Splošni vestnik. Slavna šolska vodstva opozarjamo, da pošljejo BUčiteljski tiskarni" pravočasno svoja naročila za šolske tiskovine, da ne bo ob začetku prihodnjega šolskega leta prevelikega navala. Tudi prosimo, da se šolska vodstva preskrbe takoj z zadostno množino orlovega papirja za šolska naznanila, odpustnice, odhodnice itd., da bo mogoče ustreči vsem željam naročnikov. Denuncijanti na delu. »SloveneC z dne 28. junija t. 1. poroča sledeče: BKako liberalni učitelji našo mladino vzgajajo. Naravnost krasne in vzorne vzgojitelje ima škofjeloška šola. Učitelj Vidic je narekoval učencem V. razreda sledečo nalogo: BAnton Aškerc. Rojen 1856.1. v Sv. Marjeti pri Celju. Po dovršeni maturi je vstopil v semenišče in postal kaplan. Kot tak je služboval dalje časa na Štajerskem. Opustil je pa to službo in postal mestni arhivar ljubljanski. — Najbolje njegove pesmi so v I. zvezku. V naslednjih zvezkih naglaša bolj družabno (socialno) stran. V I. zvezku so pesmi, katerim je snov vzeta iz domače zgodovine. Lepo je opeval kmečko vstajo pod naslovorn »Stara pravda". (Znamenja na nebu.) »Caša nestnrtnosti" in .Mučenica" sta njegovi najlepši baladi. — Tudi svoje nasprotnike je prijemal v satirah (zabavljicah) s perzijskim imenom. Znamenite so njegove pesmi s potovanja. Najboljše njegove pesmi pa so: ,Jaz, Trije popotniki, Slikarjeva slika, Brodnik, Svetopolkova oporoka, Pevčev grob". Ima tudi nekaj lepih legend, kot: Kristus in Peter, Slovenska legenda, Legenda o toplicah. Napisal je vsega skupaj 15 knjig. Od 15 knjig je 11 knjig samih pesmi, in sicer: Balade in romance, Lirske in epske poezije, Nove poezije, Zlatorog, Četrti zbornik poezij, Mučeniki, Junaki, ena najlepših zbirk so Jadranski biseri, Akropolis in piramide in Poslednji Celjan. Pisal je tudi v prozi. Ima naraven, preprost jezik. Ima pa tudi izraze, ki jih navadna govorica ne pozna. — Umrl je 10. junija ob pol dveh zjutraj leta 1912. — Škofja Loka. dne 12. junija 1912." — Končno je pristavil učitelj Vidic: Posnemajte Aškerca. Če si boste njega za vzgled vzeli, potem upam, da bo enkrat še kaj iz vas. — Take naloge se dajejo torej otrokom v V razredu! Ni čuda potetn, če prihajajo iz naših šol otroci, ki še pisati in brati ne znajo, ker se jim vtepa taka slama v glavo. Ta slučaj imenitno kaže, kake pojme imajo liberalni učitelji o vzgoji otrok in pa o njih sposobnostih. Pametnemu človeku bi se niti ne sanjalo, da se naši otroci s takimi otrobi krmijo. Drug tak patron na tej šoli je bil učitelj Lampe, ki je dal meseca aprila učencem pisati nalogo o socialnih demokratih in se je na pamet naučiti. Hvalil je socialne demokrate, kako delajo za blagor delavcev, kako pomagajo revežem. Sploh je socialne demokrate tako popisal, da so morali otroci dobiti vtis, da ni boljših ljudi pod solncem, kakor so socialni demokratje. Taki učitelji naj se utaknejo v Učiteljsko tiskarno: eni k ,Danu", drugi k »Zarji", šolska vrata pa naj se jim za vselej zapro." — Učitelj torej sedaj v šoli niti imenovati ne bo smel Aškerčevega imena, njegovih pesniških del in življenjepisa. Prav sisifovo delo opravlja klerikalna stranka nad kranjsko deželo danes. Seveda, šolske oblasti pa uvajajo potem disciplinarne preiskave na podlagi lažnjivih izbruhov kakega katoliškega žurnalista. Klerikalnim zakotnim pisačem pa kličemo: Roko proč od šole in učiteljstva, vi izdajalci slovenskega narodal 200 letnica Jean J. Rousseaua. Dne 28. junija je ves kulturni svet praznoval dvestoletnico moža, ki je provzročil kulturno revolucijo v mišljenju ljudstva, posebno pa na polju vzgoje in pouka. Dvesto let je, kar se je rodil ta veliki mož, in skoro smelo trdimo, da bo še dvesto let preteklo, preden bo človeštvo doseglo njegovega duha in preden bo ta zmagal v obliki njegovih treznih kulturnih nazorov. Pač v veliki meri so že prodrli njegovi nazori danes, toda čeprav v drugi iormi, bodo sigurno prodrli tudi tisti njegovi nazori v vzgoji in pouku, ki jim reakcija in konservativnost postavlja jezove, da še do danes niso zmagali. Pikantnosti. V predzadnji številki stno prinesli oglas nekoga, ki ima nekaj knjig na prodaj. To pa »Slovencu* ni bilo prav, zato prinaša dne 28. t. m. sledečo notico: »Pikantno" uredništvo. -Učiteljski Tovariš" pravi, da posreduje nakup pikantnih nemških romanov. Ponuja pa med drugim sledeče knjige: ,Das Beichtsiegel von Hans Kirchsteiger", — Bekenntnisse einer Prinzessin", — »Stlndenregister einer Konigin", — »Damenregiment im Vatikan", — »Roman der Kronprinzessin Louise von Sachsen", — BMemoiren eines Hotelkellners", — Memoiren von Katarina von RuBland", — »Tagebuch einer Erzieherin", — .Aus einer kleinen Garnison von Leutnant Bilse", — »Madame Steinheil", — »Die Frauen der TUrkei" itd. — .Učiteljskega Tovariša itak nismo nikoli smatrali za resen, kaj §e za strok list tako propai, hismO ttlisliU. Namesto strokovnjaštva je začel sedaj s klafaštvom. Navedene knjige so polne najumazanejših klafarij in svinjarij, in pošteuemu človeku bi se naravnost gabilo, vzeti tako knjtgo v roke. Kakšne misli mora imeti »Tovariš" o morali liberalnih učiteljev, da jim tako robo ponuja. In tak list naj bero in naročavajo slovenski učitelji? Vrzite ga v hleve, tam je primeren prostor za take stvari, pa ne na mizi slovenskega učitelja!" — Mi bi svetovali »Slovencu", naj o pikantnosti rajše molči, ker sicer pričnemo mi s pikantnostmi duhovščine prihajati na dan in priobčevati pikantnosti ljubljanskega škofa, ki priporoča noseči ženi izpremenjen položaj! V hlev torej spadajo take brošure in Slovenčevci, ki so njega oboževalci!