranju kmalu postala pretesna. Razen tega je postala nujna tudi specializacija proizvodnje. Zato so v Iskri začel iskali nove lokacije in ustanavljali nove specializirane obrate. Pomembno leto v razvoju Iskre je lelo 1950- Iskra Je bila eno izmed 215 jugoslovanskih podjetij, ki so jih izbrali za eksperimentalno uvajanje delavskega samoupravljanja in to še pred sprejetjem zakona o izročitvi tovarn v upravljanje delavcem, Prvi delavski svet so v kranjski Iskri izvolili 6, septembra 1950. leta. Deset lei pozneje, 1960. lote, pa se začenia novo, pomembno obdobje v razvoju Iskre, Izredno hitra rast slovensko elektroindustrijo En težnja po še uspešnejšem poslovanju- sta narekovali poslovno združenje sorodnih podjetij in ustanov. Iskri so se tedaj pridružila tri ljubljanske podjetja, n sicer Inštitut za elaktrpzveze, Tovarna telekomunikacij jn Tovarna električnih naprav. Na ta način je bilo mogoče tudi združevanje sredstev za skupne potrebe oziroma uspešnejšo uresničevanje skupnih nalog. Tako se je začelo obdobje pospešenega razvoja in širjenja Iskre v šestdesetih letih. Po nekajlelnem uspešnem poslovanju sa je Iskra odločila za reorganizacijo in formiranje Združenega podjelja, ki so ga delavci ustanovili z referendumom in tako okrepili pravno m gospodarsko samostojnost posameznih delovnih organizacij znotraj Združenega podjetja. Naslednje, zelo pomembno leto v razvoju Iskre ie leto 1974, ko so v Iskri ustanovili na osnovi nove ustave temeljne organizacije združenega dela kot osnovne enote, ki se prek proizvodnih in specializiranih delovnih organizacij združujejo v Stavba Iskrinega poslovnega centra v Ljubljani. Iskra headguarters in Ljubljana. sestavljeno organizacijo. Tako je bila dana osnova za nadaljnji in še hitrejši napredek Iskre. Seveda pa je ta organiziranost doživljala pogoste spremembe tudi v naslednjih letih, vendar je to pomenilo le doslednejše uveljavljanje zakona o združenem delu v praksi. Že na samem začetku so se Iskraši zavedali pomembnosti lastnega znanja, vloženega v razvoj in proizvodnjo posameznih izdelkov. Zato je tovarna stalno povečevala vlaganja v razvojno-raz is koval no dejavnost, v razvoj ta dejavnosti, tako da imajo danes vse delovne organizacije v okviru Iskre lastne razvojne inštitute in ustrezne strokovnjake. Skupaj dela v Iskri ha raziskovalnem področju kar 2090 strokovnjakov. Samo v zadnjih desetih letih so se vlaganja v to dejavnost povečala 24-krat in dosegla v preteklem letu 7,1 odstotka od vrednosti proizvodnje. Razen tega Iskra ie mnogo let intenzivno razvija poslovno tehnično sodelovanje s številnimi raziskovalnimi ustanovami doma ih po svetu. To je Iskri omogočilo, da je postala tudi izvoznik lastnega znanja. Dandanes ima Iskra prijavljenih mnogo mednarodnih patentov, svojo tehnologijo pa prodaja tudi v razvite d rž e ve. Prvi sporazum o dolgoročnem sodelovanju je Iskra sklenila pred Skoraj tridesetimi leti, in to s švicarskim podjetjem Bosshard. prvi sporazum o prodaji licence pa z zahodno-nemško firmo Bosch. Število sporazumov o dolgoročnem poslovnem sodelovanju, o proizvodno tehničnem sodelovanju in kooperacijah, kakor tudi o prodaji licenc se je naglo povečevalo v sedemdesetih letih. V zadnjih nekaj lelih pa se je Iskra z ustanavljanjem mešanih in lastnih podjetij! v tujini (tovarne v Italiji,. Švici. Španiji in Ekvadorju} in še uspešnejšim prenosom lasine tehnologije in Know-how v države v razvoju Se aktivneje vključita v mednarodno delitev dela. Samo v lanskem letu je bilo podpisanih Al spora;umov e dolgoročni proizvodni kooperaciji. šesl o poslovno tehničnem sodelovanju, deset o nakupu in sedem o prodaji licenc. Iskra je s svojimi izdelki osvojila najprej jugoslovansko tržišče in zgradila mrežo podružnic, lastnih prodajaln ter servisov, Tako ima danes Iskra 16 podružnic v vseh večjih gospodarskih središčih Jugoslavije, 37 lastnih prodajaln in 36 tast n ih servisnih centrov, več kot 300 pa je pogodbenih servisov. Zelo zgodaj so začeli razmišljati tudi o izvozu. Tako je Iskra že 1952. leta izvozila v Avstrijo kinoprojektorje v vrednosti 13.000 US dolarjev. V naslednjih letih se je izvoz vse bolj večal in feni je Iskra prodala na. tuje za 145 milijonov dolarjev blaga in storitev. No, lo je bilo mogoče le z izgradnjo lastne zastopniške in trgovinske mreže na tujem. Prvo lastno tvrdko v tujini je ustanovi Ta Iskra 1967. leta v Stuttgartu v Zvezni republiki Nemčiji. Danes tvori to mrežo 26 trgovinskih in proizvodnih podjetij ali predstavništev v 19 državah širom sveta. Nastopanje na tujih trgih, je pokazalo pomembnost industrijskega oblikovanja, ki mu je Iskra začela posvečati pozornost in dokaj hitro dosegla tudi na tem področju pomembne mednarodne uspehe, številna mednarodna priznanja in nagrade za lepo oblikovanje. Da so uspehi odvisni od ljudi, njihove sposobnosti in usposobljenosti. so v iskri spoznali takoj na začetku In so vseskozi posvečali veliko pozornost vzgoji kadrov prek lastnih šolskih centrov ter sistema štipendiranja. Tako je tudi danes. Iskre ima lasten šolski center za izobraževanje poklicnih in sred-njetehničnlh kadrov, razen lega pa podeli ietno okoli 2000 štipendij na vseh stopnjah šolanja. Specializirani proizvodni programi terjajo višjo izobrazbeno raven kadrov, salo je v Iskri dobro razvito tudi šolanje ob delu. V lanskem letu pa je sačel redno delovati Iskrin izooraževalni center, ki v sodelovanju ^ univerzo organizira posebne tečaje za izpopolnjevanje de I avce v i n nj ihovo usposa bij an je za delo na pod ročj ih, ki so zanimiva za Iskro. V preteklem obdobju je Jskra prav tako uspešno reševala tudi vprašanja družbenega razvoja in življenjske ravni zaposlenih delavcev. V Iskri danes skoraj ne poznajo stanovanjskih problemov, zagotovljena je družbena prehrana, zdravstvena zaščita in poskrbljeno je za otroke delavcev. Ko so le-tl na delu, V tovarnah delujejo splošne, specializirane in zobne ambulante, sindikati pa skrbijo za nemoteno kulturno in športno udejstvovanje delavcev, bodisi v lastnih klubih oziroma društvih, ali pa rekreacijsko na skrbno organiziranih srečanjih. Iskra je prehodila 35 let dolgo pot. polno ustvarjalnosti in uspehov, rn postala iz majhne tovarne z nekaj nad BOO delavci v Kranju industrijski velikan, ki je na prvem mestu v tovrstni zvrsti v Jugoslaviji, na 16. v Evropi in na 58. mestu v svetu. Iz ‘■kranjske- iskre je poslala velika policentrična organizacija, ki je prinesla napredek in pomagala k razvoju najbolj nerazvitih predelov. Današnja Iskra, ki ima glavni sedež v Ljubljani, združuje BO temeljnih organizacij združenega dela in H delovnih skupnosti, ki tvorijo 9 proizvodnih dejavnih organizacij in 5 delovnih organizacij skupnega pomena. V Iskri združuje delo skoraj jo.OCO samoupravljal cev, ki so v lanskem latu ustvarili več kot 31 milijard dinarjev skupnega prihodka. Po podatkih publikacija j'260 največjih«, ki jo izdaja beograjska Ekonomska politika, je bila Iskra že po podatkih za 1979. leto na 9. mestu v državi med industrijskimi organizacijami. Meri pre- delovalno industrijo pa zaseda drugo mesto, takoj za naj večjim jugoslovanskim proizvajalcem avtomobilov. Po dohodku, povečanim zfl amortizacijo, je iskra v preteklem letu prispevala v družbenem proizvodu gospodarstva Jugoslavije z 0.8%, industrije Jugoslavije z 1,9% in elektroindustrije SFRJ s 27%. V SR Sloveniji znaša Iskrin delež v družbenem proizvodu gospodarstva 5%, v industriji 10% in v elektroindustriji 75%. Iskra postaja vse bolj pomemben partner tudi v svetovnem gospodarstvu. Po skupnem prihodku lanskega leta v višini 1,316 milja ra e US dolarjev se je uvrstila med velike svetovno firme v svoji Zvrsti m postala interesantna za kupec širom sveta. V preteklem letuje Iskra na tujih tržiščih prodala za 145 milijonov dolarjev robe in uslug, največ od tega. v zahodne razvite države Ih ZDA (43%j, v države SEV 34% in v države v razvoju 23%. Posebej je treba poudariti, da je znašal delež kompletnih sistemov in izdelkov visoke stopnje obdelave kar 55%, delež inženiringov, prenosa tehnologije in znanja pa 5% izvoza. V resnici je derez posredovanega znanja v tujino še večji, sa.j je znanje vključeno prav la ko v prodajo sistemov. Tako je Iskra v celoti izpolnita izvozne zadolžitve iz minulega srednjeročnega načrta in ustvarila ugodne pogoje za start v novo srednjeročno obdobje 19B1-19B5, v katerem naj bi Iskra prodala na tujih trgih skupno za 1,5 milijarde dolarjev blaga in uslug. To pomeni trikrat toliko kot v preteklem petletnem obdobju in bo to nalogo mogoče uresničiti is, če bodo uresničeni vsi zastavljeni cilji. Iskra namreč načrtuje v naslednjem srednjeročnem obdobju tudi dokaj obsežno investicije, ki so pomembne za uresničitev skupnih in izvoznih načrtov. Potrebovala bo ludi večjo-oporo političnih in gospodarskih forumov, Je posebej zato, ker je Iskra eden od nosilcev srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih programov slovanske in jugoslovanske elektroindustrije. Razen tega bo morala Iskra v naslednjem obdobju, če bo hotela zadržati oziroma izboljšati svoj položaj v mednarodni delitvi dela, še bolj intenzivno osvajati moderne tehnologijo in uvajati sodobno opremo in sodobne proizvode posebno na področju mikroelektronike, profesionalnih elektronskih in elektromehanskih elementov, poslovnih in procesnih računalniških sistemov, integriranih telekomunikacijskih sistemov, namenskih naprav in sistemov, kibernetskih sistemov, alternativnih energetskih virov in racionalizacije potrošnje energije, zaščite človekovega okolja in drugo. Glede na dosedanje uspehe v minulem srednjeročnem obdobju in posebno v lanskem letu lahko optimistično napovemo uresničitev zadanih nalog. Kajti, čeprav je bilo lansko Jero teto stabilizacijskih prizadevanj in lata naporov za povečanje izvoza, kar je povzročilo večje profesionalizacijo proizvodnje in povečanje deleža lastnega znanja ter tesnejše povezovanje z domačo razvojno raziskovalno dejavnostjo, je prav tako usmeritev omogočila uresničitev načrtov. Pa Se lo Uspehi iskre, njen ogromen razvoj v obdobju 35 let. so plod dela, znanja in velike želje po napredku vsega kolektiva. 30.000 delavcev, med katerimi jo več kot polovica žensk, se zaveda, da z vestnim in merljivim delom ustvarjajo boljši jutri sebi, Svojim potomcem in celotni družbi multina-cionalne Jugoslavije. Zavedajo se, da s tem omogočajo nadaljnji razvoj samoupravnih sociaiističnih odnosov, ki delavca osvobajajo in mu omogočajo, da je postal solastnik proizvodnih sredstev in enakopravni partner pri -delitvi no-voustvarjenih vrednosti, rezultatov svojega dala. Ti delavci Iskre, kot vsi delavci naše skupnosti, znajo spoštovati pridobitve narod noosvo bodil naga boja in socialističnega razvoja naše domovine, to je prednosti samoupravnega socializma, ki nam ga zavida ves svet. R. N. ume tnlSka beseda Plamenica Pri založbi Borec v Ljubljani je izšla /bitka iislih novel JANEZA GRADlS-N1 K. A. Povezuje j o ji h giavn i juna k Mal i ja, ki nastopa. kol udeleženec v (.klanjanjih in pripovedovalec (novele so namreč pisane v. prvi osebi), čas narodnoosvobodilne vojne iti Zagreb- Avtor pravi: »Te [lovele skušajo leposlovno zajeti nekaj odlomkov iz delovanja Slovencev, združenih v Osvobodi Eni fronti v medvojnem Zagrebu. Snovno je v njih le malokaj, kaT se ne bi biki res Zgodilo ali se vsaj ne bi bilo moglo enako zgoditi, tako da pričajo o neki resničnosti,* Predstavljajo nam vrsto usod in dogajanj, ko! jih jc doživljal upreobčutljiv izobraženec«, kakor se noeni pripovedovalec Matija sam. Pripoved teče neprisiljeno, ljudje, ki nam jih avtor predstavi, so pretresljivo človeški, seveda pa je vseh Sest novel napisanih v izredno lepem jeziku, saj jih je spisal eden od najpomembnejših slovenskih prevajalcev in jezikoslovcev, Zanje je Uidi prejel Kajuhovo nagrado Za Leto 1980. \? Gradišnikove knjige Plamenica objavljamo uvodni del prve novele z naslovom VALJHUN. Kadar se nam v življenju primeri kaj Lak ega, česar ni bilo mogoče pričakovati ali še slutiti ne, govorimo O naključju ali o usodi. A to sta le besedi, s katerima izražamo nekaj česar si ne znamo razložiti. Kar se je zgodilo, □slane nepojasnjeno tudi potem, ko smo rekli: naključje jc naneslo, usoda je hotela. In vendar nam besedi velikokrat pomagata, da na kratko izrazimo nekaj, kar bi morali sicer razlagati na dolgo in široko. Usoda se je poigrala z njim! rečemo, pa smo se ognili iskanju vzrokov in povezav. Zavedajoč se omejenosti te rabe, lahko na začetku zgodbe o svojem nekdanjem sošolcu tudi jaz rečem, da se usoda včasih čudno poigra z nami. Lahko spoznaš človeka, ki hi ga rad imel zmeraj v svoji bližini, pa ga potem zanese drugam in ga ne vidiš nikoli več. Kdo drug ti je tako malo všeč, da bi ti bilo čisto vseeno, če ga ne bi srečal nikoli več, vendar ti ga (usoda ali naključje'?) spet pripelje na pot. Jaz, recimo, nisem bit prav nič vesel, ko sem v Zagrebu, ko meje vojni Čas ' 34 zanesel tja, spet naletet na nekdanjega sošolca Podobnika. Bil je med tistimi sošolci, ki jih nikoli nisem posebno maral- Poznala sva sc šele od pete gimnazije, do male mature je hodil v šolo v Ptuju. Menda srt ga starši najprej poslali tja, ker so imeli tam sorodnike, da je lahko stanoval pri njih in imel boljše varstvo-lahko bi se tudi reklo, da je bit bolj pod nadzorstvom. Tako je prišel mecl nas šele v času, ko smo se Šteli Že napol za odrasle in se začenjali ozirati za dekleti. Iz svojih izkušenj vem, da traja, kadar se dijak tako pozno prešo-Ea, precej časa, predeti ga novi sošolci zares sprejmejo medse. Vinko Podobnik pa sc tudi ni posebno trudit, dit bi sc zbližal z nami. Bil je bogataški siti, in pri njem j c la beseda res nekaj pomenila: njegov oče je bil veleposestnik, lastnik velikanskih gozdov na Pohorju in razsežnega, zgledno urejenega posestva pod njim. Posebno velike denarje mu jc menda nosila živinoreja, saj les v tisLih časih ni imel prave cene. Pclušold se gotovo ne menijo dosti za reči, kot Sta kupčevanje in premoženje, pri Vinku pa smo za to vsi vedeli, morali vedeti: očetovo bogastvo je omenjat tako pogosto, da smo ga bili povečini kmalu siti. in tudi sicer je bil pravi bogatinski ošahnež- la vzdevek sem mu dal sam pri sebi, in enkrat ali dvakrat, ko sva se huje sporekla, sem mu to besedo tudi vrgel,v zobe. Pa ni bilo videti, da bi ga bil kaj zares prizadel, morda mu je bilo skoraj všeč. V razredu smo imeli še nekaj drugih sinov in hčera premožnih staršev, pa si nobeden ni toliko domišljal na svojo bogatijo, in tudi njihove navade so bile takšne, da so nam bili v svojem dijaškem življenju precej enaki. Le la veleposestniški sin nam je dajal spet in spet vedeti, da sc ima zaradi očetovega bogastva za nekaj boljšega od nas, ¡.trčil se je od nas tudi po tem, da jc že Leda j jasno vedel, kaj hoče postati. Medtem ko drugi sc nismo kaj dosti premišljali, za kateri poklic naj se odločimo, če pa smo že imeli katerega izbranega, nismo še nič tehtali možnosti. kako bi ga lahko dosegli, je Vinko zanesljivo vedel, da bo nasledil očeta na posestvu. Že njegov oče je bil inženir agronomije, verjetno še dunajski, in tudi Vinko se jc hvalil, da se resneje uči samo tistih predmetov, ki so mu potrebni za njegov prihodnji študij, Po maturi da bo šel v Zagreb študirat agronomijo v Sloveniji je tedaj še nismo imeli - in sc potem vrnil na domače posestvo. Kaj mu bosta pri tem koristila zemljepis ali zgodovina slovenskega slovstva? se je posmehoval. A nam drugim sc jc zdelo, dit s tem bolj opravičuje svoje slabše učne uspehe, zakaj bil jc zelo povprečen dijak in je nekatere predmete izdeloval samo s popravnimi izpiti. Pozneje sem spoznat tudi njegovo sestro, bila je dve leti mlajša od njega in je prišla na našo šolo istega leta kot on. Težko si jc bilo mislili, da sla to brat in sestra: ne samo, da si na zunaj nista bila preveč podobna, ločila sta sc tudi po značaju in vedenju. Sestra je bila sicer po navadi oblečena precej kričeče, tako da si jo med skromneje opravljenimi sošolkami brž opazil; ampak v tem se je gotovo izražal slabi okus njene matere. Kadar pa sem jo srečat in kaj govoril z njo, sem sc zmeraj čudil, kako ne kaže niti trohice tiste domišljavosti, ki me je odbijala pri Vinku. Njegovi bahavosti je bilo primešanih šc nekaj drugih neprijetnih lastnosti - ali pa se j c samo meni tako zdelo. Zakaj v razTedu jih je bilo nekaj, ki so se dobro razumeli z njim, čeprav smo jih drugi sumih, da so sc ga oprijeli predvsem zato, da jim je plačeval za kino ir jih vabit v slaščičarno. Enkrat ali dvakrat je povabil v kino tudi mene; a čeprav sem ud duma dobival tako malo denarja, da sem si moral manjkajočega služiti 7 inštr utajami, sem povabilo odklonil - če ne morem hoditi v kino za svoje, tudi za tuje ne maram, nekaj takega sem mu rekel, in potem me ni več vabil. Ostala sva si vsa štiri leta tuja, čeprav sva v sedmem razredu sedela celo blizu skupaj, drug za drugim. Ko smo se na koncu po maturi razhajali, mi je bila -od marsikaterega tovariša ločitev težka, prav nič pa mi ni bilo mar, da Podobnik odhaja v Zagreb, medtem ko bom jaz študiral v Lj a bij a ni. No, moj tedanji študij se je komaj dobro začel, pa ga je bito tudi že konec, vsaj za tisti čas. Ko sem biT drugo leto na vseučilišču, je država po nemškem napadu razpadla. Najprej sem obtičal v Ljubljani, potem sem se le nekako pretolkel domov na Štajersko, pa sem prišel ravno pravi £as, da so me Nemci pridružili mojim staršem, ko so jih izgnali iz Slovenije in izselili v Bosno. Kako me je prve čase jezilo, da sem rinil domov in nisem rajši ostal v Ljubljani, kjer bi mi pod Italijani ne bilo hudegaI Vse, kar sem tedaj videl okoii sebe, je potrjevalo moj občutek vsesplošnega poraza in brezizhodnega položaja, v katerem so se sesuli vsi naši upi v lepo prihodnost. Težko bi me bil tedaj kdo pridobil za delovanje za kako skupno stvar; prepričan sem bil, da mojih moči ni za kaj več ko za životarjenje in za reševanje lastne kože. Kakor v potrditev moje črnogledosti se mi je primerilo še to, da so me oblasti tako imenovane neodvisne hrvaške države prištele med. svoje državljane in mi kot dolžnost naložile, da moram odslužiti vojaški rok. Poslali so me v Zagreb, tam pa so me čez nekaj mesecev po pomoti ali kdove zakaj odpustili i? vojske, Prepričan sem bil, da bodo to pomoto prej ali slej odkrili in me spet vpoklicali, zato sem skušat naglo najti službo, ki bi me varovala pred vpoklicem. Kakor se mi je sreča nasmehnila že s lem, da so me izpustili iz vojske, mi je ostala zvesta še naprej; našel sem si zaposlitev v tekstilnem podjetju, ki je med drugim zalagalo tudi vojsko. Glede na moje maturitetno spričevalo so me postavili za nadzornika v skladišču. Za takšno delo sicer nisem bil šolan, a bilo je razmeroma lahko, tistih nekaj reči. ki jih je bilo treba vedeti o raznih vrstah blaga, sem se hitro naučil. - povrhu pa je blaga primanjkovalo ih je bilo skladišče dostikrat napol prazno. Dobival sem za tiste čase dobro plačo, tako da mi je vsak mesec nekaj ostajalo, še več pa se mi jc zdelo vredno to, da sem imel precej prostega časa, čeprav danes ne vem več, kaj sem tisto prvo leti) počel z njim. Moral pasem si poiskati stanovanje; in tov medvojnem Zagrebu seveda ni bito lahko. Prve mesece sem se stiska! P« zelo neprimernih luknjah in med čudnimi sostanovavci, potem pa sem našet sobo pri stari gospe, ki se mi j c zdela še vsa iz nekdanjih avstro-ogrskih časov, Ne samo da se je oblačila po modi ¡2 tistih dni. po vtieh dvajsetih ir nekaj Letih, ki jih je preživela v Jugoslaviji, je znala še vedno samo madžarsko in nemško. Vsa sreča, da sem se v gimnaziji naučil toliko nem- ščine, da sem se lahko sporazumoval z njo, Tako sem se spravil v razmeroma varen kot, in kaj vem, kako bi bil preživel naslednja vojna leta, morda bi bil kar obtičal tam, ko ne bi bil kakega pot leta pO tem, ko sem prišel v Zagreb, na ulici naletel na starega znanca, zemljepisca Rožanca, ki j c bil doma iz našega mesta in sva si bila dobra še iz otroških let. Po šolanju je bi! eno leto pred menoj, na Hrvaško pa ga je zaneslo podobno kot mene. le da so bili domači izseljeni v Srbijo in je v hrvaško državo prebegnil zalo, ker ga je zaradi podtalnega delovanja lovila Nedičeva policija. Zaradi neke nezgode v otroštvu je imel eno nogo krajšo in je nekoliko šepal. Pač zato si ni upal oditi v partizane in je deloval v mestu. Kmalu po prihodu v Zagreb je zvedel, da imajo tamkajšnji Slovenci svojo podtalno organizacijo, poiskal si je stik z njo, začel delati, in kmalu je postal tr jOik Mestnega odbora Osvobodilne fronte. Ko sva sc srečala, kar verjeti ni mogel, da ne delam v tej organizaciji, da sploh ne vem zanjo. Redkokdaj v življenju sem moral poslušati tako ostro pridigo, kol mi jo je tedaj naredil, tako da sem ga na konci) poslušal ves osramočen in komaj čakal trenutka, ko bo nehal in mi dal priložnost, da ponudim svoje sodelovanje. Pozneje, ko sem delal z njim, sem se sam čudil, kako je bilo mogoče, da sem zabredel v tako mrtvilo, vsekakor pa sem mu bil hvaležen, da me je zdramil iz njega. V tistem času sva zelo uspešno sodelovala. Rožanc jc bil moja zveza, kakor smo pravili temu, razen njega dolgo nisem osebno poznal nikogar v organizaciji. Seveda sem imel stike tudi z drugimi, a to so bila bežna srečanja, pri katerih sem vedel samo za konspi-rativno ime. Nekatere obraze sem si sčasoma zapomnil - med njimi je bilo veliko žensk, te so imele pač več časa in so zbujale manj pozornosti od moških — nič pa nisem vedel, kdo SO ti ljudje in kje stanujejo ali delajo. Mene so poznali pod imenom Matija, Rožanc j c takoj rekel, da sem si ga izbral v spomin na Malijo Čopa, pa ni bilo nič res, izbral sem si prvo ime, ki mi je prišlo na misel. Rožanc sam sc jc dajal klicati za franjn- Sestanke in snidenja smo sl določali sproti in kraje smo zelo menjavali, da sc nc bi izdali. Imeli pa srno kraj, kjer smo sc pogosto shajali, ali bolje rečeno srečevali. To jc bila majhna trgovina z radijskimi sprejemniki in radio-materialom prav v mestnem središču, v prečni ulici, ki se je iztekala na Tlico. Lastnik je bil starejši mož, Slovenec, ki se je preselil v Zagreb nekje v tridesetih letih; bil je od samega začetka privržen osvobodilnemu gibanju. Radijske cevi in druge radijske potrebšči- ne so bile v tistih vojnih časih velika redkost, naš trgovec. Inlehar po imenu, pa je bil z njimi razmeroma dobro založen, ne vem, kako ji tl je dobival, morda so mu pri tem pomagale tudi naše zveze, Za nas pa je bila njegova trgovina imenitna točka, kjer smo se lahko dobivali, ne da bi komu zbudili sume, pa še tako v središču mesta je bila, Kadar sem imel kak zmenek tam, sem trgovca vprašat po kakem radijskem delu, ki ga kajpada nisem.potreboval, in dobil odgovor, da ga trenutno nima v zalogi. Potem sem moral malo počakati, če nisem že tam dobil človeka, ki si je ogledoval kak radijski sprejemnik. Izrekel sem dogovorjeno geslo uporabljali smo nedolžne stavke, s katerimi nismo zbujali pozornosti, tudi če smo nagovorili kakega naključnega kupca; sicer pa je bilo kaj takega redko, meni se je primerilo enkrat samkrat v dveh letih. Naneslo je, da sem nekega dne stopil v Intoharjcvo trgovino, ne da bi imel zmenek; neki znanec me je bii naprosil, naj bi mu pri Inteharju poskusil dobiti radijsko cev. Po naključju jo je trgovec imet, in ko sem jo plačeval, je vstopil skozi vrata moški, ki se mi je takoj zazdel znan. Visok in vitek, s podolgastim obrazom, in z gladko počesanimi lasmi, z nekam vodenimi modrimi očmi in z rdeče nadahnjcnimi lici - tisti trenutek sem že vedel, da je to Vinko Podobnik. Seveda, saj jc šel študiral v Zagreb- Videl sem, da me je tudi on spoznal, in Že me jc tudi ogovoril, »Glej no, Stanko, kako pa prideš ti sem?« in mi pomolil roko. Stisnil sem mu jo, misleč pri tem. da njegovo vprašanje ne izdaja kftke posebne bistrosti, saj smo bili Slovenci v tistem času raztepeni na vse konce in kraje, tako da sc pač ni bilo čuditi, če smo se nekateri znašli v Zagrebu, Verjetno [tli je ta misel zbudila nekaj nekdanje nenaklonjenosti do ošabnega sošolca, tako da sem mu nekoliko pikro odgovoril; h Ne tako kut ti, Nemci so me pregnali senl.e za mlade po srcu Predstavlja trni vam pesnika Jožeta Šmita Pesnik Jože Šmit se je rodil l. februarja 1922 v veliki, kmečki družini v Tlakah pri Rogatcu. Že od četrtega leta naprej je bil pastir, nato pa je hodil v šolo na Donački gori. Kljub temu da so hiti doma revni, je pesnik odšel v gimnazijo v Ljubljano. Potem je na Dunaju študiral gozdarstvo, a študija ni dokončal, ker ga je prehitela druga svetovna vojna. Pesnik je najprej pobegnil k zaveznikom, od tod pa je odšel v partizane, Z borci je prehodil Dalmacijo, Liko in slovenske gozdove. Ko je prišla svoboda, se je vpisal na ljubljansko filozofsko fakulteto. Potem je hi! dalj časa novinar pri različnih slovenskih časopisih, urednik Cicibana in direktor periodičnega liska pri Mladinski knjigi. Pesnik piše tako za mladino kot tudi za odrasle bralce, znano pa je tudi njegovo prevajalsko delo. Doslej je za mladino napisal naslednje knjige: Marjetka, Pot za šalo pol zares, Kdo živi v tej hišici. Kaj dela zabiča. Ježek se ženi in prozno delo Kaj nam je povedal Jakec. Za vas pa je izbral pesem Zjutraj, da se skupaj z njim zavihtite na konja z zeleno grivo. ZJUTRAJ Zjutraj, še skoraj v lemi zaslišal sem nekaj kakor šepet, a na ulici ni še bilo ljudi, to je moral biti ptičji ščebet, Šel sem naprej in sem nehote iz mesta na njive zavil in znenada začutil mokre lasč, seveda, saj vendar dež je rosil. Dež je rosil in veter je vel mehko in toplo, da sem vzdrhtel in me je obšlo, ko da ne hodim, marveč drvim in konja za grivo zeleno držim. »Joj, zlatniki- Zdaj sem bogati Nakupil si bom sira, kolikor mi bo srce poželelo!« Skočil je Z okna, toda namesto med zlatnike je čofnil v lužo. Golob se je poredno zasmejal: »Le poglej tepčka! Lahko bi vedel, da ni vse zlato kar se svetila Ubogi jjiišek je otresel svoj kož tipček’in~odhitel v svoje domovanje sanjat sanje o koščku sira, Praznik »Dragi mišek, danes imaš rojstni dan, ir ker nimam darila, ti bom skušat vseh štiriindvajset ur izpolnjevati želje,« je spregovoril muc. Kar topil se jc od silne prijaznosti, čeprav ni imel za bregom nič slabega, Lc to si je mislil: naj bo enkrat po prijateljevo, saj tako vse leto delam z njim, kar se mi zahoče 1 Mišek si ni pustil dvakrat reči. Zavalil se je v fotelj in iztegnil nožiči predse. Vitan Mal ŽIVALSKE PRAVLJICE Mišek in zJâti žarki Mali mišje žalostno slonel ua oknu. »Kaj bo z menoj?« je tarnal, »pladenj je prazen, ljudje so odšli na počitnice, mene pa so pustili čislo samega ...« Takrat je izza oblaka pogledalo sonce in okopalo svoje žarke v luži, da sc je zlato zalesketala. »Za začetek pomij posodo! Ni je veliko, ampak vseeno sem slabe volje, kadar jc nered, v kuhinji.« V slabo voljo so ga spravljale tudi smeti. Tako je muc pomival, pometat, brisal prah, stepal preproge in na koncu ves izmučen prikotalil veliko kolo sira. in ko- je upal, da se bo odpočil, je moral poskrbeti za glasbo »Popolnoma brez posluha sem,« se j c skušal izvleči. Pa ni pomagalo! »Lepo razvleci brke in zabrenkaj s kremplji!« Muc je ubogat, Pri. tem je pogoltnil Slino in Si mislil: »Ako hočeš koga spoznati, daj mu oblast:« Laž in košček siru »Drugi moj miš, na pladnju sem videla velik kos sira. Pojdi ga odščipnit nekaj koščkov, jaz pa ho m medlem pripravila mizo,* je naročila miš svojima nožu. Miš je ubogal, toda sredi dela ga je premotil muc. »Malo sc bom poigral s teboj,« je zamijavkal. Toda mišku ni bilo do igre. Izpustil je sir, skočil na stol in s stola na tla. Izgubil je čepico in pogum. Dvakrat je obte k d nogo mize in trikrat okrog stola, da se je mucu zavrtelo v glavi, on pa je smukni.] v luknjo. »Kje imaš sir?« je vprašala ženka nestrpno. »Uit sem prepozen. Gospodinja ga je odnesla!« Hotel je potolažiti ženo z obljubo, da bo pred večerom še enkrat poizkusit srečo, Takrat pa je v njun domek pogledala mačja šapa z miŠkovo čepico na kremplju. »To si Izgubil, ko se ti je tako mudilo pred m e noji« Mišku se je kolcnilo iz zadrege, miška pa je vljudno molčala, čeprav bi lahko rekla: »Vidiš dragi, kako ima laž kratke noge!« Morje bíadvse pametna poljska miš prikoraka do morske obale. »Kakšno polje,* vzdihne začudeno. »Samo žita ni nikjer!« Sklene, da bo zorala modro polje, la ker ni samo pametna, ampak tudi spretna, iz razbite školjke, veje in posušenih alg sestavi plug. 1 Teden se zaleti v širno planjavo, jo galeb začudeno vpraša: »Kaj pa počneš, moja mala miš?* »Prvič nisem tvoja in drugič nisem majhna,* odgovori užaljeno. Da ji nc bi še kdo drugi zastavil tako neumnega vprašanja, poišče deščico. Deščica pa je tako majhna, da Lahko nanjo zapiše samo črko M in orje. Modro polje pa ne mara, da ga kdo orje. Galeb v zadnjem trenutku izvleče miško za rep in jo spusti na pesek. Ko miška izpljuva vodo, zasliši galebov smeh: »Kako si smešna! Sla si orat modro polje, čeprav si na deščico zapisala -morje!« Otu n Župančič DAJ - ZMAJ Daj - zmaj, dvigni se visoko nad polje, nad Inko, čez gora poglej, kaj je tam, povej' Štajerska je vsa zelena, a Koroška zamračena, Krasavec pečine orje, v soncu sveti se Primorje; da spustiš me malo više, vidci bi tržaške hiše. Ta čudežni svel naravc V poletni vročini, ko bi se vsi najraje znašli na morski obali, v senci gozdov ali v gorah ob hladnem potoku, imajo kmetje največ deta. Zato so počitnice za šolarje, ki so doma 7. dežele, dosti manj brezskrbne kot za njihove mestne vrstnike. Poletje je čas, ko sc razvijajo in dozorevajo kulturne rastline, ki zahtevajo stalno nego in trdo delo. Tako je Slovenija znana npr. po dobrem krompirju, v toplejših krajih tn v Primorju uspeva vinska trla, na ravninah Hrvatske in Vojvodine zorijo pšenica in sladkorna pesa, v Hercegovini so tobačni nasadi, v Makedoniji pa so poteg njih še riževa polja. Mnogi šolarji pomagajo Staršem pri košnji in zlasti pri obiranju sadja. Čeprav sn dnevi dolgi, je treba hiteti, ker se zamuda takoj pozna pri pridelku. Tu velja pravilo: česar danes nisi storil, morda jutri tie boš več mogel. Stane Peterlin Vera Albreht UGANKE Po stezicah sem ter tja jih na stotine miglja. Do noči od rane zore težke nosijo tovore. So udarnice brez dvoma, v delu vse za blagor doma. aj{A R/fif Ta pa težka ni uganka, saj je tvoja stara znanka; v rdečem k rilca gospodična, sedem pik, da je bolj Učna, kadar pa zleti v nebo, gledaš žalosten za njo. BOlltOfodBJfld Resda hodil ni v tovarno: v kotih, kjer je najbolj varno, tke in prede tanke mreže, z njimi zid in c ver prepreže. ifafnd Belo krilce je razpela, ko v pripeki je čepela, pa je krilce izgubila, rdečo kapico dobila, upoSnf skozi ameriško džunglo 109. Ko so novinci prišli v Colon, rtieslo oh Panamskem prekopu, so jih dodelili polku redne vojake. Iz Colom so z vlakom nadaljevali pol v vojaško (aborišče v Em-piru. Komaj Sn se ntivind postavili vvfSli), že je prijahal postaven častnik, na lepem korju. To je bil kapitan Mačke k sl k. Imel jih je že precej čez petdeset, vendar sla njegova drža in obnašanje vzbudila v Lojzetu veliko zanimanje. Stopil je s konja in se postavil naravnost pred Lorda in Lojze [jr »Kakšna misel vas je vodila, da ste se prijavili k vojakom v teh časih?« je zadonel njegov glas. Lili. »Rad bi pomagal... rad bi obvaroval svet pa demokracijo,« je Lonie jecljajte ponovil besede, s katerimi so častniki napolnili novincem glave. Blakclock jc posmehljivo pogledal fanta pred selsoj. »Sijajno, naša vojska je ponosna, da bo dobila v svrjje vrste toliko mladih mož. ki so pripravljeni varovati demokracijo,« iz. njegovih besed jc zvenela porogi ji vosi, kol da ne jemlje resno niti samega sebe niti vsega, kar se jc dogajalo v svetu. Lojze je še dolgo premišljeval o njem. Ni sc strinjal z drugimi, ki so ga imeli za blaznega. 11], Minilo jc nekaj dni. Lojze se jc po večerji odpravil na kratek sprehod po garniziji. Nepričakovano je naletel na Blakc-locka. Vprašal ga je po imenu in vzkliknil: »Tako. Torej ste Slovan.« In začel je govorili v mešanici slovanskih jezikov, ki jo je Lojze prav dobro razumel. Kapitan mu jc povedal, da jc bil med balkansko vojno v Srbiji. Naslednje dni so se morali novinci vadili v vojaških veščinah. Kapilari Blatkelock je bil zelo zahteven mož. Sam je bil odličen športnik, kmalu pa j c Lojze ugotovil, da je tudi zelo učen in razgledan. 112. Njegov kitajski strežnik je zbolel in Blakelock je zaprosil Lojzeta. da bi prišel začasno k njemu. Lojze, ki je hote! potešiti svojo radovednost, j c ponudbo sprejel. Občudoval j c obširno Blakelocko-vo knjižnico. V njej so bile knjige v raziič' nih evropskih jezikih, veliko je bilo znanstvenih knjig. Nekega jutra pa je Lojze našel skoraj tretjino knjig na tleh. Kapeian mu jc ukazal, naj jih sežge in naj kupi v bližnjem mestu zvrhano vrečo indijanaric. detektivskih romanov ir podobne navlake. 113. Ijijzetu se je zdelo njegovo dejanje nerazumljivo. Pozneje ju izvedel, daje To storil na uka? nadrejenih. Blakeloekov Kitajec je ozdravel in kapeian je Lojzeta dodelil stotniji *M«. »Zglasite se pri prvem naredniku Koški.* jc sc ukazal. Lojze je tako tudi storil in doživel še eno presenečenje. Pivi narednik je imel nesorazmerno veliko glavo, njegov obraz pa je bil skoraj brezizrazen. Lojze ga je napeto opazoval. Zdelo se mu je, da leži v tem možu neka skrita, silna moč, ki jo je namenoma potlačil. 114. Mihael Koška je Lojzeta izbral zfl sil [linijskega pisarja. Kmalu sla poslala prijatelja in ob večerih sta igrala šah. Lojze se je vse pogosteje spraševal, zakaj sta se Ulakelock in Koška, oba nadpovprečno bistra, odločila za službo v ameriški vojski. Julija 1917 so stotnijo »M« poslali v Darien, da bi skupaj z drugimi oddelki stražila prekop. Lojze se je dobro počutil. Vseeno mu je bilo, ali ostane v Panami ilo konca vojne. Toda ZL>A so sc odločile, da posežejo v vojno v Evropi. Oklicali so splošno mobilizacijo. 11 S, Loj^dOv polk sc je m n ral umakni-Ll £ Panamskega prekopa ua rob džungle. Zdaj jc lahko videl džunglo od blizu. Je «e ttt divje prepletanje rastlinstva res po-dobno ameriški družbi, je premišljeval.. Po nekaj me ned h nenehnih vojaških vaj >e je polk odpravi! v Louisiano, v Cantp Beaurcgaul, kamor SO se ogrinjali rmibili-ziranei iz okoliških mest. Nekateri od teh mladih fantov so bili premožni, drugi so prišli bosonogi in ra20glavi. Rili so nepL smeni iu niso znali govoriti angleško. Izkazalo se je, da ne poznajo niti lastnega priimka. Tako so postali Jonesi iti Smithi. I1H. Epidemija, ki so jo imenovali španska, in je razsajala tudi pri nas, jc ponehala prav tako nenadoma, kirkor je izbruhnila. Medlem ko sta skupaj skrbela z,a bolnike, sta sc Lojze in Koška še bolj zbližala. Koška je zaupal Lojzetu, da je pobegnil v vojsko zaradi svoje ogromne glave. Samo !u jc varen pred odkritimi posmebi, varuje ga častniški čin. iV Ameriko jc prišlo veliko tekih ljudi, ki doma niso mogli živeti. Veliko ¡e bilo poštenjakov, veliko pa tudi lopovov vseh vrst. Amerik h je velik kotel, kjer se meša dobro in slabo.« Mb. Na stotine, morda na tisoče mobilizirancev 50 pripeljali šerifi. Bili so tako neuki, du niso prebrali poziva v vojsko. Lojze se je čudil njihovi zaostalosti. Jedli so kar z rokami in se večkrat obnašali kot tepčki, ker hj upali, da jih bodo poslali domov, Vsaka ura je bila izpopolnjena z napornimi vajami. Nekoč je Koška grenko ugotovil; «Poglejte vse le mlade fante, ki smo jih iztrgali njihovim močvirjem. Učimo jih nositi puško in peti bedaste pesmi. Prepeljali jih bomo tja čez Ln marsikdo ho padel.* 117, »Alt bi vam bilo ljubše, če ne bi odpluli?* je vprašat Lojze, »Meni je vseeno. Tudi zanje mi je vseeno, žal mi je vas, ker vas imam rad- Bistri ste in razumete me, toda.Sklonil se je nad listine. Nenehno urjenje je tudi divjake spremenilo v vojake. Vsi so pričakovali, da bodo vsak čas odpluli. Nenadoma je dolgo deževje začelo močiti šotore in v taboru je izbruhnila bolezen. V enem samem dnevu so prepeljali v bolnišnico več kot tisoč mož. Uvedli so karanteno. I.ojze in Koška sta vsak dan vlekla iz šotorov mrliče. 119, »Džungla,« se je oglasilo v Lojzetu. Skušal je dognati, kakšni ljudje živijo okrog njega, skušal je razumeti resničnost, ki gii je obdajala. Mislil jc na ugotovitve Petra Moika o Ameriki, ameriškega pisatelja Upitrna Sirctaira in drugih. Pred se-l>oj je videl vedno porogljivega Blakelocka in zagrenjenega Koško. Postalo ga je strah. fiil je vojak in zanj so mislili drugi. Ko so si možje opomogli, se je divizija odpeljala * vlakom v Newport News v Virginijo. Poi jih je vodila sko/.i Tennessee in Sevcmo Čarobno. Lojze je ure in ure strmel v bežečo pokrajino. 120. V Newport Newsu so jih v kreall na tri ladje. Pot jc minila brez posebnih dogodkov. Ladje so varovale hitre enote vojne mornarice, kljub temu so vojaki s strahnm šušljali o nemških podmornicah. Izkrcali so sc v Brestu. Lojzetov oddelek so poslali v odsek Meuse-Argonnc na severu Francije blizu belgijske meje. Najprej so se utaborili v zaledju, kjer so doživeli prvo obstreljevanje. Zdeli so v strelskih jarkih in poslušali strahotno tuljenje in piskanje nemških in ameriških izstrelkov. skozi ameriško džunglo 121* Dva meseca sc bili že eui fronti, ne da bi bilo medicin prišlo do pravega hoja. Teden dni pred premirjem jih je prišel obiskal polkovnik BLakeloek. »Kje je slatnijslp poveljstvo kapetana Koške?« je Lojze zaslišal BJakcIockov glas, ki ni hil več tako rezek kot včasih, Ker so Nemci v presledkih obstreljevali ameriške položaje, so se vsi zadrževali v jarkih Blakeloek je vstopil v zaklonišče in Koška jc planil na noge. 122. Blakeloek sc jc ozrl okrog sebe ¡n zagledal Lojzeta. »Adamič, glej no,« je vzkliknil. »Narednik, če prav vidim.« Drugih Ulakelock ni poznal. Koška gaje vprašal, ali bi šla malo na oglede. Preden je Btakelock odgovoril, je mladi stolnijski trobentač, ki je nekaj šari! po svoji irubi, predirljivo zakričal. Našel je granato in ker ni znal ravnati z njo, je po naključju izdrl varnostni zatik. Vsi so se zastrmeli vanj. Dečko pa, namesto, da bi vregel granato iz zaklona, je še enkrat obupno zakričal in jo izpustil iz rok. 123. Blakeloek si je strgal čelado z glave in jo vrgel na granato, Stegnil je roko, da bi oboje prijel in skotalil iz zaklona. Tedaj se je granata razletela. Eksplozija je vrgla oh da vse, ki so bili v zakkmu. Lojze sc jc zavedel šele čez kratek čas. Zaklon je bil poln dima, V ušesih m« jc še vedno zvenel strahoten pok. £iv sem, je pomislil. Na njem jc ležal pravi naredrtll. Slišati je biht glasove in stokanje. Kdor ni hil ranjen ali omamljen, je planil na prosto. Vsi SO bili oškropljeni s krvoj, nihče ni imel najmanjše rane. Le Ulake kuka jc rd/lrgalo na k [iste. 124. Mladi trobenlač, ki je zakrivil nesrečo, Se je vrgel na ležišče in kričal kol blazen, Lojze sc je zavlekel v drugzakkm in se tam /grudiI na ležišče- Zaspal je. Ko se jc zjutraj zbudil, je drgetal od mraza in v pršili gaje bolelo. Poskusil je vstati, pa je omedlel. Ca z čas je slišal bolničarjev glas: «Morda ima špansko. Spravite go od tod.« Odnesli so ga v zaledje skozi strelske jarke in ga odpeljati v bolnišnico. Dolgo so se vozili po vijugastih cestah. Naposled SC je /našel v bolnišnici, med dvema, čistima, belima rjuhama. 125, Tu je Lojze doživel konec vojne. Nekaj dni pred premirjem je v kratkotrajnem boju padel njegov prijatelj Mike Koška. Lunic je hil ranjen in Lojze ga dolgo ni vidci. Ko je okreval, se je vrnil v svojo Stotnijo, ki ji je poveljeval nov kapetan. Veliko je pil in vojaki ga niso marali. Lojze jc gledal okrog sebe, Zemlja je bila razbrazdana od granal, Fovsod samo opustošenje. Deževalo je iz dneva v dan, vodni curki so zbili z dreves poslednje listje. Ceste Str bila blatne. V njem je tlel a ena sama želja: kako bi prišel čimprej iz Evrope, Lz Francije. 126. Pomislil je na domače in spraševal se jc, kako so preživeli vojno. So vsi živi in zdravi? Rad hi jih obiskal. Slovenija jc bila zdaj del Jugoslavije, ki je zrasla na razvalinah Avsiro-Ogrske. Vendar ni mogel dobili dopusla, Januarja 1919. leta SC jc / drugimi vojaki vkrcal na ladjo, ki jih jc odpeljala v Ameriko. Izkrcali so se v Newport Ncwsu, nato so jih odpeljali v Camp Zachary Taylor, veliko leseno taborišče v Kentucky!u, kjer jc bilo demobilizaciji ko središče za južne države. JO nove knjige materinščina Večpomensko pismo Bralec z onkraj luže piše: »Vaši časopisi k nam zelo neredno prihajajo, zato jih nc berem s posebnim veseljem, Že rajši vzamem v roko knjigo, če jo razumem. Nekatera iire pusti nacedilo. Srečam besed», ki jc ne poznam. Na primer dzumlius, Je to napaka ali zaresna beseda? Piše: Bil je tak džumbus, da je vse slaio na glavi. - S prijatelji smo gruntali po angleško, pti francosko, po špansko, po ilalijansko, pa nismo nikamor prišli. Pa me je beseda obsedla. Se vas sprašujem, poleni bom dal mir. Zeng in otroci mi že tako pravijo J ji.simbns.il Tismo jc več ko poučno. Priča o težavah raznih vri in sl open j, ki jih mora naš človek na [ujem premagovali, če hoče ostati v stiku z domovino. Odvisen je tudi od ¡Hivsem zunanje, tak» rekoč objektivne stvari. Od pošte. Od urada, ki bi motal delovati kot švicarska ura, saj pomeni dragocene vezi od človeka do človeka, od naroda do naroda. In če sc vezi trgajo, če pismonoša tli več reden gost, potem dnevniki in tedniki izgubljajo privlačnost, saj so slani, preden pridejo do naših ljudi na tujem, in prinašajo la ko rekoč »zgodovino«, drag papir za zavijanje. Pri današnji tehnični izpopolnjenosti in vesoljskih kočijah bi torej ne bilo slabo, če bi sc države pri medsebojnih dogovarjanjih kdaj še posebej spomnile tudi pošte in sklenile sporazum o vesi ni in hitri dostavi medsebojne pošte. Mislim., da bi bili tega veseli zlasii naši rojaki onkraj luže, še [Misebej mogoče v [.umski Ameriki. Tako bi se vezi i. našimi rojaki okrepile, saj bi sc tudi rojaki lahko bolj navezali na naše časopise in knjige, na našo besedo, ki bi jim prihajala v hišo in. stanovanje še nova, živa, aktualna. Branje slovenščine H bilo tako vsakdanja potreba in naloga, s tem pa tudi izurjenost v branju slovenskih besedil veliko večja. To bi bil torej en pomeli tega pisma, pomen, na katerega pisec najbrž niti pomislil ni, saj je širši, splošnejši in odmevnejši, kakor izhaja iz njegove trenutne stiske, ko ga preganja neznana beseda džumbus. Ko človek bere ali posluša znane besede in pojme, jih sproti v možganih prevaja v zavest ali spomin, v svoj računalnik. Ob vsakem neznanem pojmu ali besedi pa sc potek misli ali sporočila natrga in včasih tako vrzel lahko dopolnimo s podatki iz sobesedila ali iz prejšnjega znanja ali pa si posla vi mo svojo teorijo o pomenu besede. Včasih nam seveda vse tako sklepanje in ugibanje ni£ ne pomaga. V takem primeru potem beseda večinoma utone v podzavest, kjer čaka. da sc ob novem branju ali poslušanju spet srečamo z njo. Mogoče nam jo kakšna nova zveza pomensko bolj osvetli in bolje opredeli, tako da jo žc lahko uvrstimo med »rešena« vprašanja svojega znanja, mogoče pa ostane še naprej neznanka. Nekatere take besede so mirne, neopazne, tihe in neizrazite, Ponižno in pohlevno čakajo v podzavesti, da jih nazadnje sprejmemo med svoj besedni zaklad, ali pa nam dokončno izginejo v sivino onkraj zavesti. Nekatere neznane besede so pa nemirne, Rovarijo v nas, nam odmevajo v ušesih, nam stopajo pred oči, se venomer vračajo, nas dražijo, nam silijo na jezik. Najbrž je tudi heseda džumbus ena ta k ih. Sklepamo po tem, ker je bila nekaj časa tako moderna in modna tudi pri nas, v domovini, da je prevladovala ne le v vsakdanjem pogovoru, temveč je zašla tudi v časopise in celo v knjige. Bo tem, kako je notranje vznemirila našega rojaka na tujem, sodim, da mora biti v glasovni sestavi nekaj nalezljivo vznemirljivega. Beseda sama seveda niti malo ni slovenska in si [udi z nekajletno modnostjo in modernostjo pri nas še ni dobila domovinske pravice. K nam jc prišla iz srbohrvaščine, v srbohrvaščino pa iz turščLne. Pri nas je pomenila iu — kolikor je kje še v rabi - pomeni predvsem hrup. trušč, vpitje, zmedo, direndaj, zmešnjivo, v srbohrvaščini pa jo uporabljajo tudi v ¡Himenih šala, veselje, zabava, razgrajanje. Temeljni pomen v perzijščini in rurščinj pa jc: gibanje, mahanje z rokami pri govorjenj«, razgibanost. Beseda džumbus jc polenita kem po obeh plateh, po glasovni ir pomenski, kakor nalašč primerna, da se človeku zarije pod kožo. Ravno v tem jc tudi vzrok, zakaj se je pred časom tudi v slovenščino tako prikradla in po kratkem postopku spodrinila vse besede sorodnega pomena, da so se umaknile pred njeno napadalnostjo in vsestransko uporabnostjo: to ho džumbus, to je bil clžumbus, (akega diumbusa pa še ne, v šoli jc džumbus, v a vfobttsu džumbus, v tovarni džumbus. skratka vse en vam velik rlžumbus - ki nam podpira našo duševno lenobo, ker bi morali sicer napeli možgane in reči bobu bob In zobu zob In povedati, kaj pravzaprav mislimo: nered, gnečo, razgrajanje-,,? Lipam, da bo moje sporočilo srečno prišlo našemu rojaku V roke, čeprav bo zaradi slabših poštnih zvez, kakor bi Jatiko bile, trajalo dlje, kakor je treba, in se bo še nekaj časa mučil z neznanci besedo. Janko Moder MARJAN MUŠIČ: JOŽE PLEČNIK, Partizanska knjiga, Ljubljana. V zbirki Znameniti Slovenci je predstavljen človek, ki je pr«! na Slovenskem povzdignil arhitekturo na raven umetniškega izpovedovanja, Gre sploh za prvo knjigo o arhitektu Plečniku, čigar življenje je bilo ¡ZJXilnjeno z nc ih1 h m m snovanjem in trdim delom. Arhitektova ustvarjalna obdobja, bodisi dunajsko, praško ali ljubljansko, so prikazana v luči umetnikovih nagnjenj in časa, ki mu ni bil vselej prijazen. Pred bralcem se mjevajo Plečnikove Ideje in kažejo njihove uresničitve - cerkev Sv. Duha na Dunaju na primer, Rajski vrt na praških Gradčanih ali ljubljansko Tromoslovje pa Narodna in univerzitetna knjižnica. Avtor knjige Marjan Mušic je knjigo obogatil Z bogato zapuščino arhitektovih načrtov, risb in skic, vmes pa so tudi odlomki iz Plečnikovih pisem. MILAN DOLENC: LIPICA* Mladinska knjiga, Ljubljana. Knjiga je izšla ob lanskoletnem visokem jubileju Lipice,400 let je slavila, letos pa je knjiga izšla v angleščini (prevedla sta jo Žarko Horvat in Susa Ann Techy): Mladinska knjiga jo je namreč pripravila za ameriško založbo Coni rol Dala Arts (Minneapolis, Minnesota) in sicer skupaj z monografijo o slovenskih imp resi m tisi ill. Knjigo Lipica je Mladinska knjiga izvozila ameriški založbi v 10.000 izvodili, Slovenske impresioniste pa v 5000 izvodih, Monografija o lipicancih j c v ZDA že doživela lep odmev, sodeč vsaj po zdo ugodni oceni v ugledni ameriški reviji, namenjeni tistim, ki sll ukvarjajo s knjigo. Publishers Weekly. LEOPOLD SUHODOLČAN: SNEŽNO ZNAMENJE, Borec, Ljubljana, V rokopisni oslplifli prezgodaj umrlega pisatelja Leopolda Suhodolčanu je ostal nedodelan, vendar v nekem smislu dokončan njegov poslednji roman z naslovom Snežno znamenje, ki ga je potem pregledal in pripravil za tisk njegov prijatelj pisatelj Ivo Zorman. Suhodolčan se je v letu svojem romanu lotil tem življenja, ljubezni, smrti pa opisovanja vzdušja takoj po drugi svetovni vojni. Gre za umetniško ti podobi tev in oživilcv časa izpred tridesetih tel in več, časa obnove in Izgradnje porušene domovine po vojni, ko smo z nacionalizacij« in drugimi politično-gospodarskimi ukrepi začeli uresničevali socialistično vizijo naše družbe. Knjig« je lepo opremil likovnik Matjaž Vipotnik. mislimo na glas Obiski Imate napovedan obisk, Sc ga veselite? Se z vnemo pripravljale nanj? In kdo pride? Prijatelj ali prijateljica? Soro-dniki'.’ Sošolec? Poslovni znance? St»ra, premožna letka ali stric? Ali pa nekdo, kt ste ga v mislili še pTpd obiskom žc nekajkrat postavili pred vrata? Obiski so različni, pa tudi mi, ki obiske sprejem a mo ali hodimo na obiske, smo zelo različni med seboj. Nekateri imajo obiske, odnosno obiskovalce, zelo radi. Všeč jim je, da tudi drugi vidijo, kaj vse imajo, kako žive, kolikšno je njihovo gostoljubje. Naj bo obiskovalce kakršen že, se mu znajo prilagoditi, če drugače ne gre, pa 7. vljudnimi frazami. Ti tudi sami radi hodijo na obiske in prav vseeno jim je, ali jc to tistim, ki so jill obiskali, všeč ali ne. Kajti so tudi ljudje, ki jim ni dosti do obiskov in obiskovalcev ter se jim, če je le mogoče, vljudno izognejo, te pa je obiskovalec le vztrajen, so kmalu vidno zamorjeni, čeprav bi to radi prikrili z vljudnim izgovorom. Poglavje zase stj obiski v bolnicah pri bolnikih. Ti postanejo včasih pravu more in resen vzrok, da se bolniku stanje poslabša. To sem na lastne oči videla, ko sem pred časom ležala v bolnici. K moji sosedi, ki ni bila iz. našega kraju, sc je v nedeljo nahrupilo celo krdelo sorodnikov in prijateljev. Vsak je prinesel obvezen šopek, pa raznih jestvin, od pohsnega mesa do slaščic in. pomaranč, čeprav je bila bolnica šele pred dobrini tednom operirana in je imela strogo d i el o, so jo silili in ljubeznivo nadlegovali, naj vendar to in ono vsaj malo poskusi, saj je vse domače. Cin volili so vsevprek, sc smejali in jo hvalili, kako dobro ¡zgleda, čeprav ni bilo to prav nič res. Potem je nekdo začel praviti vice in vsi so sc krohotali in bili prepričani, kako bolnica veselo uživa pri tem Kako sva si obe oddahnili, ko je vesela druščina vendarle odšla in jc sestra odnesla iz sobe njihove dišeče šopke, Le šopek spominčic jc 42 pustila, prijazne cvetke brc Z vsiljivega vonja, ki te živega spominja na sveže okrašene grobove. Pa kljub vsemu naju jc obe bolela glava in soseda je bila tako razburje na. daje zvečer morala dobiti injekcijo, da se jc pomirila. Obisk domače dežele in svojih ljudi po dolgih letih je nekaj posebnega. Vanj položiš kopico spominov, vse svoje hrepenenje in ljubeče sreč. Kako zelo potem boli, če se v lem razočaraš. O tem bi marsikaj lahko"povedali naši ljudje z onstran meja, posebno tisti, ki so v prvih povojnih letih obiskati svojce v domovini. Res je takrat pri nas še marsičesa primanjkovalo in presrečni so bili listi, ki so imeli, dobre strice in tete v Ameriki, da so jim pošiljali pakete. Pa so ti STečneži postali marsikdaj pravi pohlep-neži in se je včasih zavozlalo, če je prišla teta ali stric na obisk. Tako nam je Sama pripovedovala rojakinja Jennie. »Ko sem prišla, me je pričakal cel kup sorodnikov. Jokali smo in se objemali, da sem bila ganjena v dno srca. Potem pa so se začeli prerekati, kdo mc bo vzel s seboj. Beseda je tla la besedo in vsaka je bila hujša. Nazadnje so sc začeli suvati ir zmerjati. Takrat sem se odločila, da ne grem z nikomur, da sc Ivom s taksijem odpeljala v hotel. Za nekaj cini, sem rekla, potem bomo pa že videli. To jih jc potolažilo in še kar lepo smo se poslovili. A poiem ... v naslednjih dnevih so prihajali nadme v hold. Obiskovali so me in mi pisarili, vsak zase vabili in drug drugega lako črnili, da sem skoraj verjela, da so vsi veliki lumpje, hudo mi je bilo. da sem jokala. Potem pa sem naredila po svoje, Tisto, kar sem prinesla vanje, sem dala slepim otrokom v zavodu, nato pa sem sc odpeljala v toplice, pa malo ra morje, pa na izlet po Sloveniji, Lepo je bilo in še bom prišla, ampak k žlahti nikoli,« Vidite, tudi tako se je včasih zgodilo v tistih prvih povojnih Irfih. Morda ponekod še tudi kdaj pozneje, saj smo ljudje včasih h mio sebični. Ane prestrašite se. da boste tudi vi, kt nas letos nameravate obisk h ti, kaj podobnega doživeli, b prisrčno dobrodošlico vas bomo sprejeli. Če pa bi bilo s sorodniki kaj narobe - saj imamo ra izbiro lopliskih zdravilišč, obmorskih kopališč in izlelov jh) domačih in drugih krajih. Na veselo svidenje lorejl Kar pa sc obiskov in obiskovalcev na splošno tiče, bi bilo prav, da včasih malo premislimo in presodimo: ali niso naši obiski ponekod prepogosti in ho poslali za liste, ki jih obiskujemo, utrujajciči in morda že celo nadležni? In kakšni smo mi sami, če dobimo obiskovalce? Se in še bi lahko o tem govorili, a najbolje bo, da y tem vsak zase sami razmislimo. IS. filatelija 14. aprila je ob otvoritvi 36. svetovnega prvenstva v namiznem tenisu v Novem Sadu izdala Skupnosl jugoslovanskih rrr večbarvno priložnostno znamko za 8 dinarjev. Po dveh uspelih organizacijah svetovnih prvenstev (leta 1965 v Ljubljani in kia 1973 v Sarajevu) jc Mednarodna namiznoteniška federacija (ITTF) zaupala organizacijo novosadskim športnim delavcem. Letošnjega prvenstva (od 14. do 26. aprila) se jc udeležilo preko 900 tekmovalcev iz R6 od 123 članic iTTF in jc bilo tako iSPENS 8! V Novem Sadu doslej na j večja namiznoteniška pri redile v v svetu. Osnutek za znamko (delalj prizora iz igre oh znaku SPF.NSJ je naredil akademski slikar Dušan Lučič iz. Beograda, Znamke jc natisnil ŽLivod za izdelavo bankovcev v Beogradu v večbarvnem ofselnem tisku v prodajnih polah po 25 kosov, 5. maja pil je SJPTT izdala že tradicionalno serijo »Evro-pa-CF-TT*. Na dveh znamkah je reproducirala deli navdušenega ljubitelja folklore in slikarja samouka Nikole A me novi ca in sicer 8 dir - nHrTrrpnvtil Svatba« (celotna slika kaže svatovsko povorko po mestnih ulicah, dočim je na reprodudranem delalju le osrednji del stike -zastavonoši, starešina in priča z delom spremstva) in 13 din - »Svatje« (nevesta jezdi v spremstvu ženina in sorodnikov na novi dom). Nikola Ar sendvič (Rctfalu pri Osijeku 1823 - Beograd 1885) je bil po poklicu krojač. Zaradi velikega veselja do slikanja narodnih noš in običaje s jt opustil obrt in preko 20 let potoval po skoraj vsem jugoslovanskem ozemlju ler risal Folklorne motive. Skoraj 11 let jc brezuspešno ponujal svoje bogato slikarsko delo različnim oblastem. Sele leta 1879 je srbska vlada odkupila njegova dela za Etnografski muzej v Beogradu, njega pa zaposlila kol učitelju risanja v Leskovcu. Oba motiva jc za trsk obdelal akademski slikar Andreja Milenkovič po fotografijah Vladimirju Popoviča, Znamke je natisnila v večbarvni belici-gravuri švicarska liskama Courvoisier v prodajnih polah po 9 kosov. Kot Običajno je ob oheh izdajah Jugcmarka izdala ovitka prvega tire, ki sta po 2.50 din oziroma z znamkami 10.50 in 23.50 din. slovenski lonec Jetra po lovsko Pol kg telečjih, svinjskih ali mladih govejih jeter operemo, porežemo kožice in pretaknemo s prekajeno slanino, zrezano na rezance. Potem jih na-drgnemo s strtimi brinovimi jagodami in poprom. Na musli prepražimo malo sesekljane čebule, dodamo jetra in jih hitro opečemo po vseh straneh. Nato jih zjt lij e mo z juho ali vodo in dušimo, da sc zmehčajo- Najdlje dušimo goveja jetra, ker so najbolj trda, Ko so jetra mehka, jih vzamemo iz kozice ter zrežemo na kose kakor drugo meso. Nato jih solimo in pokapamo z limoninim sokom. Omako zgostimo z moko, prepražimo, zalijemo z juho ali vodo in prevremo. Na- zadnje dodamo l del kisle smetane in dobro premešamo. Na veli It krožnik zlažimo kose je-rcr ter ji ti polijemo z omako ir takoj ponudimo. Ker se jetra rada primejo dna posode, jih moramo med dušenjem večkrat obrniti. JDo 111:1 Oh krompirjeva solata Kilogram krompirja skuhamo, olupimo in narežemo na rezine. Enako narežemo nekaj lepih ki dih kumaric in pet trdo kuhanih jajc. Dodamo ic nare^ za no čebulo in vse polijemo z ttmako, ki smo jo pripravile iz lil dkg gorčice, 10 dkg olja. 3 tki kisa, drobno sesekljanega drobnjaka, soli in popra, Omaka mora bili lepo gladka. Ko šolalo polt jemo z omako, jo rahlo premešamo in pustimo stati nekaj minut, preden z njo postrežemo- Solata, ki jc lahko kol samostojna jed. bo še bolj izdatna, če ji dodamo nekaj narezanih svežih paradižnikov jubilej Sil let Ludvika Trohe Nenehno teče čas. Z njim odtekajo naša leta tako, dla dostikrat na to kar pozabimo. Srečujemo prijatelje, znance, ki sc jih čas ni vidno dotaknil, vedno sto enaki, pokončni, živo prizadevni do današnje stvarnosti, in kar ne moremo verjeli, ko zvemo, koliko let jim je s urad no« naštelo življenje, Tako je hilo, ko smo zvedeli, da je »naš Kanadčan«, kakor tlin mnogi pravimo, upokojence Ludvik Troha iz Kočevja, častni član Slovenske izseljenske malice, letos 22. februarja praznoval že svoj osemdeseti rojstni dan. i Ul d vika Triih li, povratnika iz Kanade, smo pred leti v Kodni grudi že predsiavili v daljšem zapisu. Pa še v njem smo se le dotaknili luga in onega življenja, polnega trdili delavskih Žuljev in žive prizadevnosti društvenika, organizatorja, borca za delavske pravice. Več <1 njem bomo povedali v prihodnjem Slovenskem koledarju. Naša današnja beseda pa naj bo le pozdrav našemu dolgoletnemu prijatelju in sodelavcu malice in malo zapoznela čestitka k njegovi življenjski obletnici. vag kotiček Iščem svojega sošolca, ki je odšel v Zvezno republiko Nemčijo, in se mi je zadnjikrat javit leta 1963. Piše se VINKO SLiS in je do leta t963 živel na naslovu; rtTaunvuciicT 7411, Oaslhaus Wiesengrund, Rcul-fingen. Kdor karkoli ve o njem, naj mi sporoči ra naslov: Berto Mikali, Titova 4, Ljubljana, Jugoslavija. Brata Emeric Jakič m Nikolaj Jakič, ki živita v Franciji, se te po zah valj ujel a svoji sesiri Mariji 2,uLki in njeni hčerki Zlatici iz Avstralije za lepspre-¡cm in gostoljubnost, ki sta je bi Ig deležna ob obisku v Avstraliji. Prav tako se zahvaljujeva za gostoljubnost vsem Slovencem, ki živijo v Avstraliji - v Sydneyu, posebno pa družinam Malus,, Flisar. Kučan, tirabne-r. RundeTla, Gaš-par, Mcncingar In Kukovec. Vse skupaj bova imela v lepem spominu In hvala vam še enkrat. K meric in Nikolu j Jakič, 219 rm de Gournay, Lorinaisnn, tiOI III IMcm, I ranec Frodam dvostanovanjsko hišo z vrtom iai sadovnjakom. Hiša jc stara 14 let. Del plačila je močen tudi s kreditom. Podrobnejše informacije dobile pn te le fon ti na štev. 061/811-457 (popoldne) ali pišilc na naslov; Alojz Mah kovic, Mar-iiova 17, 61410 7-agorji; ob Savi, Slovenija. Blizu Postojne ob asfaltirani cesti prodam veliko, starejšo hišo z velikim dvoriščem in mulim vrtom ob hiši, primerno za vsako obfl. Pišite na naslov: Frane Dekleva. 6623(1 Postojna, Stjenkova 6, Slove ni j«. Prodam starejšo 7idaniw, primemo za ureditev v slano-vanjc ali vikend, cca 300 ni’ zemljišča, 30 m (rilulne brajde; ob glavni cesti, 20 km iz Celja proti Kozjanskem, He nahaja stavbišče, ki ima že priključeno vodo in elektriko. Informacije se dobe na tel. štev. 063/741-047 pod »sončna lega«. Stanovanjsko hišo-dvojček v zadnji fazi gradnje v Ljubljaui-Režigrad prodam za gotovino. Ponudbe na naslov Kodna gruda pod a golo vina*. Začasna zaposlenemu v tujini (najraje iz Kanade) prodam v i gokopritl LČ110 s tanovanj s kn hišo v zadnji fazi gradnje v tepem lit mirnem kraju v spodnji Savinjski dolini, oddaljeno 9 km iz Celja. Informacij c dobite pri Stanc Lavrinc, Kasaze 68/a, 63301 Petrovče. Doma je Iz Starega kola na Kočevskem, z majhne kmetije. Dvanajst otrok je hilo v družini. Trije so majhni umrli, Od ostalih jih je sedem odšlo po svetu v Ameriko in Kanado. Pet Faniov lu dve dekleti. Dekleti sta sc omožili. Fantje so delali v gozdovih. To je bilo težko, napil rno delo od jul ra Jo mraka, v najtežjih pogojih, brez vsakih določenih delovnih ur, v močvirjih, pod roji klima rjev za skromen zaslužek. A ho za tega so bili včasih ogoljufani. Ludvik je končal pet razredov osnovne šole. odslužil vojaščino in šel na delo v gozdove. Najprej na Hrvaško, zatem v Francijo, od tam [Ul za brali čez morje v ZDA in potem v Kanado. V Port Arthurju v Kanadi, kjer jc delal do L 1943 kol gozdni delavec in zadnji 2 leti v tovarni papirja, jc dodobra spojna! vse brezpravje gozdnih delavcev in z drugimi spoznal, da brez organ izirane- ga dela zanje ni rešitve- 7ato SC jc včlanil v novoustanovljeni sindikat gozdnih delavcev, postal je član Podpornega društva Rled, odbornik Sveta kanadskih Slovanov, od I. 1940 član KP Kanada. Največ pa SC j C pozneje udejstvoval pri Zvez.i kanadskih Slovencev, ki jc bila ustanovljena po sklepu konvencije kanadskih Jugoslovanov maja 1942 v Torontu, Na tej konvenciji jc bito ludi sklenjeno, da bodo začeli izdajah slovenski časopis Edinost. Prva številka tega lista je izšla julija 1942. Urejal gaje Belokranjec Jurij Matešič. Edinost je stalno poročala o narodnoosvobodilnem gibanju v Jugoslaviji, Ludvik Troha je bil 1. 1943 od organizacije iz. Pori Arthurja pozvan v Toronto, kjer je pomagal v uredništvu Eduiosli. Avgusta 1943 je bil na konvenciji izvoljen za glavnega tajnika Zveze kanadskih Slovencev, leto kasneje pa jc prevzel blagajniške posle. Leta 1946 je poslal upravnik In blagajnik Edinosti in to ostal do povratka 1. 1948. Zelo prizadeven je bil pri organizaciji zbiranja pomoči za domovino. Na njegpvo pobudo je bila med Slovenci organizirana akcija zh nakup rentgena za bolnišnico na Golniku. Zavedni kanadski Slovenci so v ta namen v treh mesecih zbrali 12.450 dolarjev. V lej akciji je sodelovalo 28 naselbin, ki so vključevale 1466 darovalcev. Skupna vrednost zbrane pomoči novi Jugoslaviji, ki so jo prispevale vse napredne organizacije južnih Slovanov, zbrane pod okriljem Sveta kanadskih južnih Slovanov, pa je do I. 1948 znašala nad dva milijona kanadskih dolarjev Po povratku I. 1948 se je Ludvik Troha zaposlil pri Gozdnem gospodarstvu v Kočevju, kjer je delal do upokojitve 1. 1959. Ves čas jc sodeloval pri organizacijah v Kočevju in v Ljubljani, kjeT sc jc takoj vključil v odbor novoustanovljene Slovenske izseljenske matice in je vsa leta njen odbornik in zdaj casi ni član. Vrsto let je bit predsednik, zatem pa Tajnik in blagajnik njene podružnice v Kočevju. 7.H svoje dolgoletno ilružhe-no in politično delo v tujini in doma je prejel visoka priznanja: ud predsednika Tita red zaslug za narod s srebrno zvezdo in red bralstva in enotnosti Z zlatim vencem, od občinske konference SZDL v Kočevju pa srebrno značko Osvobodit-ne Tronic. Sam pa pravi; »Ta odlikovanja, ki sem jih prejel, so priznanja našemu skupnemu de in. Mnogo je bito tovarišev ¡n tovarišic, ki so vnelo sodelovali od začetka. Mojc delo jc bilo samo prispevek pn vsem tem.v I.S. h Švice mi Triglav Jubilejni pohod na najvišjo slovensko goro Res, deset let je ¿e minilo od lakirat, ko se nas je zbrala majhna toda bana družba Slovenit in Slovencev iz vice ter od doma in en Švicar, ki se je odpravila na štiridnevni pohod, v Julijce in na našega očaka Triglav, To je bl13.1P GLOBTOUR, Ljubljana EMONA HOTELI, Ljubljana Emona inženiring. Ljub'iana - n,a 10 ODO h p kmetijskih zemljišč pridelamo letno 22.700 ion Sladkorna pase 8500 ta n koruze 3800 tem kminih žit. 2200 ton grozda, f2DO ton sadja - v farmah vzredimo retno 5500 pitanih govedi. 12B.000 prašičev, imamo T50D krav molzmc. kr dajo lamo čLSDD.ilOO I mleka v mlekarnah predel a mn IS 4D0.000 I mieke - podelamo preko č.DEKl.OCiD I vins, 2,000 ODD I alkoholnih pijtrč. 600.000 t sirupov in fl 00D.000 stekle ni Ck brezalkoholnih pijaC. 3500 ton konzerviranih vrtnin 43 000 m3 skladiščnih površin hladilnice, pakirnice, pražarna, željama, 216 tovornih vozil. - 13 blagovnic 91 emena centrov in marketov, 3BG klasičnih in specializiranih prodajaln. - izvgz-uvoz, zastopstva inozemskih firm - oskrba ladij, |abt in letal - 5 podjetii in Š predstavništev v lujinr - turistična agencija. ■■ 24 poslovalnrc v Jugoslaviji - 133.100 tujih I uri slov - 4200 ležišč, 3400 restavracijskih sedežev Bernardin in Riviera Portorož, no tel Slon, GH Union in HolJEdev inn Ljubljana Hotel Evropa Celje. Hotel Siavrja Maribor. Hotel Turist Ilirska Bistrica. Zdravilišče Terme Čatež, Grad Mokrico. Ptujske toplice, Haloški biser. Ptuj - projektiranje in izvajanje kompleksnih inžen ringov za k m e ti j sivo trgovina, skladišča. lesnina POHIŠTVO GRADBENI MATERIAL INŽENIRING ZUNANJA TRGOVINA lesnina* velana tovarna zaves p.o. ljubljana, šmartinska 52 ZA PRIJETNO POČUTJE V VAŠEM DOMU ZAVESE VELANA. UGODEN NAKUP ZAVES VAM NUDI VELANINA INDUSTRIJSKA PRODAJALNA NA ŠMARTINSKI CESTI 52 V LJUBLJANI, tu tehnounion zastopstvo tujih firm, Ljubljana, p. o. Ljubljana, Vcinlak^va 2 telefon, komerciala, računovodstvo h, c, 320-855 prodajalna, Vošnjakova 5 tel1. 313-708, 349-889, 349-897 VAM NUDI IZ SVOJEGA ZASTOPNIŠKEGA PROGRAMA: OPREMO ZA CENTRALNO KURJAVO: ¿vedaka KOMBINIRANI KOTU ZA CENTRALNO OGREVANJE, ELEKTRIČNI KOTU, OLJNI GORILNIKI, A VTOMA TSKE REGULACIJE oventrtH) Zah. Nemčija RADIATORSKI TERMOSTATSKI VENTILI, OLJNE IN VODNE ARMATURE Zah. Nemčija. OBTOČNE ČRPALKE, TERMOSTATI IN DRUGI PRIBOR ZA CENTRALNO KURJAVO gl Nizozemska nOrTKO ekspanzijske posode z dodatnim priborom Italija JEKLENI PANELNI RADIATORJI ZA CENTRALNO KURJAVO _ Zah. Nemčija terrotncrm toplovodno talno ogrevanje OPREMO ZA GOSPODINJSTVO: Ital : *7/721 PRALNI SUŠILNI STROJI. POMIVALNI STROJI, mmJm HLADILNIKI, HLADILNE OMARE lf\EO Zah- UvnUBO PRALNI, SUŠILNI STROJI, CENTRIFUGE, LIKALNI STROJI ÍBAHCO l?>komfortj 1 ¿vedska: | KUHINJSKE NAPE, SAVNE, TUŠ KABINE BI A 11 DhHHVV POSODA IZ NERJA VEČE PLOČEVINE IN POMIVALNA KORITA CaSCO LAK ZA PARKET f/PRIIVIUSV I^ievertA Évedska 1 OPREMA ZA KAMPIRANJE Luxor ¿vedska BARVNI TV SPREJEMNIKI No. V SI RODNA GRUDA, Magazine for Slovenes Abroad, Cankarjev# fill, 61001 Ljubljana, Elovenijtt-Yugoslavia Tel. 06U231Q2 Published by Slovenska izseljenska matica, Ljubljana Editors: Jele Prešeren (Edilttr-in-Chief) and Jagoda Vlgcte. išnglish translations; Milena Mllojevlč-Sheppard, M. A. RODNA GRUDA is published monthly. Numbers S and 9 are published together as a double issue. Yearly subscription for overseas countries is 8.— U. S., 10.— Canadian or 7.— Australian dollars. Payment cffit be made direct to Oitr Account. No. 50100-620-010-32002-2818/5 at Ljubljanska banka, or iy international money Order, or by check — payable to a Slovenska izseljenska ntatica* — in a registered letter. From the Editor By the time this number of »Rodna ■Gruda« readies you, many of you will be on your way to our country or already amor« us, discovering or re-dis-covering the old country. After last year’s somewhat less numerous wisit by our Fellow-countrymen from all continents we expect that this year the number of visitors will again reach the fidu-res from the previous years, From year to year your visits have something in common. Every time wc meet several old acquaintances from the previous years, and every time a number of people who arouse special admiration pay us a visit. The latter are then of particular interest to the journalists and reporters of the Slovene daily and weekly newspapers and magazines. One cannot blit be deupiy moved when meeting a fellow-countryman who, after fifty or more years of bard work, comes to see bis old country again. No less arc we pleased to welcome a member of the second or third generation of our fellow-countrymen, who has been encouraged to visit us by some undcscribablc urge and a desire to discover the country that bis ancestors had told him so much about. Last autumn a grandson of one of our fellow-countrymen in Colorado, who has been our subscriber for many years, came to our editorial office. He had travelled across the whole of Europe, from Prance to the Scandinavian countries and, on a rainy, inhospitable night, he arrived by train in Ljubljana. He spent the night in the waiting room ar the railway station. Ilis first impressions of our country thus weren’t, of course, too marvellous. ¡'hen we helped him make a start in our country and told him how to get in touch with bis relatives. When, after two days, we met again, he couldn't hide how pleased and, even more, really tbrilled he was with our country. Such people and such a countryside cannot be found anywhere in the world, be said. Although he is a proper American he was welcomed with hospitality that he hadn't expected- It was just like his grandfather had told him a long time ago, but lie didn’t quite believe him then. Everything was even more beautiful LEian lie had been told. We shared his joy upon discovering SI oven sarin sure that similar »discoveries«: will be made this year. Well be pleased to take part in them, for, 1 have to admit, we often discover, at the same time, something new about ourselves as well. .fnze !*re5ereri Business News Alpina 5 Footwear Abroad In the “Alpina” footwear factory at Žiri exports are one of the major considerations, in the plan for development over the. next five-year period. It is by means of exports that the factory will obtain the foreign currency needed for the import of repromaterial and equipment. The factory is to export 177.45 million dinars’ worth of footwear to the convertible-currency markets. Alpina’s total output will amount to 1,440,000 pairs of shoes, out of which there will be 580,000 pairs of light weight shoes, 200,000 pairs oE ski-tracking shoes, 280,000 pairs uf skiing boots, 240,000 pairs of après-ski boots, 50,000 pairs of mountaineering bools, and 60,000 pairs of tennis shoes, ! Slovene Wine Exports to Great Britain The “LjutomercaiT’ working organisation from Ljutomur and the winc--pniduecrs associated in. the wine Eirm “SloVin” have been present oil the British wine market since [949, Over live last ten years our wine exports to Great Britain have increased five times, Thus in 1970 our exports reached a total of 1,996,784 litres, whereas at the end oE 1980 the exports reached as much as 1U million litres of wine. According to the findings of the “Daily Telegraph” newspaper it can be expected that the export of Slovene wines to Great Britain will increase further over the coming years. According to estimates made by British marketing experts, the amount of wine sold in Great Britain will double within the next ten years, wine thus remaining the only alcoholic drink wtih unlimited sales prospects. One of the reasons for such a situation lies in the fact that the taxes on wine are actually being red need, whereas the taxes on spirits and beer arc increasingly rising. Izola Duck is Always Occupied The workers of the "S.oktober” shipbuilding-yard at Izola (there are a total of 375 of them), are rightly proud oE their working successes achieved over die past few years. Ships from all over the world are being repaired at their floating dock. The firm, deals mainly with ihe repair of small and large ships, but in the years wheel business was bad they decided to start manufacture as well. According to this year’s plan the turnover on the convertible market is to reach one million dollars, the corresponding figure for the last year being 700,000 dollars, Last year an additional 3 million dollars were earned in the “clearing” area (from the repair of Soviet ships). Last year over a hundred ships from all over the world were repaired at the lsoia dock, “Elan” Exports; Lour-Fifths of its Skis In spite of strong competition on ali the world’s markets the “Elan” factory of skis and sporLs equipment from Begunje in Gorenjsko achieved better business results ir '1980 than in (lie previous year. As is well-known (liis branch of industry which is dev rued to recreation has recently experienced quite a crisis and only last year seventeen factories of this kind went out of business, including even the large Kneissel factory. According to statistical data, the sale of skis on tile American market dropped by 70®/o last ye it and yet “Elan” sold i .5 c/t> more skis on this market lhan the year before. Only in North America “Elan” sold 120,000 pairs of skis, thus becoming the most successful European firm on this market. The value of Elan's exports last year increased by 15 % as compared with 1979. although a lot of money had to be spent on the import oE raw-materials not available in our country, And what was Elan’s total output last year? At Haparands in Sweden 100.000 pairs of ski-tracking skis were made, at Brnica in Austria 160,900 pairs of alpine skis, at Lik, Kočevje 17.000 pairs oi children’s skis, and at Begunje 570,000 pairs of skis (130,000 pairs being ski-tracking skis). 83*® of the total production of skis and 22 “ft. of the boats produced were exported. The total number of skis made at Begunje has been the same over the past few years, but last year more high-quality, expensive skis were made and in this way “Elan” was able to make more money. The demand fur such top-quality skis is considerable both in nur country and abroad. International in formal ion transfer by computer At a seminar devoted to the research project on the transfer of information by telecommunications, Dr. Tomaž Kalin, an associate of the Jožef Stefan Institute from Ljubljana, was elected director of this comprehensive project. The researcli team is made up o£ experts from the E. E. C countries, Sweden, Finland, Portugal. Spain and Yugoslavia. The main purpose of this project, which is to be completed by the end of 1983, is the elaboration of the European concept of link-ups between computers and computer systems by applying telecommunications met bods. Wilis already in preparation”, re calk Pečnika r who signed the initial contract in 1973. Al present “EIccLmservicc1' has, including apprcliccs, IK! workers, but its growth still continues. The workers of Elcclroservice closely cooperate with large building firms from all over Slovenia, carrying out for them various kinds of jobs in the field of electroi retaliations. The result of their efforts and good work programme is their new business building at Grosuplje, covering an area of 1,200 square metres with an additional 6,000 square metres of land am- und it. Another 7,000 square metres of land ate ensured for (lie future expansion of Electmservice. Here several new production hulls are planned to be built. "Distrust in the new organizational form which al first prevailed among the craftsmen has gradually disappeared. The new law has provided a firmer basis for our future development1'. Peinikar. who has been managing his PGZD successfully for seven years, told us. I’oople are rein ruing (o Ptaniua again The contractual organizations are of great importance to the Communes as A large factory at Grosuplje “The beginnings of the present facto iy can be traced back to the fifties when I opened an electrotechnical workshop. The workshop gradually developed until the number of workers reached the maximum allowed. At that time a law providing for the possibility of contractual organizations Setting strawberries — the market- place of Ljubljana (photo by Chariot-te Anderson) “Private Enterprises“ in Yugoslavia It. was in Slovenia that the citizens were first given the possibility of founding contractual organizalions of associated labour, that is a kind of private enterprise. After the initial rapid rise in the number of contractual organizations of associated labour their expansion has slowed down, so tli at now there are about twenty five of them in Lhc whole of Slovenia. In eon Iras L to Slovenia, however, in the other Yugoslav republics lhis form of pooling of labour and resources has proved to be more viable. Thus at present there are about sixty organizations, known as POZD (Pogodbena Organizacija Združenega Dela — Contractual Organization of Associated Labour), working in Yugoslavia and employing a total of about 2,200 workers. Let us see what a POZD actually is. An independent craftsman or otiier working man who wants to perform economic activities indcpently wilii his own labour and with socially-owned means of production, can, in order to realize his creative abilities and to strengthen the material basis for the performance of economic activities, pool his labour and resources, on the hasis of the joint-venture principle, together with tile labour of other workers and socially-owned resources into a contractual organization of associated labour, According to the law the self-management socio-economic relations and tile genera! conditions for file performance of economic activities within such an organization are in principle (he same as in other organizations of associated labour, A citizen, who i>ook bis labour and resources into a POZD has the right to management in this organization in accordance with the contract concerning its foundation, which is also signed by the Executive Council of the Commune, the Trade Union Council and the Chamber of Commerce, Among the first organizations of this kind in Slovenia is the Grosuplje Electrotechnical Enterprise — POZD Electroservice — which was founded by electrotehnicjan Anton Pečnikar and econumisL Marija Vukov ič- The “Doctor Janžekovič“ Method they provide a lot uf opportunities £or ensuring work for people in more out--Of-tht-wiy places. One such organization which has brought new life to a village is POZD ’'Tajfun” at Planina near Sevnica, which was founded by Jozc and Stanko Span in December 1973. The Span brothers had invested 2,20(1,000 dinars in ’’Tajfun“ whereas Lhc Commune contributed 1,180,000 dinars in the form of annulled overdue trade taxes. At presenL agricultural machinery and hydraulic equipment are being manufactured at "Tajfun”. The share in the investment made by its founders has decreased and after seven years of operation as a POZD, ' Tajfun” has become a proper organization of associated labour. This is the first case of a craft workshop developing into a real enterprise, as the present organizations of associated labour used to be called before. When it was founded “Tajfun” had 24 workers, whereas now there are 100. Meanwhile the young people who had worked in West Germany, Switzerland or Ljubljana and Ccljc returned home to Kuzjansko, as they were able to find work there. With their coming back new life has been brought to Planina. At “Tajfun” on-the-job training is being encouraged and scholarships have been provided for a number of students and pupils. In Slovenia there are 2(J cases like the two mentioned above. However, there are several hundred craftsmen in Slovenia, who could he managers of a POZD. They arc the people who have proved successful in their workshops and have equipped themselves with modern machinery and are. at the same time, the sort of people who are capable of managing larger working organizations. In most cases they ate attracted to a POZD becasc of their aspiration for progress and development. They arc encouraged in such endeavours by society though the legislature and credit policy. Among the possibilities for getting loans they have recently been offered also foreign currency loans obtained by Yugoslavia through the International Finance Corporation. These funds are intended for the financing of the foreign currency part of individual investments in the service section of the Economy, Such conveniences will undoubtedly have a considerable impact on the development of POZD’s and their future direction. POZD’s have already proved to be that kind of organization which can supplement industry successfully and can, owing to their very flexible business management, make an important contribution towards the cutting-down oi imports, A Yugoslav Doctor makes liur way into the circle of Hie world s most prominent specialist for the treatment of burns Jnst as the superb achievements of some departments of the Ljubljana Medical Faculty and the Slovene hospitals have long been known in the world, the reputation, of some Slovene doctors has reached far beyond the Yugoslav borders as well, lit what follows we shall! present one of these outstanding doctors, Dr, Zora Janze-kovii, who works at the hospital in Maribor, where medicine has been making rapid progress. On April 6tb. 1974 lhere was a special ceremony at the Hilton Hotel in the American city of Cincinnati, which is one of the best develop-ed medical and research centres in the United Slates. The Chairman of the American Association of Surgeons who are specialists in the treatment of burns, and the Director of Shritiai's Institute for the treatment of bums, Bruce G, MacMillan, introduced their guest. Prim anus Dr. Zora Jtmzckovic, a lady doctor from Yugoslavia, While the prominent American specialist spoke about their guest and her life, in particular about her medical work, slides of Maribor and its hospital where Dr. Zora Janzekovie lives and works were being shown on a large screen. The slides were intended to help introduce to the large audience of doctors and scientists the country from which their guest had come on the occasion of the meeting o£ a great number of surgeons, specialists in the treatment of burns. Dr Janiekovid got up from her place of honour and, with the audience applauding, L?ruce MacMillan handed to her the Everett Evans memorial medal. dedicated to the memory' of the welt known American surgeon and scientist, It was awarded to Priroarius Dr. Zora JaniekoviC for her contribution in the search for new and hcLtcr methods for the treatment of burns. She was also awarded a diploma as a member of honour of the American Association for the Treatment of Hums. According lo the custom, which is observed in America on such occasions, 500 doctors gave a standing ovation to the Yugoslav lady doctor until she sal down again in the great hall of the Hilton Hotel. Then the lady doctor from Maribor delivered a memorial lecture. She had to prepare an hour’s report which she entitled “Burn wounds from the aspect of surgical treatment”. The title of the lecture alone docs not tell what was so special in the lecture that it had opened the way for her to the exceptionally important meeting at the great haii of the Hilton Hotel. Nor was this lecture, delivered in front of such a large number of American doctors, the first or the last at similar meeting of specialists both in Yugoslavia and abroad. American doctors didn’t hear of the lady doctor from the small town of Maribor for the first time in Cilicit! atti. In his lectures, delivered to the thousands of doctors from all over the United States, the world-famous spctial-ist in plastic surgery', Douglas Mac Jackson from Great Britain, had reported on (he new method of treating burns, devised by Dr. Zora Janžekovič, in a manner of one convinced in the great value of the new method. Worldwide til lent ion u roused About twelve years ago Dr. Zora Janžekovič decided to treat bums in (lie same way as other wounds. By deciding on the surgical removal of the tissues destroyed due to burns and for the subsequent transplantation of healthy skin from the other unaffected parts of the body, she had reached such good results in the treatment of burns that they aroused attention in specialist circles all over the worldly skin transplants infections can be avoided, which is of the utmost importance in the treatment of bums”, Dr. Janžekovič told us. She has been one of the most prominent specialists for the treatment of burns for a number of years, “In my search for a new method oE treatment I was particularly concerned with, finding a way in which the patient could he spared pain and high fever, i tried to ensure a quick recovery', prevent infection and alleviate, as much as possible, the consequences of burns, which can be unpleasant to look at”. The extremely fine scalpel with which during the operation Dr. Janžekovič removes the individual layers of skin affected by the burns, is in masterful hands. When, at important meetings of specialists, the author of the new method spoke about her work the way to this invaluable experience was open to others as well. The road to international recognition and the acceptance of the new method by other specialists was, of course, not an easy short-cut to success. At the third Yugoslav Congress on Plastic Surgery (which was attended (list) by guests from abroad) Dr. Zura Janiefcovic presented her method for tlie quick. tre;itment of burns. The audience was surprised at the evidence ^|re was able to provide in favour of her method but, nevertheless, one of ihe specialists present remarked, with some scepticism, that ore swallow' doesn’t bring Spring. Among the guests at the Congress ¡r Maribor there was also Dr. Douglas Mac Jackson, a specialist in plastic surgery at the Department lor Research in the Treatment of Hums, tram Birmingham, England When 1 talked to him at the Congress he told me the following: “Primaries Dr, Janfcekovifi’s method has amused my interest, Tve been thinking about this method a great deal and I'm considering using it myself, too". Burn treatment — the Marikor way If in Maribor Dr. Maclakson was still wondering whether be should start treating burns using Dr. Janzekovic's method, the following year he already told his colleagues: “Tin presenting and recommending Dr. Janzekovic's work to you so that you’ll be able to assess critically its value as a new approach intended primarily for the treatment of deep skin burns". When one of the world’s most distinguished specialists in plastic surgery, the American surgeon Dr. Fos, heard of Dr. Janzekovic’s method he at once wrote her a Idler asking if lie could come on a specialist visit to Maribor. After being shown around the department for plastic surgery' at the Maribor hospital he said that he was surprised and excited at what he’d seen. Dr. Zora Janzckovie did not expect that her method would cause such a turning-point in the treatment of deep skin bums as soon as it was first presented. Of course, she did not hope for approval as a mat ter of politeness either, but rather for a professional dialogue about the real value of what she had achieved after many years of hard work, and with "female stubbornness”, as she says, She took, advantage of every opportunity for a professional discussion of her method. She kept attending various specialist meetings* symposiums and congresses where she reported on her work, the results obtained and the post-operative condition of patients treated by her method at Maribor Hospital, The first firm step cm the road towards the final recognition of the value of her method on the world-wide scale was, no doubt, the above-mentioned congress of specialists in plastic surge- iy with participants from outside Yugoslavia, which was held in Maribor. “Nothing new. The report is too difficult to understand”. This was the answer of the editor of the American medical journal chat Dr. Janžekovič received several years ago when, si i 11 unknown on the world's medical scene, she had sent him a detailed article about her method and the results achieved, When her method became widely known site got two letters from the sane journal asking her to write an article about her treatment. A pile of letters addressed to Primarias Dr. Zora Janžekovič prove how much doctors from all over the world are interested in her mcLhod, or as the British specialist, Professor Dr. Mae Jackson, has called the new approach to (lie treatment of bums, “according to Dr. Janžekoviči method”. ?io fear of infection any more Until this method was established doctors treating deep skin burns, had been mainly concerned with preventing infection, for this represented the greatest danger to the wound. The classical method for the treatment of deep skin bums did not contribute to the healing of the wounds very much. The destroyed layers of skin were mainly left to heal by themselves. Now the situation is quite different. Dr. Janžekovič can hardly enumerate all (he countries where she has delivered lectures on how deep skin burns can be treated more successfully. The United States, Great Britain, Sweden, Italy, India, Czechoslovakia — these are a few of the countries which the Yugoslav specialist in plastic surgery has visited. Fame has rot changed her. She has remained a hard-working and devoted doctor who doesn’t spare herself in her concern for the patient. She has this to say about her method and the experience gained with it: “I Stave spent ■’y years licit with experience obtained in working according to my own method, Those who have aduplcd it are gaining experience wilh it and there is no doubt that somebody will contribute his own share towards the improvemet of what I myself have achieved-” Performances of »The Liberation of Skopje« in Australia Upon his return from Australia, where he had played the part of Georgrj in the play by Dušan Jovanovič, »The Liberation of Skopje«, the Slovene dramatic actor, Boris Cavazza, told us the following: »We gave 25 performances in Melbourne, Perth and Sydney, as the guests of the summer Cultural festivals. We were invited to Australia by »The Cladan Cultural Exchange Institute«, after their selector Anthony Steel had specially cotne from America to see the performance at Krusevac, at the suggestion of a friend of his who had seen »The Liberation of Skopje« at the B IT EF-festival in Belgrade. The Australian mass media paid special attention to our performances. Almost every day announcements, write-ups and interviews with the actors and director Ljubisa Ristie were published in the newspapers. Farts of Ihe performances, and interviews with the actors, were broadcast on T. V. twice, And in Sydney one of Australia’s best T, V. directors recorded the whole performance as a T, V, film. The reviews, in which critics pointed out that thanks to the directness of the perfor manee. (he language did not represent any obstacle to understanding, were, without exception, favourable, some even praising the performance in superlatives. The success of »The Liberation of Skopje« is best illustrated by a number of invitations for performing at various places, including for in stance the festivals In Adelaide and Canberra, Paris (in June or .September) and next year in "New York and Chicago. In Perth we put on an extra performance, because of exceptional interest in our theatre, and in Sydney the organizers wanted us to have 20 additional performances. Personally, I think that in Australia we could perform in front of a full bouse for three more months,« »The audience filled the places where we performed to the last seal and each performance was seen by about 500 people, It often happened that there were not enough tickets for all those who wanted to see the play. In Melbourne it started to rain heavily during a performance held in the open-air and yet no member of the audience left his seat- The actual places where we performed had been carefully chosen by LjubiSa Ki-slic already in September. Thus in Melbourne we performed in ihe former penitentary, in Perth and Sydney at the university centres, so that each performance in Australia was given in three different backgrounds, 9Q°fv of the audience was Australian, although about half a million Yugoslavs (among them, 300,000 Macedonians) live on the fiflh continent. The response of those of our fdlowcountiymcn who did see our performance was extremely favourable and encouraging as well, anti it showed their gTeat interest in cultural links of this kind with their native country.« Through the American jungle 73. The “Niagara” sailed from Le Havre in France, She was an old, not a big ship, which mainly carried emigrants to America. The majority of the passengers below deck came from the Slav countries, There were Poles, Slovaks, ■ Czechs. Croats, Slovenes and Rosoiaos, and also some Jews, Greeks, Turks. Germans and Italians from the Austrian icrribory. A tot of them were young men. Those who were older had their wives and children along with Lhem, Some wore their colourful national costumes. Ail of them were leaving for the promised land wilh great hopes and with fear. 7(i. The '’Niagara” sailed out into the open, sea- The excitement which spread over the ship had brought T.oj/e onto the main deck, too, He stared out over boundless ocean and an unknown feeling of happiness overwhelmed him. The vastness of the ocean seemed like a promise to him. He watched the furrows made by the ship and admired the waves. During the journey he and Peter Mulct had Calked a great deal. For hours Peter t&jught Ltijw how to pronounce American words and explained their meaning to him. After many days of Sailing (hey were approaching Hew York. 74. Peter Molek and Lojze were the only Slovenes who weren't travelling below deck. Molek had to he careful about his health and lie had bought a second-class ticket. Lojze’s father had. in his pride, insisted that I.jojzc, too. I ravel second class, He had given him some extra money towards the fare, so that Lojze and Pefcr Molek were able to get a small cabin. Lojze was sitting on one of the beds. He was dimly aware of ail that had happened to him during the previous few days, in front of him he saw his mother's face in tears, (he strict look of his father and the frightened eyes of his younger brothers and sisters. 77. The day before they sailed into New York harbour Peter said: llYou'll bo si! right in America, even if it is a jungle”. Lojze didn't quite understand what he wanted to tell him, so Peter added: “You're going to America in search of adventure, so America cannot disappoint you”. Lojze remained silent. Suddenly he realized that he'd stopped thinking about his home and his native country entirely. On the morning of December 30th, 1913 the “Niagara” sailed past the Statue of Liberty. Lojze stared at the tail buildings of Manhattan- A chill went down his spine. 75. Lojze had spuctL the journey from Ljubljana to Le Havre in a sort of stupor. He could feci only the rocking of the train ami he xiared at (he winter countryside rushing past (he window without any interest. Lven the ticket collector’s shouting the names of the stations could not wake him up. When the ship sailed away from Le Havre he was overcome by a strange-feeling of anxiety, lie thought of his home, his native village and of Janko Radio. In his mind he again recollected the. events which had had such a crucial influence on his fate. Then he again sank into a state of siupor. 73. Under the deck there was great agitation. People were shouting in all sorts of languages, they were crying stnd raining their hands. They were pushing their way to the rail in order to sec the coast of lhe country that had coaxed [hem away from their own land. The “Niagara” gave a shrill whisllc. a signal to the ship in front to get out of the way. Her whistle penetrated into Lojze's heart and he'd have liked to shout at the top of his voi-ce. Tlie “Niagara” cast anchor oil the East River, The noise of I he city was. echoing hollowly in their ears. Lojze caught sight of the great span of the Brooklyn bridge. 79. A large boat bumped against the side of I he ship, Lojze knew ihat all the emigrants would be iLiken to Ellis Island where a special examination station had been arranged. There the A meric an immigration officers cheeked the emigrant's documents and the doctors their state of health. Anyone who didn't have all the necessary documents or was ill had to return home. I-ojac had written to Steve Had in r Janko-’s brother, about his coming to America. He described how his brother had died, loo. fie hoped that Steve would help him to make a start in the New World. H2. In the late afternoon on the last day of 1913 J.ojze went through the examination, The immigration officer was sitting stiffly behind a high counter and had a strict expression on his face. He spoke an amazing mixture of all Slav languages. The questions literally poured out of his mouth.: When and where was ho born? Religion? Nationality? Was Ite mentally ill? Was he a criminal? Why hud he come to the United States? Then he had to show that he really had (wcnly-five dollars. And then the last question; “Who'» this Steve Ratlin who’s waiting for you?“ Lojze answered that Steve Radio was ihc brother of his deceased friend. JW. When they disembarked on Ellis Island, Lojze received Steve's telegram saying that he'd come for him Ihe following afternoon if all went well. The day Lojze spent on (he is! a nil seemed endless. Various dismaying nows began to circuíale among the emigrants. Lojze was trembling at the thought that he might have to go back. From time to time he fell for the twenty-five dollar* (hat his mother had sewn into the lining of his jacket, for (bis was the minimum amount of money required of anybody who wanted to tread on American soil. 83* It was getting dark, Lojze had to wait until all the emigrants were questioned and only then was Steve, called in. They asked him in English to prove that lie was a relative of Luj/e’s. Of course he told them that he and Lojze were not related at all. The officer began shouting at Lojze in his strange mixture: of languages and Ijvjze was able to make oul only one thing. He would be sent back home, for in America lEiere was no place for liars. Only with great difficulty did Stove and Lojze manage to explain to the officer lhat (here bad been a misunderstanding. Finally the officer waved his band, which meant that Lojze was allowed to tread upon American soil. Hi. Lojze Spent his first night in Ihc United States together with hundreds ol olher emigrants in a huge hail with rows of narrow bunks made of iron ami canvas arranged four high. He got room on Lhe'top bunk. Others had bed clothes with them but Lojze bad none, Somebody threw him a blanket but i< was too thin lo protect him from the bitter cold coming through the open windows. He was shivering alt night and he was listening to the snoring, and ihc sleeping cries and monologues in all European languages. 8-1. Steve picked up Lojze's suitcase and Lojze, still confused, followed him. He was so agitated lhal he hardly remembered to *ay good-bye to Peter Mo-lek who was leaving for Pennsylvania. His knees were shaking and he was ashamed of having been called a liar by Ihe American officer, Steve and Lojze- embarked on a steamer sailing to TtaLtery. Lojze watched the while foamy waves rushing to the coast and then he smiled nervously. Steve gave him a surprised look and smiled back at him, Lojze gave a sigh of relicE, He was in New York, in America. vn página en español Noticias de economía Calzado ALVINA en el extranjero: I .o fábrica de calzado Alpina do Žiri lia incluido a la exportación cutre los primeros pasos a seguir durante el proceso de desarrollo que la misma a programado para el periodo comprendido en los cinco años siguientes. Sólo COn la exportación será posible asegu rar c! número de divisas necesario para la importación de malcría prima y maquinarias. Exportará al mercado (convertible) nada menos que 177,45 mili. din. Fabricarán un total de 1.440,00U pares de calzado común, 580.000 pares de calzado liviano, 200,000 pares de zapatos para corredo rres de esquí y 280.000 pares de zapatos para esquiadores. Además 240.000 pares de botas para esquiadores (aprés-skl), 50.000 pares de zapatos especiales para alpinismo (de montaña) y 60.000 pares de zapatillas o zapatos especiales para entrenamiento, Nuestros vinos conquistan el mercado extranjero. La organ i z ación obrera de Ljutomer, de la localidad del mismo nombre junto con los cooperativistas vitivinícolas de Sloviti lian unido sus productos emplazándolos en el mercado inglés, listos vinos son ya conocidos en Gran Bretaña desde el año 1949. La exportación de vino a ese país aumentó en el término de diez años nada menos que cinco veces. Iln el 197(1 exportaron 1. 996.784 litros de vino. A fines del año 1980 la misma alcanzaba ya más de 10 millones de litros. Si tenemos en cuenta las constataciones de! periódico »Telcgraph« podemos contar con un gran aumento de exportación de nuestro vinos a Gran Uretaña en los años siguientes.. Es así que los vinos eslovenos han adquirido en el mercado inglés un gran renombre. Los eco nonti stas ingleses que estudian el mercado de consumo de Gran Uretaña aseguran y predicen qne la cantidad de vino esloveno vendida será duplicada en el decenio que sigue, Es así que nuestro vino, la única de las bebidas aelohólicas, tendrá cu el mercado de exportación la nportunidad de aumentar la misma en forma ilimitada. Una de las causas que esto suceda es en realidad la dis-mitinción de los impuestos al vino, mientras que para el resto de las bebidas de mucho grado alcohólico como así también para la cerveza se han elevado los impuestos a las mismas. Izóla y su dique seco: El dique seco de la zona portuaria de Izóla está siempre lleno. Los obreros del astillero de Izóla »2 de Octubre«, es uno de los 375 astilleros que tenemos en Yugoslavia, con Lodo derecho están orgullosos de los éxitos obtenidos en los trabajos realizados durante ios últimos años. Ya hace si neo años que reciben en su dique flotante naves de todas partes del mundo, Se dedican también al arreglo de naves grandes y pequeñas. Además de esto se han decidido, en los años de Crisis, pür ía construcción de elementos pesados de acero y metales varios. Según el plan de trabajo programado para el corriente año tendrá que arrojar éste una ganancia de un millón de dólares (en el mercado convertible), mientras que el año pasado tuvieron ima ganancia de 700.UÜÜ dólares y 3 millones de dól. en el mercado de intercambio (arreglo de naves soviéticas), Durante el año pasado recibieron en el astillero de bola (Es I oven i a) más de cien naves de todas partes del mundo, ELAN exporta esquíes: La firma ELAN de Begunje (cerca de Kranj) exporta los cuatro quintos de su producción al extranjero. A pesar de la gran competencia que tiene esta firma en lodos los mercados mundiales la fábrica ELAN de Begunje (Gunenjslca) ha podido cerrar con éxito ¡a temporada 1980, leí i relación con el año anterior podemos aseverar que esta clase de industria de tipo recreativo ha tenido bastantes crisis. Sólo en Europa han tenido que cerrar 17 fábricas de este tipo, entre ellas la famosa Kncisscl. Por otra parte los dalos nos dicen todo lo contrario. Mientras que en EEUU de N, América ha caído la compra de esquíes en un 70 u;o, ELAN ha vendido en el mismo mercado 1,5 BA más que e! año anterior. Un dato bien a la vista es el siguiente: ELAN ha vendido en total a Norte América 120.0(10 pares de esquíes, resultando asi en ese mercado la firma europea de mayor renombre y el vendedor de mejor éxito. La exportación de ELAN durante el 1980 ha significado para la firma un aumento 15 ®/fr. Esto a provocado a su vez un mayor gasto para la importación de materias primas que en nuestro mercado no se podían conseguir. Y cuál fue la producción de ELAN durarte el año anterior? En Hapa- rar da (Suecia) han hecho 100.000 pa-Tes de esquís para corrcdorres, en Re ni i c (Austria) 160.000 esquís alpinos, LIK (Kucevjc): 17.000 esquís para niños y en Begunje (ELAN) 570.000 pares de esquíes, de éstos 130.000 para corredorres. Ex porta ron el 83 V* de la producción tota! para el deporte de esquí y el 22 »/s de la prod. naviera (regalas, boles, lanchas, etc.) El número construido de esquíes ya hace varios años que es casi el mismo. Sin embargo en Begunje han demostrado que la calidad es cada vez mejor, también más caros por lo cual es la ganancia mayor. F.I interés por los mismos sin dudas es cada vez mayor en el mercado casero y en el extranjero. A NT. EN A S COR ENJE-ELRA D para la exportación: F.n la organización de trabajo Gorenje-Elrad do la localidad de Gornja Radgona (Slajerska), donde ya hace varios aros desarrollan con éxito la relaciones económicas con los países en desarrollo, están estudiando la posibilidad de colaborar también en el campo de b cooperación industrial con ios países nodesar-rollados. Entre los compradores de mayor importancia figura Nigeria. Éste país compra a ELRAD gran número de elementos y productos se mi-fin aligados. En el futuro nuestra firma ofrecerá a la misma nación toda la ayuda financiera y técnica posible, lo cual ofrece a ambas partes bastantes ventajas, En Nigeria ya están trabajando en el proyecto un grupo esloveno de la firma ELRAD y expertos en el ramo. Estos ayudarán a la citada nación en la organización y puesta en marcha de uita fábrica de antenas receptoras de TV, Antenas que tiene cada día más aceptación por todo el territorio africano. ET,RAE> enviará al Afica, es decir a Nigeria, los elementos constitutivos necesarios para la construcción de alrededor de 100-000 antenas de TV por un valor aproximado de un millón de dólares (anuales). La firma Coren je-Fl rad al mismo tiempo con mucho éxito colabora y sigue ampliando sus contactos comerciales con Traq y Kuwait, como así también con otras naciones y paises africanos.