Vloga rekreadje in športno rekreadjskih dejavnosti v življenju sodobnega človeka
Tehnični napcedek in vse vetja stopnja avtomatizadje prina&rta aoveku boljie Hvljenjske pogojc, povetujeta njegov standard in prosti čas, obenem pa tudi spreininja-ta hitrosi in Datin proizvodnje. Te spremembe pa nenefa-no vpUvajo povratno na <3oveka, njegov žMjenjsld pro-stor in njegovo žfrlienjrito sredJno.
Delo sodobnega cloveka iz dneva v dan vsebuje manj fizičnih aktivnosti (stroji prevzemajo težka fizična dela), poleg tega pa mu tudi v prostem času vsiljuje pasivno življenje - življenje brez gibanja.
Vedno večji del dneva preživimo sede: bodisi v pokli-cu, ki to pogojuje (delavci za tekočim trakom, strojepi-ske, administratorke itd.), bodisi v svojem prostem času (gledanje televizije, branje, uienje itd).
To spreminjanje narave dela, manjšanje fizi6ie obre-menitve in giba%ja pa se kaie tudi v tem. da nastajajo nove povečane zahteve. Povečujejo se obremenitve po-sameznih organov oziroma organskib sistemov. Sprem-ljanje dela hitrih strojev in avtomatov, streženje tem strojem in kontrola le-teh, zahteva od človeka veliko zbranosti. S tem pa se zelo poveča hitrost živ6io-mišiLnih procesov in reakcij, kjati delo zahteva gibe, ki so: hitri, točni in odrejene mo6.
V času dela je človekov organizem v nepretrgani nape-tosti, kar zahteva izredno energijo in vzdižljivost, to pa povzroča veliko utrujenost. Človek se zaradi te utrujeno-sti giblje le v določenem okolju sodelavcev in družine -se odtujuje širši dmžbi, to pa povečuje njegovo osamlje-nost.
Avatomatika in elektronika pa v veliki meri vplivata tudi na spreminjanje človekovega umskega dela, saj ga v veliki meri prevzameta nase. Clovek v mnogih delovnih procesih opravlja le majhne izolirane naloge v organizi-ranem procesu proizvodnje, ne da bi videl - izdelal končni proizvod, v katerega je vtkano tudi njegovo delo.
To razdrobljenost in enolično dclo pretvarja delavca v »živi avtomat«, ki ponavlja gibe v ritmu tekočega traku.
Tako delo »brez duše« pa ruši duševno zdravje izziva nervoze in napetosti.
Avtomatizacija torej veča razkorak med pridobljeno
.in oddano energijo v delovnem času. Ruši se ravnovesje
DELO - UTRUJENOST - POČITEK, zmanjšuje se
želja za družabnost, poleg tega pa se kopiči napetost in
»nervoza« v posamezniku.
Ob zelo zmanjšanem fizičnem delu človeka, pa se kažejo še drugi negativni faktorji napredka kot: hrup, razne vibraaje, nesnažnost vode, zraka in okolja, žarče-nja itd.
Pomanjkanje fizične aktivnosti, skupaj z drugimi nega-tivnimi faktorji okolja in življenjske sredine, v kateri
živimo, ruši notranje ravnovesje organizma. Raste število tako imenovanih civilizacijskih bolezni kot so: bolezni sistema za gibanje (ploske noge, debelost), bolezni srčno-žilnega sistema (skleroze in kapi), ter bolezni dihal (astma) in prebavil (rana na želodcu).
Clovek je torej ustvariT svet, kateremu se tudi sam težko prilagaja. Raziskave so pokazale, da se je vloga mišic pri delu zmanjSala od 94 odstotkov v preteklem stoletju na 1 odstotek v sedanjem času (A.I. Berg 1964) To upadanje vloge mišic v delu pa zmanjšuje ucinkovi-tost odmorov v obliki mirovanja - pasivnih ocbnorov. Vzrok temu je omenjena duševna napetost, kajti ta obstaja v človeku tudi takrat, ko ne dela - je pasiven. Celo nasprotno je - duševna napetost se z nedelom in neaktivnostjo še povečuje, saj tak odmor povečuje ufi-nek pomanjkanja gibanja na človekov organizem.
Rekreacija in športno rekreacijske aktivnosti so danes znaiie kot sredstvo, ki nam zagotavlja povečan učinek počitka. Največji vpliv na tako spoznanie so imeli odkrit-ja I. M Sečenova 1903. leta, ki je podrobno raziskal ta pojav (povečanje učinka aktivnega odmota, ki nastaja ob vključevanju dela drugih mišičruh skupin).
Sečenov je s pomočjo ergometrijskega instnunenta ugotovil, da se utrujena leva roka hitreje opomore -odpočije, če je v času njenega počivanja desnica aktivna. Iz tega je izvedena teorija, da se utruiene mišične skupi-ne hitreje opomorejo, če druge mišične skupine v tem času delajo.
Rekreacija in Sponno rekreacijske aktivnosti pa niso pomembne pomembne le glede obnove bioloških sil, temveč tudi glede obnove duševnih in socialnih funkcij. Obnova duševnih sil se kaže v rekreaciji in športno rekreativnih aktivnostih kot igrivo razpoloienje, ki preu-smerja misli v to igro in jih tako ločuje od dela in delovnih problemov.
Obnovo socialnih funkctj dosega rekreacija in športno rekreativna dejanost z zdniževanjem Ijudi v rekrearivne skupine, ne glede na različne družbene in delovne polo-žaje. Meje le-teh se neopazno rušijo, zmanjšujejo se razlike med člani skupine, vpliv delovnih odnosov se zmanjšuje. Igra jih združuje in obenem zmanjšuje nega-tivnost kot so sovražnost, napadalnost ipd.
Prav ta igra pa je kot osnovni faktor rekreacije in po mnenju mnogih tudi bazična aktivnost človeka, tista, ki ga osvobaja. Nudi mu vse tisto v čemer ga stroj in delovno mesto omejujeta.
Vsakemu posamezniku omogoča izražanje celotne njegove osebnosti, nudi mu možnost uveljavljanja, ustvarjanja in tekmovanja, s tem pa ga vodi k doživljanju samega sebe - človeka.