PoStnlna jAsSsbs t gttovirt
Leto IX., št. 46 („juthou xrx., st. »4 a) Ljubljana, ponedeljek 14. novembra 1938
Upravmštvo: LJubljana, Knafljeva &
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 8125. 3126.
Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora
St 100.
Podružnica Novo mesto: ljubljanska
cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v hlfil dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska Izdaja
»življenje In svet"
Cena 2 Din
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva uL 5. Telefon St 8122, 3123 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« izhaja vsik ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po poŠti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor. Grajski trg St 7, Telefon »L 2455.
(Dalje, StroesmayerjevauL L TeL 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
RAZLASTITEV ŽIDOV V NEMČIJI
Z globo milijarde mark, ki jo morajo plačati Židje, bo prizadetih
v Nemčiji pol milijona poslovnih ljudi
Berlin, 13. nov. o. Maščevanje nemške vlade nad židovskim prebivalstvom bo zadelo nad 500.000 poslovnih ljudi, ki bodo morali plačati kolektivno globo milijardo mark. Ta globa bo izterjana z zaplembo gotovine v bankah, zaplembo nepremičnin in prisilno prodajo židovskih vrednostnih papirjev. Kakor znano, je propagandni minister Gobbels napovedal tudi, da bo vlada zaplenila vso odškodnino, ki bi jo imele izplačati zavarovalne družbe Židom za škodo, povzročeno pri zadnjih demonstracijah. Židom so tudi prepovedana industrijska podjetja in trgovine na veliko.
Gobbelsova Izjava
London, 13. nov. AA. Nemški propagandni minister Gobbels je dopisniku Reu-terjevega urada izjavil med drugim:
Stališče Velike Britanije glede Židov, za nemško državo ni važno ter ne more vplivati na nemško vlado. Nemčija želi, da se Velika Britanija ne zanima za ukrepe, s katerimi rešuje židovsko vprašanje. Včeraj so bile objavljene prve odredbe proti Židom. Globa milijarde mark bo plačana ikot izredni davek. Premoženje Židov v Nemčiji se ceni na okoli 8 milijard nemških mark. Ukrepi, ki jih nemška vlada namerava v kratkem izvršiti, bodo tudi gospodarskega značaja. Nemčija ne namerava židov kulturno uničiti. Ohranili bodo svojo kulturo, svojo židovsko kulturno zvezo, ki je bila po treh dneh včeraj zopet dovoljena. Nemčija želi žide samo docela oddvojiti od Nemcev, da bodo sami zbirali dohodke za svojo zasebno zimsko pomoč. Država ne bo vzela od tega denarja niti vinarja.
Tujina niti ne ve, kako bogati so nemški židje. Od Židov samih je odvisno, če bodo novi zakoni zadostovali za rešitev njihovega vprašanja v Nemčiji. Od njih je odvisno, ali bodo dobili položaj, ki jim ga Nemčija nudi. Nemška država namreč smatra, da so židje tuje pleme v Nemčiji to sicer takšno, ki Nemcem nasprotuje. Ce bd židje skušali najti gotove luknje v novih nemških zakonih in jih izkoristiti, bo izdan nov zakon, ki bo preprečil vse nadaljnje demonstracije ln vsako izkoriščanje. Novi zakoni se seveda ne tičejo Židov v Nemčiji, ki so angleški ali ameriški državljani ali pa državljani drugih dr-žarv. Te smatra Nemčija za enake drugim tujcem, tujim državljanom.
Nemčija tudi ne namerava Židom uka-e&tl naselitev v posameznih mestnih okrajih. Naj ostanejo, kjer so, treba pa je v bodoče preprečiti, da bi židovske družine, ki imajo le po dva ali tri člane, stanovale v stanovanjih z 20 do 30 sobami, do£um Nemci ne bi imeli prostora. Prav tako je Židom dovoljeno, da v gotovih krajih izvršujejo dalje svoje po®le in da kaj zaslužijo. Rečeno jim je samo, da ne smejo imeti nobenega položaja v neonskem kulturnem življenju, v vojski in pri javnih delih. Lahko prodajo svoje trgovine in žive od rente. Tako morejo tudi v bodoče živeti normalno gospodarsko življenje, če pa bo prišlo do Izzivanja z njihove strani, bo seveda tudi ta njihova delavnost bolj omejena, židje v inozemstvu, ki hujskajo proti Nemčiji, slabo pomagajo svojim rojakom v Nemčiji. Ni res, da so bili Židom odvzeti potni listi če so ga komu vzeli, ga bo dobil nazaj. Nemčija želi, da židje zapustijo to deželo. V okviru nemških deviznih predpisov smejo vzeti s seboj v inozemstvo tudi del svojega premoženja. Angleški kapital, ki je investiran v Nemčiji, bo spoštovan v skladu s predpisi mednarodnega prava, želeti bi bilo, da bi bila angleška publicistika prav tako rezervirana, kadar gre za dogodke v Nemčiji, kakor je bila nemška publicistika rezervirana, ko je šlo za notranja vprašanja Velike Britanije, če se je zgodilo, da je neki nemški list objavil sliko Churchilla, Duff Coopera in Attleeja obenem s sliko Judovskega ubijalca v Parizu in sicer z naslovom »židovski ubijalec in njegovi hujskači«, Nemčija to ostro obsoja in bo ukrenila potrebno, da se da popolno zado<-ščenje.
Gobbels je končal svojo Izjavo z Izrazom upanja, da se bodo odnošaji med Nemčijo ln Veliko Britanijo zboljšali. česa je treba bolj želeti? Toda treba je zadostiti gotovim pogojem. Važnejši so psihološki pogoji kakor pa politični. Veliki Britaniji mora postati jasno, da je Nemčija enakopraven tekmec in da ni več država od novembra meseca 1 1918. Nemčijo so v psihološkem pogledu čestokrat žalili, če sedaj ne bo več tega, bo mnogo storjenega za sporazum med Nemčijo in Veliko Britanijo.
Komentarji nemškega tiska
Berlin, 13. nov. br. Ves nemški tisk objavlja podrobna poročila o ukrepih proti Židom in jih brez izjeme odobrava ter izraža zadovoljstvo, da je nemška vlada tako energično odgovorila na židovske huj-skarije. »Berliner Borsenzeitung« piše med drugim: Ti ukrepi so naravna posledica razvoja, ki so ga izzvali židje sami. Svetovno židovstvo naj sd samo pripiše posledice, ki so zadele sedaj nemške Žide. Nemška vlada je dala sedaj spoznati, da bo na vsako nadaljnjo provokacijo odgovorila tako, kakor dolikuje velikemu narodu.
»Volkischer Beobachter« piše: Narodni socializem ne bo nikdar dopustil, da bi postali Nemci izven nemških meja divjačina, na katero sme vsakdo streljati. Vsaka žalitev Nemca v inozemstvu zadene 80 milijonov Nemcev, ki bodo vselej složno na-etopili v obrambo nemške časti in nem-
škega ugleda. Edino presenečenje, ki Jih morejo ti ukrepi izzvati v svetu, je v tem, da bo svet sedaj spoznal, kako silen Je bil še vedno židovski vpliv na nemško gospodarstvo tudi še v šestem letu narodno socialističnega režima.. Iz tega se vidi, kako silno popustljiva je bila Hitlerjeva Nemčija napram Židom.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« piše: Svaril je bilo že dovolj, židovstvo naj sedaj uvidi, da zna Nemčija nastopiti tudi energično in da bo odslej na enak način odgovorila na vsako novo provokacijo.
Francija zavrača židovske begunce
Strasbourg, 13. nov. o. Iz notranjosti Francije so vrnili na nemško mejo več tisoč židovskih beguncev iz Nemčije. Obmejne oblasti so prejele iz Pariza nalog, naj povečajo nadzorstvo nad vsemi vlaki,
ki prihajajo iz Nemčije. Posebno strogo je bilo odrejeno, naj se ojačijo straže na vsem ozemlju ob nemški meji, ker skušajo v zadnjem času preiti mnogoštevilni begunci v Francijo.
Amerika ne bo protestirala
VVashington, 13. novembra AA. Zunanji minister Cordel Hull je Imel včeraj razgovor z nemškim poslanikom. Trdijo, da sta se razgovarjala o ukrepih Nemčije proti Židom, kakor tudi, da Zedinjene države ne nameravajo v nobenem primeru protestirati v Berlinu, ker gre za čisto notranja vprašanja nemške države.
Odpust židovskih
nameščencev v Trstu
Rim, 13. npv. AA. Dve zavarovalni družbi v Trstu sta odpustili 77 svojih židovskih nameščencev.
Uveljavljenje sporazuma med Anglijo In Italijo
Italija bo pristopila k londonskemu pomorskemu dogovoru o najvišji tonaži vojnih ladij
Rim, 13. novembra.o. Kakor se je zvedelo iz zanesljivega vira, bosta zunanji minister Ciano in angleški poslanik Perth že jutri izmenjala pismi, na podlagi katerih bo v sredo 15. t m. uveljavljen an-gleško-italijanski sporazum. V torek bo italijanska vlada objavila izjavo, v kateri bo v celoti sprejela pomorski sporazum, ki je bil sklenjen v Londonu 1. 1936. K temu sporazumu, ki določa najvišjo tona-žo linijskih vojnih ladij ln križark Italija doslej ni hotela pristopiti, s svojim sedanjim sklepom pa bo omogočila končno vzpostavitev ravnotežja pomorskih sil na Sredozemskem morju, ki se zaradi razmerja med njo in Francijo ni moglo urediti. V zvezi z uveljavljenjem italijansko-angleškega sporazuma bo prejel poslanik Perth prihodnje dni navodila iz Londona, naj sporoči italijanski vladi, da se smatra odslej akreditiran pri italijanskem kralju tudi kot cesarju Abesinije. S tem bo Anglija končno priznala italijansko aneksijo Abesinije. Zatem se bodo pričela med
Rimom in Londonom pogajanja o ureditvi raznih afrišk:h vprašanj, ki niso omenjena v velikonočnem sporazumu. Obenem bodo razpravljali o vprašanjih, ki so bila v tem sporazumu samo načeta, kakor tudi o možnosti za ojačanje trgovine med italijanskimi in angleškimi kolonijami v Afriki.
Pri pogajanjih med Rimom ln Londonom bo sodelovala tudi egiptska vlada in sicer pri vprašanj h, pri katerih je egiptska vlada direktno zainteresirana in na katerih ureditev je načelno že pristala pri podpisu velikonočnega sporazuma.
Egipt priznal italijansko aneksijo Abesinije
Rim, 13. nov. AA. Egiptski poslanik je izročil včeraj italijanskemu zunanjemu ministru Cianu prepis akreditivnih pisem, s katerimi je imenovan za poslanika pri kralju Italije in cesarju Abesinije.
ČSE pred novimi žrtvami
Nemčija zahteva od ČSR še nad loo občin
Praga, 13. nov. o. V delu nemško-češko-
slovaške razmejitvene komisije je nastal zastoj. Zastopniki Nemčije zahtevajo od ČSR, naj izroči še 101 občino, za kar ponujajo dva manjša rudnika. Ce bo morala Češkoslovaška izpolniti še to nemško zahtevo, jo bo zadel nov hud udarec. V občinah, ki jih zahteva Nemčija, bivajo po večini Čehi, v mnogih pa so sploh edini prebivalci.
Strnitev političnih strank
Praga, 13. nov. o. General Syrovy je napovedal v svojem ultimatu političnim strankam, v katerem zahteva, da se morajo strniti v veliko nacionalno stranko, popolno prekinjenje s preteklostjo. Politične stranke, ki se ne bodo pridružile veliki nacionalni stranki za obnovo češkoslovaške federalne republike, bodo ukinjene. Kakor znano, je bilo prej v ČSR 15 strank, ki naj bi se sedaj vse združile s češko agrarno stranko. Zatrjujejo tudi, da bo nova nacionalna češkoslovaška vlada izvajala svoj program po korporativnih načelih in se pričakuje tudi protižidovska kampanja.
Slovaški gospodarski odbor
Bratislava, 13. nov. AA. (ČTK). Slovaški posvetovalni odbor za gospodarska in finančna vprašanja je ime1 sejo pod predsedstvom gospodarskega ministra Teplanske-ga. Odbor se je med drugim bavil z rešitvijo židovskega vprašanja s slovaškega go-
spodarskega stališča, z vprašanjem jamstev za mir in red v javnih podjetjih ter z ostalimi aktualnimi zadevami.
Podkarpatski patriot
Budimpešta, 13. nov. o. Poročevalec tukajšnjega lista »Pesti Kurir« je imel v Užhorodu razgovor z bivšim podkarpat-skim ministrom Fencikom, ki mu je izjavil med drugim:
»Zaradi priključka svojega dolinskega dela ter mest Užhoroda in Mukačeva k Madžarski je Podkarpatska Rusija izgubila vse svoje zaledje. Zaradi tega moramo zahtevati, da se še njen preostali del priključi Madžarski.«
»Pesti Kurir« dodaja k tej izjavi, da so i v Užhorodu i v Budimpešti merodajni krogi prepričani, da bo zares v kratkem izpolnjena ta zahteva in da bo dosežena skupna poljsko-madžarska meja.
Aretacije Ukrajincev na Poljskem
Varšava, 13. novembra, h. Aretacije Ukrajincev se še vedno nadaljujejo, toda kljub vsem ukrepom oblasti zavzemajo manifestacije za ukrajinsko avtonomijo čedalje večji obseg. V okrožju Ravaruske so zaprli vse krajevne voditelje ukrajinskega nacionalnega društva Procvita, ki so obenem glavni voditelji ukrajinskega nacionalnega pokreta.
Žalovanje Turčije
Pogreb Kemala Ataturka bo v ponedeljek 21. t. m. Turška zunanja politika ostane nespremenjena
Ankara, 13. nov. AA. Pogreb pokojnega predsednika republike Kemala Atatilrka bo v ponedeljek 21. novembra v Ankari.
Bolgarskega kralja Borisa bo pri pogrebu zastopal šef dvorske pisarne general Panov, bolgarsko vlado vojni minister general Daskalov, bolgarsko vojsko poveljnik sofijske gernizije general Lukas. Pogreba se bo udeležil tudi častni oddelek 72 bolgarskih vojakov.
V dobro poučenih političnih krogih izjavljajo, da preosnova turške vlade ne pomeni političnega preobrata, ker gre samo za izmenjavo nekaterih osebnosti Turčija ne bo menjala svojega dosedanjega zadržanja do tujih držav, posebno ne napram državam Balkanskega sporazuma. Politika Kemala Ataturka se bo nadaljevala.
| Beograd, 13. nov. AA. Vis. knez na-' mestnik Pavle je prejel od predsednika turške republike Ismeta Inenija naslednjo brzojavko:
Globoko me je ganila vaša sožalna brzojavka. Zahvaljujem s« vam najtopleje | in pošiljam najprisrčnejše želje za vašo osebno srečo ter za napredek in veličino prijateljske in zavezniške Jugoslavije.
Proslava stoletnice šenoe
Zagreb, 13. nov. o. Dopoldne je bila v Narodnem gledališču proslava lOOletnice rojstva velikega hrvatskega pisatelja Avgusta šenoe. O pomenu njegovega dela so govorili upravnik gledališča dr. Ježič, univ. prof. dr. Fančev, kritik dr. Mara-kovič in komponist dr. širola, nakar je i sledil umetniški del programa.
Reynaud o gospodarskem položaju Francije
Predvsem se mora povečati proizvodnja, kar je mogoče le s podaljšanjem delovnega časa
Pariz, 13. novembra d. Francoska vlada je včeraj na dveh svojih sejah ponovno proučila zasilne uredbe gospodarskega in finančnega značaja, ki jih je zvečer predsednik republike Lebrun po doseženem sporazumu podpisal.
Snoči je imel finančni minister Paul Reynaud po radiu govor, v katerem je označil sedanji gospodarski položaj Francije kot zelo resen. Poudaril je, da pomenijo včeraj podpisane zasilne uredbe samo prvi korak, ker se v osmih dneh ne more odstraniti že 8 let trajajoča kriza. V ta namen je določen triletni načrt. V primeri z drugimi državami je proizvodnja Francije izredno nazadovala ter je sedaj Francija v tem pogledu na zadnjem mestu, ker proizvaja štirikrat manj kakor Nemčija. Francija živi od kapitala in svojih rezerv. Samo gradbena podjetnost Je padla v Franciji za 50%, dočim se je v Nemčiji izredno povečala, število podjetij, ki propadajo, neprestano narašča. Gre za vso državo, za vsakdanji kruh vsakega posameznika.
Ko je postavil bilanco sedanjega položaja, so mu njegovi sotrudniki dokazali, da se mora zaradi primanjkljajev v gospodarstvu občin, železniških uprav itd. preskrbeti za prihodnje leto 60 milijard frankov s posojili, to je pa nemogoče. Reynaud je nato napovedaL da se bo s prihodnjim je-tom znatno omejilo nastavljanje novih uradnikov. Od prihodnjega leta dalje bo samo pri železnicah zaposlenih 40.000 ljudi manj, kajti tovarne potrebujejo delavcev. Država, ki potrebuje 25 milijard za oborožitev, si tudi ne more dovoliti luk-suza glede velikih del. Predvsem je potrebno povečanje proizvodnje in sicer brezpogojno za 30 do 40%. če bi se zaposlili vsi brezposelni bi se povečala proizvodnja samo za 7%, zaradi česar se mora podaljšati tudi delovni čas.
Francija se kljub zelo nepovoljnim ln tako rekoč razočarajočim izkušnjam zadnjih dni vendarle zaveda nevarnosti, prav tako pa tudi ve, da mora zastaviti vse svoje sile, da bi se težave odstranile. Sklepi za katere smo se odločili, ne izvirajo iz kake svojevoljne namere, pač pa pomenijo splošno ozdravljenje naših gospodarskih in finančnih razmer. Ministri za državno obrambo zahtevajo, da se jim za prihodnjo proračunsko dobo zagotovi kredit 25 milijard frankov.
Francozi, ki so bili vedno hrabri ln srčni bodo tudi ob tej priliki razumeli težavni položaj in se znašli v njem. Prepričan je, da bodo te težke razmere prebrodili. Gre predvsem za to, da se strnejo vsi Francozi in najdejo sedanjim razmeram pravilno rešitev. Francoska država dobiva glavne dohodke od davkov, če se ti dohodki zmanjšajo, se bodo znašli v težavnem položaju. Oe bodo francoski, državljani siromašni bo tudi nnhova domovina siromašna. Leta 1933 je bila Francija po svojem finančnem ustvarjanju nad Nemčijo, sedaj pa so njene finance popustile. Trudili smo se, da zmanjšamo brezposelnost. Francija je izčrpala vse svoje rezerve, kolikor jih je bilo na razpolago, čeprav se je zmanjšala proizvodna moč, se je vendar Francija vsaj zavedala, da se je ta proizvodna moč v Nemčiji povečala za 60%. Naša mornarica je padla na tretje mesto. Naše vojne ladje so zastarele.
Zatem je Paul Reynaud pojasnil ukrepe, ki jih namerava podvzeti za omejitev državnih izdatkov, posebno v zvezi s koordinacijo transportnih vprašanj. Tako se bo unificiralo prometno osebje, istočasno pa se bodo s 1. januarjem 1942 ukinile premije razredne loterije.
Reynadove izjave
zastopnikom tiska
Pariz, 13. nov. AA. Poleg ostalih uredb z zakonsko močjo je bil danes objavljen tudi odlok o revalvaciji francoske zlate rezerve. Po tem odloku se določa razmerje med frankom in funtom 170:1.
Finančni minister Reynaud je sprejel snoči zastopnike tiska ter jim dal pojasnila o svojem načrtu za gospodarsko obnovo države. Poudaril je, da je treba nato vprašanje gledati s treh vidikov cen, kreditov in dela.
Ureditev cen na debelo ne nudi indu-strijcem dovolj prilike, da modernizirajo svoje tovarne. Zaradi tega Je treba ukiniti vsako brezpogojno nadzorstvo cen na veliko in postaviti na mesto nadzorstva a priori nadzorstvo a posteriori. Nasprotno temu bo še nadalje ohranjeno nadzorstvo nad cenami na drobno.
Vprašanje kreditov se postavlja posebno za kmetijske ln industrijske proizvajalce zaradi konkurence na finančnem trgu kakor tudi zato, ker zahtevajo država in velika javna dela velika posojila, s čimer ovirajo trg in ureditev obrestne mere. Pri določitvi prohibicijskih obrestnih mer za zasebne podjetnike bo treba paziti, da se odstrani konkurenca države. Zato je treba povečati državne dohodke in zmanjšati stroške. Ta politika stremi za tem, da omogoči obnovo narodnega gospodarstva.
Francija čuti potrebo, da poveča svojo proizvodnjo za 40%. Dosedanji ukrepi ki so imeli namen, da zaposlijo brezposelne ljudi, so uspeli le v toliko, da so povišali proizvodnjo za 7%. Pred meseci je postavil v poslanski zbornici vprašanje: Ali verujete, da more Francija v današnji Evropi istočasno obdržati svoj življenjski standard, se oborožiti za obrambo ter vsak teden dva dni počivati? Danes nimamo več tedna z dvema nedeljama. To bomo jiiriniii z zakonom. V ostalem so bile dane
olajšave v okviru zakona o 40urnem delu
na teden, ki tfodo omogočile podjetnikom in delavcem, da podaljšajo delovni čas.
Glede na vprašanje, kako bi se dvignilo število rojstev, je Reynaud poudaril, da je država določila v ta namen 200 milijonov frankov kot pomoč staršem z mnogimi otroki. Minister je na koncu naglasil, da bo vladin načrt bržkone »nepopularen« v Franciji, toda vlada ne sme računati s tem, ker je prevzela nalogo, da obnovi državo v položaju, ki ni ogrožal samo Francije, ampak vso Evropo. Podatki na katere se sklicuje vlada, govore sami zase. Francija je mnogo let živela od svojega lastnega kapitala. Taksno stanje ne more več trajati Kar danes vlada dela, ni več kot prvi korak na poti, ki Je edino dobra. Reynaud je dostavil, da je izredni proračun povečan za 25 milijard, kolikor je brezpogojno potrebno za državno obrambo.
I>običek nad 22 milijonov frankov
Pariz, 13. nov. br. Predsednik republike Lebrun je podpisal 32 zakonskih odlokov, namenjenih za gospodarsko, finančno in socialno obnovo Francije. Eden izmed teh odlokov se tiče tudi revalorizacije zlate zaloge Francoske banke. Tako je bila zlata zaloga Francoske banke ocenjena na podlagi 170 frankov za funt šterling oziroma 58 frankov za dolar. S to novo oceno je Daladierjeva vlada pridobila 22.550 milijonov frankov.
Odpor socialistov
Pariz, 13. nov. br. Danes objavljene finančne uredbe so bile sprejete v Javnosti z zelo mešanimi čustvi. Socialisti in komunisti odklanjajo Reynaudov 31etni gospodarski načrt soglasno ,pa tudi na desnici je izzval mnogo kritike. Tako piše »Matin«, da pomenja konec liberalnega gospodarstva. Vodja socialistov Leon Blum je na nekem zborovanju v Lyonu ostro kritikoval novo finančno politiko DaJa-dierjeve vlade. Poudarjal je, da je socialistično delavstvo odločeno braniti dosedanje eocialne pridobitve. S tem. da bo v soboto zopet uvedeno delo v raznih industrijskih podjetjih, po njegovem ne bo po-magano francoskemu narodnemu gospodarstvu ,temveč edinole kapitalistom. Nove finančne uredbe Daladierjeve vlade ogrožajo vse, kar je zgradil v zadnjih letih v Franciji delavski razred.
Zboljšanje zdravja Nj. VeL kraljice
Beograd, 13. nov. A A. NJ. VeL kraljica Marija je prebila noč zelo dobro. Počuti se subjektivno mnogo bolje, ima samo še lažji bronhitis. Danes je prvič vstala iz postelje ter šla do naslonjača, kjer je ostala 10 minut. Temperatura 37, bitje 84. — Prof. dr. Clermont in dr. Ljubomir Zdrav-kovič.
Obisk rumunskega kralja v Londonu
London, 13. nov. AA. Romunski kralj Karol in prestolonaslednik Mihael bosta prispela iz Bologne v Doover 15. t. m. z angleško kri žarko, ki jo bo spremljalo več rušilcev ter letal. Na postaji Viktoriji v Londonu ju bodo sprejeli kralj Jurij, predsednik vlade Chamberlain in ostali ministri, v Doovru pa vojvoda Kentski
Bukarešta, 13. nov. AA. Ob odhodu kralja Karola v London poudarjajo listi velik pomen tega dogodka. Soglasno smatrajo potovanje kralja Karola v Anglijo kot potrditev politike miru, dobrega sosedstva in okrepitve prijateljskih odnošajev med obema di-žavama v službi miru ln sodelovanja v Evropi.
Skupščina jugoslovenske ženske zveze
Beograd, 13. nov. p. V prisotnosti NJ. Vel. kneginje Olge in ministra za socialno politiko Cvetkoviča je bila danes 12. izredna skupščina Jugoslovenske ženske zveze. Na skupščini so bila podana poročila o dosedanjem delu zveze in sodelovanju v mednarodni ženski zvezi. Minister Cvetkovič je v svojem govoru izjavil, da se v njegovem ministrstvu izdeluje uredba o ureditvi položaja naših žensk.
2o milijonov škode v beograjski tvornici »Boston"
Beograd, 13. nov. p. Požar, ki je včeraj izbruhnil v največji beograjski tvornici čevljev »Boston«, je povzročil za 20 milijonov din škode. Gasilcem se Je kljub vsem naporom posrečilo požar samo omejiti. Gašenje je bilo zlasti zaradi tega otežkočeno, ker so bile na dvorišču tvornice nakopičene velike količine lahko vnetljivega materiala. Gasilci so imeli polno posla do jutra, ko so se s pogorišča še vedno valili gosti oblaki dima. Domnevajo, da je požar nastal, ker je eksplodirala nad sodi z bencinom električna žarnica.
Ženo in sebe ustrelil
Bjelovar, 13. nov. p. Tu je včeraj uradnik ministrstva za gradnje Stevan Šapo-nja s tremi revolverskimi streli hudo ranil svojo ženo, nato pa ustrelil sebe.
»JUTRO«, ponedeljska Izdaja
2
Ponedeljek, 14. XL1938
i
SAMO SE DANES OB 14.15 URI MATINEJSKA PREDSTAVA VESELE
KOMEDIJE Jean Harlovv — Robert Taylor — KINO
Ona je moja I
► MATICA — Cene od din 2.50 do 6.50 |
Ljubljanska nedelja
,	Ljubljana, 13. nov.
Dunajska vremenska napoved nam je s!cer za danes napovedala kolikor toliko lepo vreme in tudi sinoči je kazalo, da bomo imeli še eno lepo poznojesensko nedeljo. Toda megla, ki je ponoči legla na mesto, se ni več razkadila. Imeli smo ves dan precej oblačno in puščobno vreme. Spričo tega je razumljivo, da so Ljubljančani po večini rajši ostali doma in ves dan polnili kinematografe in gledališča, zlasti na prve je bil menda danes velik naval. Živahno je bilo tudi na športnih igriščih, posebno gori na Primorju, kjer se je zbralo okrog 2000 ljubiteljev nogometa. Po raznih gostilnah in zabaviščih pa so veselo martinovali in marsikatera tolsta gos je danes napravila žalosten konec.
»Vdova Rošlinka" v Šentjakobskem gledališču
Šentjakobsko gledališče je imelo sinoči svečano predstavo Golarjeve »Vdove Ro-eiiiike«. V njej je ena najagilnejših šentjakobskih igralk, gospodična Grgureviče-va, stopila stctič na deske.
Grgurevičeva izhaja še iz prvega naraščaja ki je pred petimi leti začel svojo lepo kulturno delo pri Sv. Jakobu. Poleg svojega vsakdanjega dela in skrbi se je jubilantka z največjo ljubeznijo in požrtvovalnostjo vsa ta leta posvečala umetnosti in je danes med prvimi močmi šentjakobskega odra.
V »Vdovi Rošlinki« je Imela vlogo Ma-aiice, ki jo je podala z dovršenostjo. Sredi igre so ji tovariši poklonili lepe darove ln se ji zahvali za njen dosedanji trud te. jo prosili, naj še nadalje ostane zvesta Šentjakobskim deskam. Poklonili eo ji tudi srebrn lovorjev venec.
Z »Vdovo Rošlinko« so dosegli šentja-kobčani spe -vp uspeh, saj so svoje vloge . gkrbno naš ali in dali, kar so le mo- |
gli Gledališče Ja bilo razprodano do zsub-njega prostora. Ljudje so ae spet enkrat nad vse zabavali, šentjakobčani pa imajo zavest, da v evojem delu gredo naprej.
Mirovna akademija
se je vršila danes dopoldne v frančiškanski dvorani. Priredila jo je Zveza bojevnikov. Prireditev je bila zelo Številno obiskana, zlasti je bilo mnogo mladine. Po lepi deklamaciji so pevci zapeli »Oj ta vojaški boben« in »Oj Doberdob«. O miru in težnjah po miru je stvarno govoril vse-učiiiški profesor g. dr. Andrej Gosar. Besedo je povzel tudi predsednik zveze g. Rataj. Sledile so skioptične slike, ki so kazale grozote vojne in najnazorneje pričale, kakšno gorje je za narode medsebojno obračunavanje s strahotnimi, modernimi vojnimi sredstvi Pred akademijo je bila v frančiškanski cerkvi sv. maša za vojake, umrle v svetovni vojni.
Dan je potekel v Ljubljani brez pomembnih dogodkov. Na policiji so imeli mir Prav tako reševalci. Edino
v bolnišnici so sprejeli tri ponesrečence
Prvi je bil 361etni delavec Jože Dekleva iz Ljubljane, ki je bil snoči v neki gostilni, kjer so si skočili v lase Med prepirom ga je nekdo prav nemilo treščil ob tla, da mu je precej poškodoval desno nogo-— V soboto popoldne pa so prepeljali v bolnišnico 71etnega čevljarjevega sinčka Leona Prijatelja iz Višnje gore, ki ga je tam podrl nepreviden avtomobilist in mu zlomil desno nogo. — 211etni delavec France Polak iz Tržiča nad Kranjem pa je bil včeraj v Zgornjih Bitnjah pri Kranju, kjer je tudi zašel v prepir, med katerim jo je skupil. Nekdo ga je namreč s kladivom udaril po levici in mu jo občutno poškodoval.
Mlada piromanka
razkrinkana
Iz maščevanja in veselja nad ognjem je uničila dva
gospodarja
i St. Vtd na Dolenjskem, 13. novembra.
V »Jutru« smo zabeležili, da je v Velikem Gabru na Dolenjskem, prijetni vasi ob glavni cesti Ljubljana—Novo mesto, gorelo v teku enega samega dne dvakrat. Malo po polnoči se je pojavil ogenj na gospodarskem poslbpju Frančiške Okornove. Požar je b i daleč viden, zato je prihitelo na pomoč več gasilskih čet, ki jim je uspelo, da so rešili vsaj sosedna poslopja. Proti večeru nastopnega dne pa je začelo goreti v svinjaku pri posestniku Hribarju in mu je ogenj uničil še več sosednih gospodarskih poslop:j. Dor .ači in drugi gasilci so hitro prišli na pomoč in oteli vsaj eosede.
žalostno je dejstvo, da sta bila oba gospodarja zavarovana za malenkostno zavarovalnino, prvi za 3000 din, drugi za en sam tisočak.
Na kraj nesreče so prispeli tudi naši Orožniki s komandirjem g. Avgustom Golobom in začeli preiskovati, kdo bi bil zločinski požgalec. Da Imamo v vasi p"romana. ki uživa ob ognju in nad nesrečo drugih, je bilo jasno iz razloga, ker sta bila oba požara drug za drugim.
Sum je kmalu padel na služkinjo Rozalijo Kraljevo, ki je ta čas b:la v službi pri Hribarjevih. Pri obeh požarih se je obnašala močno sumljivo. Bila je kar sumljivo pridna pri donašanju vode. V »Jutro-vem« poročilu smo jo omenili, vendar tedaj še njena krivda ni bila dokazana, zdaj pa je tudi sama priznala, kako je pri-&o do zločinskh požigov. Ljudje so se ob njeni .^re taci ji umirili, ker so videli, da so vrli orožniki s komandirjem g. Golobom na čelu storili vse. da so ugotovili krivca in ga spravili za zapahe, za kar jim gre vse priznanje.
Roza je komaj devetrajatletno dekle, pa je bila že gest sodnih zaporov. V naš kraj so jo pr vedli s prisilnim polnim 'i-stom, ker se je brez posla potepala po svetu. Tudi ljubljanski iztirjene! jo dob.o poznajo, saj se je motala po nekaterih ljubljanskih pajzelnih. Rozika je doma s Kitnega vrha in se pravi pri njih doma pri Struceljnovih. Rozika je priznala, da je hotela zažgati najprej pri Gl hovih, kjer je dobila prvo službo, ko se je vrnila domov v Veliki Gaber. Pa je prišla takrat z gospodinjo nekaj navzkriž. Gospodinja jo je na hitro roko odslovila in ji še naložila zaušnic, preden jo je pognala čez prag. Roza je gojila zaradi takega slovesa jezo ln je sklenila, da bo zažgala Gli-havo domačijo.
Usodno noč je spala pri Hribarjevih. Bilo je že polnoči, ko je ski aj vstala. Splazila se je lz svoje čumnate tako tiho, da je ni nihče čul. Po stopnicah je šla nato v klet in skozi ILnico splezala na dvorišče. S seboj je imela slamo in vžigalice in zavitek papirja. Pa ni mogla do Gl'hove hiše. Tam imajo dva psa. Ko se je približala poslopju, sta rignala psa tak lajež, da se je morala Roza vrniti. Zato se je odločila, da poj le zažgat hlev. Tam pa se je preobrnil domači hlapec, ki je spal v hlevu Ln Roza se je spet zbaJa, da bi je ne zasačili. Ko je že vžgala prvo vžigalico, se je zaradi pasjega nemira okrog hiše prebudla gospodinja, ki je zaklicala psu, naj utihne. Roza se je potuhnila ter polne tri ure čakala, da bi se ji nudil ugoden trenutek, ko bo vse trdno spalo in bo lahko podnetila ogenj.
Naposled je spoznala, da pri Glihovih ne bo ničesar dosegla, zato je stopila do sosedove hiše k Okornovim 'n je tam vrgla šop goreče slame. Nekaj trenutkov zatem je bila vsa stavba v ognju, saj je bilo v skednju obilo mrve, otave, slame ln detelje.
Njen naklep pa se ni izvršil. Vsa vas Je prihitela na pomoč Zažgane stavbe sicer niso mogli rešiti, pač pa so oteli Gl -hove in ostale sosede Ob gašenju sredi noči se je Roza, ki ima moške zelo rada, jsnašla v taki družbi, da njeni gospodinji ,
ni bilo všeč. Zato jo Je v teku dneva grajala.
Da jo Je kregala njena gospodinja, je
pokvarjeno dekle tako ujezilo, da se je odločila za nov požig. Ko je mlatil gospodar Hribar ajdo, je pritekla dekla Roza k njemu z listkom, na katerem je bilo napisano: »Tudi pri vas bo gorelo in pri drugih sosedih. Požigam domači človek.«
Gospodar je shranil sumljivi listek in ga kasneje izročil orožnikom. Ko je padel sum na Rozo, so ugotovili, da je Imela v svoji skrinji kos takega papirja, kakor m ga našli na skednju z grozilno vsebino. Roza ga je odtrgala v naglici in odtrgani list je bil manjkajoči del ostanka v skrinji.
Zanimiv je tudi dogodek pri sosedovih Da bi speljala ljudi na napačno aled, je pritekla po obeh požigih k sosedovim ln vpila na vso moč: »Na pomoč, gori.« Pritekla je s skednja in je v rokah držala zavrženo skatljo za cikorijo in v njej žerjavico. Povedala je, da je v'dela v poltemi neznanca, ki je zbežal iz šupe. Sosedovi so tedaj ugotovili, da je bila žerjavica v škatlji že ugašena. Roza je začela tudi plašiti ljudi in priporočati stalno stražo proti požigalcem.
Zdaj se je nabralo proti njej toliko sumov. da so jo aretirali ter odvedli na občino. kjer so jo orožniki zaslišali vpričo župana g. Zajca. Vso noč so jo zasliševali. Enkrat bi se že skoro izmotala, ker je vrgla sum na svojega strica Janeza Kralja iz Velikega Gabra. Trdila je, da je on požigalec. Saj ji je pred dnevi sam ora-vil, da bi bilo dobro nekje zažgati. Imenitno bi gorelo zdaj, ko so po'ni skednii in slama se tako rada vname. Izkazalo pa se je, da se je Roza spria tudi s svoiim stricem in ga je iz maščevania hotela spraviti v zapor, nesrečo in sramoto. Dokazalo pa se je, da se v nedeljo, kakor je trdila Roza s stričevi snloh nista nič srečala. Stric je bil usodnega dne, ko je v Velfkem Gabru gorelo, zdoma.
Po dolgotrajnem zasliševanju, ki ie tratilo v°o noč. se ie nroti hitm ie v^ala in požrtvovalno delo g. komandirja ie bilo kronano s priznanjem mlade požigalke, ki je nato povedala vse, kar jo je gnalo do požisrov.
Mlada pokvarienka ki bi spravila v pepel še ostalo vas. ^e zdaj v zaoorih sre-skeera sorf;šča v Višnji pori. Vsa dolina je hvaležna našim orožnikom za hitro rešitev zamotane zadeve.
KINO MATICA 21-24
Danes samo ob 16. barvasti velefllm
Sadovi zemlje
Večerni predstavi radi koncerta odpadeta!
Objave
Kor.cert Ljubljanskega kvarteta (Pfei-fer, Stanič, šušterš č in Miiller). Na sporedu bodo naslednja dela komorne literature: Z.ka: Godalni kvartet, Beethoven: Kvartet op. 59 št. 2 v e-molu, Verdi: Kvartet v e-molu. Prvo delo spada v moderno literaturo, drugo delo je vzor klasične dobe, tretje delo pa ima vse znake prave italijanske melodioznosti. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Svojevrstna reklama. Podjetni ljubljanski trgovci se zadnje čase poslužujejo prav originalnih idej reklame, s katerimi zbujajo pozornost. Tako je v nedeljo dopoldne med 11. in pol 12. trosil aeroplan, ki ga je najela ugledna ljubljanska cvetličarna »Roža« iz Frančiškanske ulice 3, nad mestom sveže in suho cvetje in oglasne letake. Med drugim je bilo vrženo iz letala tudi dvajset bonov v vrednosti od 10 do 100 din za brezplačen nakup v cvetličarni »Roži«. Ugledni tvrdki želimo čimveč uspehov, cenjenemu občinstvu pa priporočamo, da jo obišče.	i
Fine hiti od zmage do zmage
Nove senzacije na holandskem šahovskem veleturairju
Amsterdam, 13. novembra. V tretjem kolu šahovskega turnirja osmih najboljših Sahistov sveta, ki je bilo igrano - -tek v Rotterdamu, so bili rezultat5	'i:
dr. Aljehin je porazil dr. Eu\ n!k Reshevskega, partiji Flor-I ne-Capablanca pa sta končali	a
je imel že zopet dobljeno poz:	e
je potem prenaglil, hoteč IzkorisL pa-blancovo časovno stisko. Toda bivši Svetovni prvak se je kljub tesnemu času odlično branil in še dosegel remis.
Gromingen, 13. novembra. Tu Je bilo včeraj odigrano 4. kolo šahovskega turnirja. Prineslo Je predvsem nov velik uspeh Fineu. Kot črni se Je poelužil proti dr. Euweju neke Tarta.kowerjeve teoretične novosti in dobil kmeta. S to premočjo se mu je posrečilo Iti v končnico, ki je dr. Euwe kljub neenakim tekačem ni mogel držati: Po 84. potezi se Je dr. Eu\ve vdal. Partiji Flohr-dr. Aljehin in Capa-blanca-Botvinik sta končali remis. Partija Keres-Reshevski je bila prekinjena. Ke-res ima v končnici prednost.
Zvvolie, 13 novembra. Danes popoldne je bilo tu igrano 5. kolo šahovskega vele-turnirja Po peturni borbi je bila končana ena sama partija Fine jo v sijajnem stilu porazil Flohra. Slednji se je branil Kot črni s francosko obrambo, in sicer z Istim sistemom kakor v 3. kolu Capablanca. Flohr je imel pripravljeno novost, od katere si je menda posebno mnogo obetal. Toda Fine je dosegal kmalu veliko razvojno prednost, prešel v oster napad, žrtvoval kvaliteto in prisilil nasprotnika po 5ur-nl Igri k predaji. Tik pred koncem je bila pozicija sledeča: Beli: Fine: Kgl. Df7, Tel Lb4, in d3, Sb5, kmetje a2, b2, e5, f2. g4 in h2. - Črni: Flohr: Kd7, Db6, Ta8. in h8, Le7, Sh4, kmetje a7, b7, e6, g6 in H6. Tu je bil na potezi Flohr, pa ni imel več . parade proti 39. De7 : + itd. Ce igra j
namreč Tae8, sledi 39. Tdl a uničujočo
grožnjo šaha, če pa 38.......Sf3+,
potem 39. Khl, Sel :, 40. De7 i +, Kc8, 41. Sd6 + , Kb8, 42. La5!, Dc8+, 48. Le4 ter mat ali izguba dame. — Ostale tri partije so prekinjene. Dr. Aljehin je kot beli v Nimcovičevi obrambi proti Keresu dosegel le brezpomembno prednost. Partija stoji enako, vendar dr. Aljehin Se poskuša dobiti. Enako bi predvidoma končala neodločno partija Botvinlk-dr. Euwe, ki tudi stoji v končnici enako, pa Botvi-nlk tudi še ne da remija. V partiji Re-£hevsky-Capablanca stoji v končnici Re-shevsky bolje.
Stanje po 5. kota: Fine 4 in pol, dr. Aljehin 2 ln pol (1), Botvinlk ln Capablanca 2 (1), Keres 1 ln pol (2), dr. Euwe 1 ln pol (1), Flohr 1 ln pol, Reshervskj-pol (2). V Amsterdamu sedaj že resno računajo z možnostjo Fineove zmage v turnirju. V tem primeru si pribori pravico za r.iatch z Aljehinom za svetovno prvenstvo.
Jutri, v ponedeljek zvečer se v Haarle-nu igra 6. kolo turnirja. Nastopijo sledeči pari: dr. Euwe-Reshevsky, Flohr-Botvinik dr. Aljehln-Flne, Keres-Capablanca. Največjo pozornost zasluži seveda srečanje svetovnega prvaka z vodečim Fineom. Za dr. Aljehlna bo to morda zadnja prilika, da kot beli z zmago poskusi dohiteti Fi-nea. Prekinjene partije bodo odigrane Sele v sredo.
KINO SLOGA — Telefon 27-30
Duhovita veseloigra, polna humorja!
VSE ZA LJUBEZEN Danes poslednjič ob 16., 19. in 21. uri j Ob 14.30 nepreklicno zadnjikrat j TAMARA — Po znižanih cenah! jjutri premiera najveselejše komedije se j zone »IGNAC« — V stilu dobrega vojaka
i	fivejka!	_
UBHBHBMBBBBHBBHi
Tatovi konjskih repov na delu
Oškodovano je 12 posestnikov v štirih vaseh
fekofja Loka, 13. novembra
Pri kmečkem konju ima rep posebno veljavo. Brez dolgega repa si skora j ne moreš misliti podeželskega konja. »Ni tak, kakršen bi moral biti«, pravijo kmečki ljudje. Konj, Ki mu odrežejo rep izgubi tudi na ceni. Kar za cel tisočak ali še za več naj bi bil manj vreden, četudi cena konj-skeea repa sameea ni tako visoka.
Te dni je neznana tatinska družba porezala konjem repe v Gostečah, Dragi in na Suhi, nato pa še v žabnici. Kolikor je doslej dognano, je oškodovanih 12 posestnikov. Ni pa izključeno, da se bodo novi oškodovanci še prijavili. Vse kaže, da je morala biti na delu organizirana družba,, ker si sicer ni mogoče predstavljati, da bi bile obiskane v isti noči kmetije, ki so razmeroma daleč narazen. Tudi se zdi, da so morali krasti konjske repe ljudje, ki se na ta posel dobro razumejo. Repi so bili namreč odrezani naravnost mojstrsko. Znano je, da se s škarjami ne opravi bog ve koliko. Zato ni izključeno, da so se posluževali tatovi posebnih rezil, ki so napravljena tako, da vtakneš konjski rep skozi posebno luknjo in potem rep priščip-neš. Repi so bili porezani živalim prav do korena in bo trajalo tri, štiri leta, preden bodo zrasli novi. To pa je dolga doba, zlasti še, ako imaš konja naprodaj.
Tatovi so zlahka prišli v h eve, ker ni nabada, da bi se hlevska vrata zaklepala Bolj čudno se sliši, da so povsod odpovedali psi pazniki. Bržčas so tatovi na pse že v naprej računali in so Jih pc kupili z mesom.
Najbolj je oškodovana posestnica Danica Kuraltova v žabnici. Repe so porezali vsem trem njenim konjem. Tatinske goste sta imela v žabnici tudi h'eva po- i sestnikov Pavla Logondra in Antona 6i- i
frerja V vsakem hlevu Je zmanjkal po en rep. Na Suhi, dobro uro daleč od žab-nice, so porezali repe trem konjem. Pri kmetu Hartmanu Andreju dvema živali-ma in prt posestniku Andreju Pretnarju enemu. Draga, vasica v zminški občini in j>od obronki Polhograjskih dolor tov, je imela obisk pri štirih gospodarjih. Repi so bili postriženi pri Pavlu Frlicu, bivšem zminškem županu, pri Janezu Jenku, pri Jožefi Kušarjevi in pri Andreju Svolišaku. Kot poslednja vas so prišle na vrato Gosteče, znane zaradi umetnostnega stropa v tamošnji cerkvici. Porezani so bili v Gostečah trije repi: konju posestnice i^ančiške Kalanove in dvema konjema bivšega župana sorške občine Franca Lu-šine. Značilno je, da je prišel tat pri Lušini v hlev skozi okno. Zunanji zapah se namreč ni dal lahko odpreti, zaradi česar je tat mislil, da je bil hlev zaklenjen. Tudi pri Lušini se ni pes prav nič oglasil. Sicer pa je bila tatvina tu toliko lažja, ker stoji hlev poleg stanovanjske hiše, med tem ko je gospodarsko poslopje, ki ga Čuva pes, samo zase, na drugem koncu domačije.
OrožniStvo marljivo išče storile-. Najti pa jih ne bo lahko, čeravno so trgovine m industrije, ki imajo s takimi rečmi opravka, o tatvinah obveščene. Te tatvine konjskih repov pri nas niso prve. Tudi lani so bili ponekod porezani repi. Nekega Belca so izsledili kot tatu. Poleg sodne kazni je moral plačati za vsak rep 400 din odškodnine. Upamo, da bodo tudi letošnji podjetni zmikr -ti konjskih repov padli v roke pravici, fo je tembolj želeti, ker korist od ukradenega repa nikakor ni tolika, kolikršna je škoda, ki jo trpi lastnik na konju.
Smrt dveletnega otroka v plamenih
Nesrečni otrok se je v odsotnosti matere preveč približal štedilniku
Šoštanj, 13. novembra.
Vsa rudarska kolon:ja na L'lijskem griču pri Velenju ž vi te dni pod vtisom tragične nesreče, ki je zadela družno radarja Javornika. Dveletni Ivanček, edini otrok je storil žalostno smrt v plamenih.
Nesreča se je zgodila v petok zjutraj. Ivanček je vstal dobre volje "n je priska-kljal v kuhinjo, kjer je njegova mati opravljala jutrnja dela. Mer' dolom je mati za kratek čas zapustila kuhinjo in šla krmit kokoši. Otrok je po njenem odhodu najbrž začel stikati po kotih kuhinje. Približal se je tudi šted'!n'ku. v katerem je še gorel ogenj. Kako se je potem zgo-
dilo z njim, ne ve nihče. Ogenj je moral obl znitl otrokovo obleko, zatem pa je ne-.<;rečni Ivanček postal živa bakla.
Ko je prišla mati nazaj, so plameni že opravili svoje delo: otrol. je ležal na tlen ves opečen. Obleka je dobesedno zgorela na njem, le okrog vratu mu je še visei ozek trak blaga. Tudi las ni imel več na glavi in ušesa so bila docela prežgana. Domači so takoj poklicali zdravnika dr. Kolška, ki pa seveda ni mogel več rešiti mladega življenja. Dv« uri po nesreči je otrok umrl. Ves čas pa je bil pri polni zavesti ln je večkrat klical očeta in mater in ju prosil vode. Starši, pazite na otroke!
Smrtna žrtev otroške lahkomiselnosti
Splezal je na drog električne napeljave
št. Vid na Dolenjskem, 13. nov.
Pri nas smo pokopali 13-letnega Ivana Grma, sinka malega kmeta, k; ga je doletela smr na daljnovodu visoke napetosti, drže čem od Grosuplja proti Novem mestu. Vsa. dolina sočustvuje z nesrečno družino. Nesreča se je primerila v bližini Velikih Pec v šentvidski okolici. Vas prečkajo vis-ki drogi dolenjske elek'rične napeljave. Eden izmed drogov stoji sredi t«ravn"ka pole? Verbičeve hiše, kjer se zdaj te jesenske dneve zbirajo pastirji iz domače vasi Med pas irji je b;l tudi Grmov Ivan, ki je prignal na pašo domačo kozo Belko. Mladina se je nekaj časa šalila. potem pa je prijela malega Ivana hudomušna misel in se je pebahal ,da se upa splezati na električni drog. Nihče ni pomislil ,da bi se mu mogla primeriti nesreča. Ivan je sezul čevlje in splezal na drog, visok kakih 8 metrov. Visoko v zraku je tolkel najprej po žicah, ki služijo v varovalne namene. Fantičku se ni zgodilo nič. Poieanpa seje oprijel droga z levico, z desnico pa je udaril po žici. ki teče po njej visoka struja. Mladina, ki je tedaj zrla v drznega plezalca, je v naslednji sekundi onemela v grozi. Grmov Ivan je bil vtreno ku, ko je udaril po žici. žha bakla. Ves je gorel, kakor bi ga polil s petrolejem Nato ga le vrglo v zrak ln trenutek za tem je že padel v plamenih na zemljo.	_ ____
Na trebuhu je obležal v hudin krčih na tleh in vpil tako obupno, da je njegovim nrijateljern zastajal dih: »Na pomoč! Gorim!« je stokal ubogi oirok.
Nekateri otroci so stekli v bližno hišo k Verbičevim. v tis em pa so bili na pragu tudi Verbičevi, ki eo čuli obupne krike, da gori Grmov Ivan. Male?a nesrečnika so zanesli v hišo in ga položili na posteljo. Pomagati pa mu več ni bilo mogoče. Smrt ga je rešila nadaljnjega trpljenja. M~«čna elek'lična struja. ki mu je šla ob dotiku žice skozi telo, mu Je ožgala telo na mnogih nies ih do kosti. Zgorela mu ie tudi obleka na živem telesu. Tragična nesreča je res zgovoren zgled, naj se mla-dina ne podaja v bližino električne napeljave.
Pravočasno odkrita tatvina usnja
Šoštanj, 13. novembra šoštanjska kriminalna kronika je v zadnjem času spet zabeležila večje Število tatvin, Id dajo slutiti, da kriminalnost narašča ln da ima v brezpose nosti in gospodarski depresiji Se svoje posebno leglo. V »Jutru« smo te dni poročali o veliki tatvini dragocenega nakitja pri dr. Ma-yerju, isti dan zjutraj pa so odkrili novo j
večjo tatvino. Tokrat bo al tatovi Izbrali za svoj plen usnje v vrednosti nad 9000 dinarjev.
V	skladišču SoStanjskega kolodvora je bila preoejSnja množina različnega usnja lz Woschnaggove tovarne, pripravljena za izvoz v razne kraje. Ko je te dni zjutraj prišel v skladiščne prostore skladiščnik Pejovnik, Je opazil, da manjkajo trije zavoji usnja. Tudi je opazil, da je bil v kotu stoječ sod z vinskim moštom odprt, pod sodom pa mlaka. V prvem trenutku je bilo jasno, da gre za tatvino. Obveščeno je bilo orožništvo, ki je s pomočjo železniških uslužbencev začelo pregledovat? okolico kolodvora. In res so ukradeno usnje kmalu našli. Za periščem stoji lesena baraka, katero uporablja občina za shrambo, železničar Vrhovnik je pogledal tudi tja. Na svoje presenečenje je našel vse tri zavoje pogrešanega usnja Bili so pokriti s papirjem in cunjami. Tja so jih znosili tatovi misleč, da bodo tam dovolj varno shranjeni do časa, ko bi jih odnesli domov ali v še bolj varna skrivališča. Preiskava Jih Je torej prehitela. Ob najdbi so ugotovili, da so ostali zavoji še nedotaknjeni. Tehtali so 151 kg. Zanimiva je tudi zadeva z vinom. Manjkalo ga je 50 litrov. Ali so si tatovi z njim kar v skladišču napravili nočno gostijo ali pa so vsega odnesli s seboj, ni dognano. Verjetno je, da ga Je precejšnja količina iztekla iz soda na tla, ker so še zjutraj opazili večjo mlako na podu.
V	teku je intenzivna preiskava za storilci. Nerešeno je še vprašanje, kako so tatovi prišli v skladišče. Da bi se bili vtihotapili skozi okno nad skladiščno pisarno, je malo verjetno. Vse okolnostl kažejo, da se je kdo že prejšnji večer, ko Je bilo skladih 5e še odprto, skril v prostore in tam čakal ugodne nočne prilike, da je lahko omogočil ostalim tovarišem dohod. Gotovo pa je, da so vlom in tatvino organizirali in izvršili ljudje, ki so jim bil?s razmere okrog skladišča kolikor toliko znane. Upanje je da bo preiskava to drzno tatvino pojasnila.
Obmejno učite! jsfvo marljivo deluje
Ljutomer, 13. novembra.
Sresko učiteljsko društvo za ljutomer-sko-radgonski srez je imelo nedavno v Gornji Radgoni zborovanje, ki ga je po-setilo številno članstvo. Zbor je vodil zaslužni predsednik šolski upravitelj v pokoju g. Karel Mavrič iz Gornje Radgone. Ob otvoritvi se je spomnil časov pred 20 leti, ko so bile naše šole le potujčevalnice. Poudarjal je napredek našega šolstva ob meji, ki je v 20 let h svobode zelo napredovalo, k čemur je pripomoglo narodno učiteljstvo, ki deluje v tem obmejnem sre-zu. Mnogo zaslug ima pri tem močna stanovska organizacija, ki 1e stremila za tem. da se nacionalna zavest čim bolj širi ob meji, narod pa gospodarsko dvigne Učiteljska organ'zacija je tudi pripomogla, da se je učiteljski položaj izenačil z drugim uradništvom, pri čemer pa še ostanejo nekatera vprašanja, za katerih rešitev se bo morala učiteljska organizacija še vedno boriti.
Pred prehodom na dnevni red Je predsedujoči pozdravil računskega Inšpektorja g. Srečka Vogrinca kot predavatelja, zastopnika oblastva g. Pogrujca, šolskega nadzornika g. Karbaša in vse članst/o, zlasti novo, z željo, da bi nas v novem poslovnem letu pri našem delu vodila stanovska morala in tovarištvo. S toplimi besedami se je spomnil tudi članov, ki so b!li premeščeni v druge sreze. Društvo šteje danps 124 članov, neorganiziranih pa je še 21 učiteljev.
Sledilo Je predavanj: g. Vogrinca. nato pa občni zbor društva. O banovinski ln glavni skupšč'ni sta poročala gg. Kocbek in Rihter. Med raznim' dopisi je bila tudi prošnja učiteljske družine brez staršev, za katero se je med zborovanjem nabralo med članstvom 176.50 din za prvo pomoč.
Talnica ga. Burjeva Je podala Izčrpna poročilo o delu društva v preteklem letu. Društvo je imelo pet zborovanj, polnoštevilno se je udeležilo zborovanja v Murski Soboti, skrbelo za redna predavanja, imelo redne seje ter se mnogo bavilo z aktualnimi gospodarskimi zadevami. Poleg navedenega se je društvo posvečalo narodno-obrambnemu delu v srezu, ki je v zadnjem času postalo težavnejše ter zahteva stalnega in napornega dela učiteljskega stanu. Blaga mičarka gdč. Senčarjeva je omenila, da Je bilo v preteklem letu 1.743 din preb tka, stanje društvene imovine pa znaša 5.243 din. Dalje so poročali za go spodarski odsek g. Korošak, za zaščitni odsek g. Stopar, za nadzorni in upravni odbor g. Miki. Vsa poročila sc pokazala temeljito delo organizacije na vseh področjih. Pri donoldanskih volitvah je bil 'zvoljen v zafičitri odbor g. Zeilhofer, za predsednico odseka učiteljic pa gdč. Potočnikova. Slednjič je bil sprejet še proračun za tekoče poslovno leto.
Razstava beograjskih umetnikov
Beograd, 13. nov. p V prisotnosti kraljevega zastopnika polkovnika Kokalja Je bila danes otvorjena v paviljonu Cvijete Zuzorič na Kalemesdanu 11. jesenska razstava beograjskih umetnikov.
OČETOVSTVO
Prileten kmečki fant bi xp rad t&evil. Ig-bral si le za nevesto pridno Reziko 'n fe svoj načrt razkril očetu. Dolgo ie starec razmišljal, končno se je odločil, da razkrije sinu skrivnost svojega mladostnega greha:
—	Reziko ne moreš poročiti, ker je tvoja sesfra...
Minilo Je nekaj tednov tn razočm-ani fant st je izbral za nevesto lepo Barbiko. Ko je s\'oio srečo zaupat očetu, ga je ta znova zavrnil:
—	Ni mogoče/ Tudi Barbika Je tvoja sestra ...
Sin se je ves potrt zatekel k materi:
—	Pravijo oče. da sta Rezika in Barbika moje sestre in da se z nobeno ne smem poročiti.
—	Bodi brez skrbi, sinko moj, Je odločila mati. Lahko se ženiš s katero hočeš. Dobro vem, da nobena ni tvoja sestra!
—	Pa kako, če trdi oče nasprotno?
—	No da, odgovori mati, tvoj oče to trdi zato, ker misli, da si ti njegov sin. Jaz fo bolje vem, kako je prav za prav...
'os*esi ouaai član
Vodnikove dražbe!
> JUTRO«, ponedeljska Izdaja
3
Ponedeljek, 14. XL1038
Deseto koto v ligi
Dovolj je le bilo
za obe točki
Ljubljana je včeraj po različni igri obeh polčasov tesno premagala Sparto — Dvoboj med
Beogradom in Zagrebom je dobil Beograd
Ljubljana, 13. nov.
X. kolo ligaških tekem je imelo glavni prireditvi v Beogradu, kjer so se srečale vodilne, štiri ligaške enajstorice, za nas »lokalne patriote« pa je bila še posebej privlačna tekma med zadnjim in predzadnjim v tabeli, torej med Ljubljano in zemunskc Sparto. Ostale tekme niso roogle muogo spremeniti vrstnega reda v tabeli.
Dvojni spored v Beogradu je prinesel najhujši udarec Gradjanskemu, ki je moral obe točki pustiti Jugoslaviji, medtem ko se je Hašk rešil bolj srečno in spravil vsaj delni dobiček. Vrstni red j>.a vrhu se zaradi dansSniUi re7nlta'ov »i menjal, znatno pa si je tamkaj iz-lioljšala pozicijo JuTcJpvHa. ki ima še razne teoretične možnosti v zadnjem kolu jesenskega prvenstva. Precej ver-jetn opa je, da bo vse ostalo pri starem.
Ljubljana je sprejela na svojih tleh Sparto in se zagrizla, da mora zmagati. To ji je sicer uspelo in dobila je dve točki, toda vsi, ki so tekmo gledali, morajo žal priznaa, da jih ie kljub naskoku treh golov do odmora ujela še prav pri piki. Smola je hote"a. da je varaž-dinska Slavija na svojih tleh iztrgala Basku eno točko in tako Ljubljani tudi obe točki v dobro nista pomagali dlje kakor do predzadnjega mesta pred Sparto. V XI. kolu pa je spored spet takšen, da se belo-zelenim spet lahko primeri kai neugodnega.
ljani (3:2) nam javljajo tudi iz Splita in Sarajeva, in sicer v korist Hajduka in sarajevske Slavije. Prav za prav se mora reči, da sta gostujoči moštvi v obeh primerih odnesli kožo še dovolj poceni.
Ligaški spored, in sicer XI. in zaključno kolo v jesenskem delu tekmovanja, se bo nadaljeval že prihodnjo nedeljo 20. t. m. po naslednjem razporedu: v Beogradu: BSK—Slavija (V)
in Jedinstvo—Sparta, v Splitu: Hajduk—Jugoslavija, v Sarajevu: Slavija (S)—Bask, v Zagrebu: Gradjan. (Z)—Gradjan. (S) in v Ljubljani: Ljubljana—Hašk.
Tabela po današnjih izidih ni doživela velikih sprememb razen v sredini, kjer sta Jedinstvo in sarajevska Slavija zamenjala VII. in VIII. mesto ter na koncu, kjer sta z zadnjim in predzadnjim mestom enako storila Ljubljana in Sparta, in bo nudila do naslednje nedelje tako-le sliko: BSK
Jugoslavija Gradjan. (Z) Hašk Hajduk Bask
Slavija (S) Jedinstvo Gradjan. (S) Slavija (V) Ljubljana Sparta
V naslednjem naša poročila:
10	7	3	0	25:9	17
10	7	1	2	19:10	15
10	6	0	4	25:10	12
10	5	2	3	21:15	12
10	4	4	2	22:15	12
10	3	4	3	14:14	10
10	4	2	4	18:19	10
10	4	1	5	20:23	9
10	3	1	6	13:23	7
10	2	2	6	16:21	<5
10	2	2	6	10:23	6
10	1	2	7	11:29	4
Dva enaka rezultata kakor v Ljub
Ljubljana : Sparta 3:2 (3:o)
že dolgo ni bilo ligaške tekme v Ljub- | vtis, da ne bi bili šli z igrišča poraženi, če ljani, zato je bilo občinstvo že lačno večje i bi bila trajala tekma vsaj še pet borih nogometne prireditve. Seveda ni novinec ' minut v lig kitkor je Sparta nobena privlačnost, pa je le prišlo na igrišče 1600 ljudi. Ve-čii-_ pač v prepričanju, da bo priSv tvo ala sigurni zmagi domačega moštva. Do polčasa so ti ljudje prišli na svoj račun Bilo je precej golov in rezultat prvega dela igre je dajal naslutiti izdatno zboljšanje količnika. Proti koncu igre pa je menda vsem odlegle, ko sta ostali obe točki v Ljubljani, ne glede na količnik! Taka je ■usoda nogometnih iger, tako se lahko v nogometni borbi kar iznenada preokrene marsikaj na glavo.
LJUBLJANA: Pogačnik; Ceglar, Bertoncelj I; Vodišek, Sercer, Boncelj; Janežič, Pupo, Grintal, Bertoncelj II, Erber. SPARTA: Smiljanič; Lokenbauer, Mihaj-lovič; Otaševič II, Letič, Boc; Majer, Gregorič, Lazič, Veličkovič. Doriat.
Tako v prijetnem poletu so belo-zeleni od vsega začetka prav resno zaigrali. Ze dolgo ni bilo videti takih potez od moštva, tako fino in točno izgrajenih napadalnih akcij, ki so se po vrsti zaključevale z razantnimi streli na gol. Še malo pred polčasom je vse kazalo, na to, da oodo belo-zeleni vsaj enkrat praznovali krepko zmago, pa čeprav nad nasprotnikom, ki se je komaj pokazal v izbranem društvu jugoslovenske nogometne elite. Toda že po preteku četrt ure je moglo vajeno oko opaziti, da moštvo v taki formaciji in v takem sestavu ne bo brez velike in izdatne sreče kos nalogi, da mnogo poveča že do tedaj doseženi rezultat. To se le *idelo potem tik pred koncem borbe, ko je belo-zeleno moštvo pod neodoljivim in borbenim pritiskom Zemunčanov povsem zgubil glavo; moral je Pupo na svoje mesto, da vsaj nekoliko uvede red in ta prestavitev se je takoj pokarala za povsem oportuno mero. V tistem tenotku je ie vse kazalo na to, da se bo Ljubljana morala zadovolj. i z neodločenim rezultatom, toliko so okrnjeni gostje pritisnili.
Igra razen prvih presledkov gotovo
ni bila na posebni višini
Ze proti koncu prvega dela so »sigurni zmagovalci« Drecej popustili in se komod-no sprehaja., po igrišču. Čim bolj so se belo-zeleni hote ali nehote pogrezali v ne-odpustljivo komodnost, tem večja je bila pobuda na strani gostov, in moštvo, ki je dober del prvega polčasa igralo bolj podrejeno vlogo, je naposled prevzelo vajeti krepko v svoje roke, vrglo domače povsem iz koncepta in jih dodobra pritisnilo v Obupno obrambo.
O belo-zeleisih
Najbolj ranljiva je bila med belo-zeleni-mi srednja vrsta, preko katere je nasprotji napad prehajal kar mimogrede V dobi poletne ljubljanske ofenzive se ta šibkost ni toliko razod vala, ker ■'e ljubljanski napad znal tudi sam držati situacijo pri sebi, b ^z večje podpore od zadaj. Toda s časom je moral Pupo vse več posegati v dogodke v ozadju, s tem se je napadalna celota zdrobila in takoj se je situacija prenesla proko izredno šibke srednje vrste na ožjo obrambo. Ta ni bila ves čas dorasla nalogi. Nezanesljiv je bil Pogačnik v golu, ki je bil ob obeh zgoditkih slabo plasiran, a ie tudi druge stvari branil le za silo. /ihrav in zato manj uspešen je bil Stane, ki mu je desno krilo, večno nepokrito. uhaialo brez posebnih težav. Ceglar ni bil najboljši, toda vztrajal ie v svoji povprečnosti enakomerno do kraja. V napadu sta noila situacijo obe krili, od katerih ie bil Erber mnosro bolj uspešen, oba pa sta bila vse premalo zaooslena, oba sta tudi premalo in še neuporabno centrirala. K temu je Janežič z nepotrebnim ofsidom pokvaril četrti zgoditek, ki je bil plod izredne Erberieve solo-akcije.
Spartanci
so tokrat prvič zaigrali na ljubljanskih tleh in so zlasti s finishem dokazali, da so po vsej pravici zašli med ligaško družbo. Sprva so bili precej začetniški na terenu. Gotovo jih je tudi deprimirala nezgoda z avtogolom takoj v začetku borbe. Toda niso klonili niti tedaj, ko je kazalo, da se bo vlila nad nje toča golov. Ne samo da niso klonili, temveč so, posebno po Letičevi izključitvi, še bolj zagrizeno stisnili zobe in pokazali odločnost in borbenost, ki je ne bi bil nihče od njih pričakoval. Vse hujši je bil njihov pritisk, čim , acvoincjoi ua^u, i bolj se je bližal konec, in je bil splošen j onemogočil Mrkušič.
Svoje boljše moči so imeli gostje v napadu. Notranja trojka je pokazala nekaj uspelih kombinatornih potez, tudi precej odločnosti pred golom. Desno krilo jim je neprenehoma nosilo situacije v nasprotno polje. V krilcih je na oko dobro igral srednji krilec, opazilo pa se je, da se je moštvo po njegovi izključitvi precej dvignilo, pač dokaz, da je mož kljub svoji dobri igri uplival na ostalo moštvo destruktivno. Dober pa je bil levi krilec. O obrambi ni mogoče peti ditiramb, bila je povsem povprečna formacija, toda branilski par je bil v svojem delu odločen, požrtvovalen. Vrata - je bil zelo nesiguren.
Kratek potek igre
Začetek je pripadel ves belo-zelenim, ki so takoj hudo pritisnili. Ze v 4. min. prvi uspeh. Pupo da Janežiču sijajen predlo-žek, ta se prebije do bližin^ vrat in bije v smeri proti golu; Lokenbauer po nesreči podstavi nogo in žoga se mu odbije v mrežo. Lj. je poslej odločno v napadu. V 9. min. je pred Smiljaničem velika gneča, Pupo z glavo izbije Smiljaniču iz rok žogo, ki pride naposled do Grintala in ta pretvori v 2:0. Po pretel prve četrt ure uprizorijo Spartanci prvi tipajoč napad, toda poslej so ti obiski v nasprotnikovi polovici vedno češči. Po eno situacijo zapravita Erber pa Janežič. V 20. min. odbije Stane na dolgo tja do Erberja nc krilu, ki lepo prevzame in se prebije po korner jev" črti, odtod pošlje oster center na sredo, ki mu Grintal nastavi glavo in žoga švigne mimo Smiljaniča v mrežo, 3:0. Sredi polčasa se je if?ra močno unesla. Kmalu dozorijo prve prilike za Spartance, tako v 22. min., ko zgreši leva stran na-, p: da silno nevaren center z desnega krila, tako v 31. min., ko gre prc.^t sx~el iz bližine krzenske črte v prečko, toda tudi ljubljanski napad se nevarno udejstvuje pred Smiljaničem, le da brez uspeha.
Po odmoru je zopet Li. spočetka v ofenzivi. Po preteku 10. minut postane igra mlačna in počas5 se začenia razviiati uspešna igra gostov. V 14. mm. se konča lep napad Spartancev z ostrim Lazičevim strelom, ki je za nemopoee plasiraneea Pogačnika neubranljiv. Malo smole ima ljubljanski napad, tako v 24. min., ko bije Grintal nesrečno v vrataria mesto v prazno mrežo. V 25. min. pošlje sodnik Letiča v oblačilnieo — zaradi usrovariania in žalitve. Tik pred niim je za pet minut zapustil igrišče Veličkovič — zaradi blesu-re. V tej situaciji so se Spartanci le zna-š" in uprizorili ofenzivo, ki je trajala do kraja. V 39. min. krasen strel desnesa krila. ki je zopet za Poaačnika za^-ndi slabe plasiranosti nedosegljiv. Potem do konca nič več!
Sodil je g. Bažant iz Zagreba dobro in obiek+ivno.
štirje nafMjši med seboj
Beograd, 13. novembra.
Renoviraro igrišče BSKa je imelo danes rekorden obisk, okoli 15.000 gledalcev. V dveh tekmah štirih najboljših ligaških moštev, ki so bile obenem dvoboj med Eeogradom in Zagrebom, je zmagal Beograd, ki je pospravil tri točke, dočim so Zagrebčani nesli domov eno samo, toda to več ko zasluženo. Hašk bi bil po poteku igre zaslužil zmago, ki pa mu jo je odnesel slab sodnik.
BSK : Hašk 2:2 (2:o)
BSK je nastopil brez Stevoviča, namesto katerega je igral Dragičevič, vrata pa je branil Mrkušič. V prvem polčasu se je zdelo, da bo Hašk doživel težak poraz, ker je bil BSK zlasti v napadu odličen in je stalno ogroval Haškova vrata. Hašk se ni mogel znajti in celo njegovi najboljši, kakor Gajer, Hitrec in Medarič so igrali slabo. Dober je bil kljub obema dobljenima goloma vratar Zmara in deloma tudi obramba.
V 12. min. je Valjarevič ostro streljal na gol, Zmara je odbil Podhrackemu, ki je spet streljal, toda Zmara je odbil še enkrat. Zdaj pa je bil na mestu Božovič, ki je nazadnje premagal Haškovca. 1:0 za BSK. V 19. min. je dobil žogo Glišovič skoraj na outu, visoko centriral Podhrackemu, ki je z ostrim strelom povišal na 2:0. Šele v 40. min. je Hašk izvedel prvi nevarnejši napad, toda Hitrečev strel je
Po odmoru je spet BSK začel napadati, toda kmalu se je slika menjala. Hašk je uredil svoje vrste, BSK pa močno popustil. V 16. min. »predribla« Fink branilca Stojilkoviča, strelja lepo pred gol, kjer ujame žogo Medarič in jo z glavo pošlje v mrežo. 2:1. Pet minut kasneje spet lep napad Haška. Hitrec sam ni mogel streljati, temveč je oddal Finku, ki je poslal pred vrata, kjer je Kacijan iz neposredne bližine izravnal. 2:2. Hašk je zdaj mnogo močnejši, toda nekajkrat sodnik preire očitne prestopke BSKovcev v samem kazenskem prostoru. Tako ostane rezultat do konca neodločen.
Tekmo je sodil g. Mani Kario iz Skoplja slabo.
Jugoslavija: Gradjanski (Z) 2:1 (ls o)
Čast Beograda je danes dejansko rešila Jugoslavija, ki je prav prijetno iznena-dila s svojo smiselno igro. Njeni napadi so bili lepo zgrajeni. Veliko zaslugo za dobro igro rdečih je imela tudi nova pridobitev Jugoslavije, srednji krilec Becič, ki ima lep pregled nad igro in mirno ter zelo učinkovito podpira napad. V krilskih vrsti je bil tudi še dober Djokič Obramba je bila skoraj izvrstna, posebno vratar Lovrič, ki ima levji delež pri današnji zmagi.
Gradjanski ni mo^el prepričati ln je le v nevarnih situacijah pred golom prekašal nasprotnika. Do odmora je imela Jugoslavija več od igre. V 42. min. je zapustil Zalat (Gr.) zaradi poškodbe igrišče, pa je po pavzi spet nastopil. V 44. min. je Aca Petrovič po lepem centru levega krila Ste-vova dosegel vodstvo.
V drugem polčasu se je Gradjanski popravil. Vodja napada Wolfl je menjal mesto z Anttflkovičem na levi V 25. min. je šipoš, ki ga je sicer dobro kril Diokič. lepo podal Wolflu, ki je izenačil. Sedaj je moral vratar Lovrič mnogo posredovati V 38 min. je dobil Stevov na levem krilu žogo v ugodni poziciji ter neubranljivo ustrelil drugi gol. Jugoslavija se je zdaj
potegnila v obrambo ln držala rezultat, toda njena zmaga je zaslužena.
Tekmo je dobro sodil g. Rakič ix Sarajeva.	T. Z.
Hajduk s Jedinstvo 3:1
(151)
Split, 13. novembra.
Tekma je bila v začetku zelo lepa. Jedinstvo Je zlasti v prvem polčasu podalo tehnično dobro Igro, dočim je Hajduk igral slabše kakor po navadi. Prvi polčas je končal neodločeno 1 :1, v drugem pa je Jedinstvo v 6. min. prišlo v vodstvo ter se nato potegnilo v obrambo, da bi držalo rezultat Hajduk Je začel zelo napadati. V 35. min. so Splitčanl dosegli gol, proti kateremu so Beograjčani protestirali Sodnik Macoratti si ni bil na jasnem ln Je pozval stranskega sodnika, ki je trdil, da je gol regularen, in je nato gol priznal. Na igrišču je nastalo prerekanje, ki je trajalo pet minut. Občinstvo je protestiralo zaradi nediscipliniranosti Jedinstva. Tekma se je nadaljevala zelo ostro. Zdelo se je, da se bo končala neodločeno, toda v zadnji minuti je Matošič z efektnim strelom dosegel zmagoviti goi
Sodil je g. Macoratti iz Ljubljane, ki je imel težko nalogo, vendar se mu je posrečilo, da je držal igro v mejah dovoljenega.
Slavija (S) : Gradjanski (S) 3:2(1:1)
Sarajevo, 13. novembra.
Gostje so predvedli dober nogomet in so bili zlasti v prvem polčasu odlični, v drugem pa jih je Slavija potisnila v de-fenzivo. Slavija je v 14. min. zab:la prvi gol po Rajliču, v 30. min. je čemerikič izenačil. V 8. in 14. min. drugega polčasa je Rajlič postavil na 3 :1, a v 38. so gostje znižali na 3:2. Sodil je g. štefanovič iz Beograda dooro in objektivno.
Slavija (V) s Bask 0:0
Varaždin. 13. novembra.
Pred 1500 gledalci je bila ta ligaška tekma, v kateri je Bask v začetku predvedel boljšo in ofenzivnejšo igro. Pozneje je Sla-viia močno pritisnila, pa ni prišla do uspeha. Bask je forsiral visoko igro po kr:lih. Slavija pa je Igrala bolj kombina-torno. V drugem polčasu so domači popustili, pa vendar Beograjčani niso mogli do uspeha. Koti 5:3 za S. Sodil je odlično g. Mlinarič iz Zagreba.
Tekme za prvenstvo LNP
Vsi vodilni se še držijo
Za senzacijo sta včeraj poskrbela Jadran v Kranju ter Atletiki v Celju — V skupinah vodijo dalje Bratstvo,
Celje in ČSK
Ljubljana, 13. nov.
Tudi v podsaveznem prvenstvu je bil danes zelo bogat spored, čeprav sta morali po višji sili spet izostati obe mariborski tekmi, kar daje polagoma res že misliti, kako bo s tem prvenstvom, če se razmere tamkaj nujno ne bodo uredile.
V	ljubljanski skupini je bil spored kompleten, torej štiri tekme vseh osm;h moštev, ter so v njih razen v Kranju zmagali favoriti, čeprav ne povsod popolnoma gladko. Senzacija v tej skupini je bila vsekakor Jadranova zmaga na kranjskih tleh, kar je spremenilo tudi tabelo.
V	celjski skupini sta bili obe tekmi na istem igrišču v Celju; tamkaj so za presenečenje poskrbeli Atletiki, ki so s petimi goli razlike odpravili vodilno moštvo te skupine, ki pa se je s točko več še obdržalo na vrhu.
V	mariborski skupini so igrali — kakor prej omenjeno — samo v Cakovcu, kjer so morali »Mariborčani« po hudem odporu vendarle pustiti obe točki najboljšim iz te skupine.
Livbitanska skunina Bratstvo : Mars l:o (0:0)
Na igrišču za Kolinsko tovarno so Marsovci oddali Jeseničanom obe točki. Deloma zasluženo, gotovo pa v ostri in mestoma celo surovi igri. ki so jo uvedli Marsovci, zlasti po edinem zgoditku za Bratstvo.
Bolj homogeno moštvo so postavili na teren Jeseničani, ki so skoro ves čas igrali km'alu"sT^u nasmeje sr^Tna^eFtočki!
Slabost Vičanov se je pokazala predvsem v tem, da so stalno menjavali svoj napad in izvrševali vse mogoče pregru-pacije. Razen tega so imeli izrazito slabotno obrambo. Repovža so poslali iz obrambe naprej, kjer se pa ni izkazal.
V	vodstvo je prišla Svoboda sredi polčasa po Satlerju. Ta rezultat je potem ostal do 40. minute drugega polčasa, ko je Thuma uspešno dokončal Slaninino koristno pred gro. še tik pred poslednjim žvižgom je Unterreiter pretvoril prost strel s kazenske črte v drugi zgoditek.
Sodil je g. ing. Sketelj.
Jadran : Kranj 3:2 (1:1)
Kranj, 13. novembra
Na današnji prvenstveni tekmi med Kranjem in Jadranom je prišlo do velikega presenečenja, ki ga ni nihče pričakoval, najmanj pa Kranjčani, zlasti po nedavni visoki zmagi Kranja v Ljubljani nad Jadranom. Vsi so pričakovali ponovno zmago domačih, toda Jadran jim je to pot prekrižal račune in potisnil Kranj na četrto mesto v tabeli.
Na tekmi se je zbralo nad 300 gledalcev, med njimi mnogo Jadranovih kibicev, ki so pridno navijali za svoje. Jadran ni bil boljše moštvo, toda zmago je zaslužil zaradi svoje borbenosti. Obe moštvi sta pričeli zelo lepo in vsi so se nadejali lepe igre. Toda prve kombinacij ske poteze se niso več ponavljale, pač pa je bila vsa nadaljnja igra obeh moštev zgrajena na sunkovitih prodorih. 2e v 10 min. uspe Šausu plasirati mimo vratarja in Jadran je v vodstvu. Kranj oblega nasprotnika, toda Jadranova obramba je žilava in ne pusti napada v bližino Tik pred koncem igre se posreči desni spojki Djukiču z ie-pim strelom pod prečko izenačiti.
V	drugem polčasu Kranj pritisne in
desetimi možmi; Zavrl jo je takoj po začetku iztaknil in je potem samo še še-pal po terenu, tako da ga ni bilo več prišteti med aktivne igralce. Sicer pa tudi Jeseničani niso pokazali posebne nogometne umetnosti. Napadalna vrsta ni bila baš na višku, nekoliko borbenosti so pač pokazali, manj pa kombinacij. Imeli pa Jeseničani dobro zasedeno obrambo, v kateri se je posebno odlikoval vratar.
Poljanci so bili tokrat precej šibki. Tudj v njihovem moštvu je bila obramba najboljši del moštva, tembolj so pa zaostajali ostali v ospredju. Razen neke borbenosti niso Marsovci pokazali nič posebnega.
Po vsem tem je bila igra precej šibka in je zmagalo moštvo, ki je bilo boli vztrajno in razodelo bolj mirne živce. Edini gol je zabil Zavrl iz prostega stre'5.
Sodil je g. Vrhovnik.
Beka : Svoboda 2:1 (o: 1)
še tik pred koncem igre se Vičanom nemara niti sanjalo ni, da bodo z igrišča odnesli, obe točki. Svobodaši so do pet m'nut pred koncem vodili z 1:0, tedaj pa je uspelo Rečanom postaviti 1:1 in še v poslednjih sekundah jim je obsedela druga žoga v mreži, če se je kdaj moglo v nogometni igri govoriti o sreči se mora to pač reči o Reki, ki je več ko nezaslu-ženo prišla tako poceni do zmage.
Svobodaši so imeli dobro zasedeno obram bo in tudi srednja vrsta jim je kolikor toliko funkcionirala. Odtod so bili terensko premočni, ta premoč pa ni mogla priti do izraza, ker je napad bil od sile neučinkovit. Sicer je v polju opravil svojo nalogo, kakor gre, igral pa je vse preveč na Zajca, ki je bil tokrat nemogoč: najmanj štiri stvari, ki so b"le pač dovolj zrele, je lahkomiselno zapravil, če bi jih bil vse ostvaril, bi bil rezultat tekme seveda drugačen, pa tudi bolj ustrezen poteku igre.	_ ___1_
prisojeno enajstmetrovko pa pošlje Jež v out. Jadran uprizori nekaj silovitih napadov, ki se jih Kranj ne more otresti. V 20. min. pride Jadran v vodstvo, a kmalu nato Kranj po levi zvezi spet izenači. Obe strani močno pritiskata in vse kaže, da bo ostalo pri remisu. V predzadnjih minutah pa se je Jadran spet znašel in levi zvezi se posreči, da skozi celo vrsto nog pošlje v mrežo.
Jadran je igral zelo požrtvova^o in borbeno. Najboljše moči je imel v obrambi, zlasti je ugajal srednji krilec Marn. Kranj je podal raztrgano igro in je pustil, da mu je nasprotnik vsilil visoko igre.
Sodil je g. Erlih.
Hermes: Kovinar 3:1 (o s 1)
Jesenice, 13. novembra
Na Igrišču Kovinarja je bila danes odigrana prvenstvena nogometna tekma med ljubljanskim Hermesom in domačim Kovinarjem. Prvi polčas so bili domači v premoči in so tudi dosegli vodilni gol. V drugem polčasu so se pa začeli prepirati s sodnikom, ki je nato izključil desnega branilca Korena, najboljšega moža v moštvu. Zaradi tega sta padla elan in morala Kovinaria in so Hermežani potem trikrat potresli njegovo mrežo.
Sodil je g. Mehle.
Celisha skuoina
Olimp : Jugoslavija s: 5
(3 $ a)
Celje, 13. novembra.
Prvenstvena tekma, ki je bila odigrana na igrišču pri Skalni kleti, je bila ves čas zelo živahna in napeta. Obe moštvi sta predvedli solidno tehnično igro in igrali zelo požrtvovalno. Prvih 15 minut je imela Jugoslavija nekaj več od igre, a ni mogla spraviti žoga K mrežo. Nato se je l
Olimp znašel in je Canžek v 25. min. po-« tresel mrežo Jugoslavije. Dve minuti pozneje je Osolnik iz enajstmetrovke izena-čiL V 32. min. je povišal Ključar na 2:1, v 39. min. pa Rakšinja iz daljave 25 m na 3:1. V 43. min. je Steblovnik izvedel prosti strel proti Olimpu iz daljave 16 m in znižal na 3:2. Po odmoru je bila igra spet izenačena. V 15. min. je Steblovnik II iz neposredne bližine potisnil usnje v Oiimpovo svetišče in izenačil. V 20. min. je Rakšinja zvišal na 4:3 in dve minuti kasneje Ključar na 5:3. V 27. min. je Steblovnik I znižal na 5:4. Tri minute pozneje je isti zastreltal enajstmetrovko. V 33. mm. je pa iz razdalje 20 m izenačil stanje na 5:5. Jugoslavija je še krepko napadala in si ustvarila več lepih pozicij, ki jih pa ni znala izrabiti. Sodil je g. Presinger.
Atletiki s Celje 5:0 (4 s o)
Po tekmi Olimp : Jugoslavija se je pričela na istem igrišču pred približno 500 gledalci podsavezna tekma med Atletiki in Celjem. Moštvo Celja je nastopilo v oslabljeni postavi in je doživelo po lepih uspehih v zadnjem času hud poraz, ki pa je številično izražen previsoko. Atletiki so oredvedli dobro, tehnično in kombinator-no igro in igrali tudi z velikim elanom in večjim smislom kakor Celje. Moštvo Celja se že v začetku ni znašlo, kar so Atletiki temeljito izrabili. V 10. min. je Coh iz daljave 20 m potresel mrežo Celja. V 14. min. jt Wohlgemuth po lepi kombinaciji zvišal na 2:0. Šele zdaj se je Celje zbralo in začelo s protinapadi, pa ni imelo strelca. V 33. min. je Zorko iz neposredne bližine zvišal na 3:0, v 41. min. pa Coh na 4:0. Igra je bila v prvem polčasu zelo razgibana in napeta.
Po odmoru sta obe moštvi popustili, zaradi česar je postala igra nezanimiva. Celje se je krčevito trudilo, da zniža rezultat, toda obramba Atletikov je bila na mestu. V 33. min. je Krempuš po hitrem prodoru zvišal na 5:0. Celje ni klonilo in je začelo pritiskati. Napad pa je bil premalo povezan, a krilci preveč defenzivni. Kljub temu si je Celje ustvarilo nekaj pozicij, a kljub vsem naporom ni spravilo žogo v mrežo.
Sodil j€š g. Konič Iz Maribora.
V	drugorazredni prvenstveni tekmi, kf je bila odigrana na Glaziji je Laško, po slabi igri premagalo Boruta iz Gotovelj z 2:0 (2:0).
Mariborska skupina
Čakovec, 13. nov. Prvenstveno tekmovanje v mariborskem okrežju LNP napreduje silno počasi, in sicer zaradi tega, ker oblastva v Mariboru ne dovoljujejo nogometnih tekem, kar je posledica znanih incidentov 9. oktobra t. i Ker bo to najbrže trajalo do konca leta. se ne ve, kakp nameravajo merodajni športni faktorji prvenstveno tekmovanje LNP pravočasno spraviti pod streho. Danes so bile na sporedu tri tekme, in sicer Železničar : Slavija in Rapid : Mura, obe v Mariboru, ter CSK : ISSK Maribor, od katerih pa je bila odigrana samo zadnja.
ČSK: Maribor 3: Z (2:0)
Tekma se Je pričela s tričetrturno zamudo, ker ob določenem času delegiranega sodnika g. Deržaja iz Ljubljane ni bilo na mestu. Tako so se funkcionarji obeh klubov jx) iniciativi saveznega funkcionarja prof. Jelačiča sporazumeli, naj bi tekmo sodil savezni sodnik dr. Brandl iz Čakovca. Ko pa je dr. Brandl sodil že kakih 25 minut, se je pojavil sodnik g. Der-žaj, ki se je šele takrat z avtomobilom pripeljal iz Maribora. Spet sta se obe moštvi sporazumeli in je tekmo dalje vodil g. Deržaj.
Tekma je nudila kopioo razburljivih momentov ter je bila taka, da se do konca ni vedelo, kdo bo prav za prav zmagal. Mariborčani so od začetka uprizorili lepe napadalne akcije, ki bi gotovo obrodile sadove, če ne bi bili igralci preveč sebični. Pritisk Maribora je trajal vse do 25. min. prvega polčasa, ko je nenadno dobil žogo Vukovič, ki je po solo-akciji zabil vodilni gol za Cakovčane. Maribor je sku-šal izenačiti, pa ni šlo. V 40. min. se je /rgel vratar Marguč tako nesrečno na žogo, da je treščil ob drog in obležal nezavesten v krvi z veliko zevajočo rano na glavi. Nemudoma so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima počeno lobanjo. Zaradi tega so bili gostje zelo deprimirani, zlasti ker so morali igrati z 10 možmi. Tik pred polčasom je v 44. min. Breslauer zvišal na 2:0.
V	drugem polča?u je Maribor napadal zelo intenzivno, toda vse akcije so ostale brez uspeha. V 5. min. doseže spet Breslauer v solo-teku tretji eol za svoje barve in že se zdi. da bo Maribor težko poražen. Toda Mariborčani ne klonijo. Mcštvo uprizarja nevarno in kra="° n^ade in v 25. min. je Miloš prvič, v 30. min. pa drugič uspešen, tako da zniža stanje na 3:2. Vsa prizadevanja Mariborčanov, da bi rezultat izenačili, pa so ostala zaman, ker je Čakovec potegnil vse svoje sile v obrambo.
Pri Mariboru se je odlikovala obramba. Sploh je igralo vse moštvo z elanom le zaradi sebične igre napada ni bilo uspeha. Tudi Čakovec je imel najboljše moči v obrambi, medtem ko ostali niso zadovoljili.
Oba sodnika sta zelo dobro vodila tekmo, ki se je zaključila v popolni temi
OSTAT .G PRVENSTVO LJUBLJANA: II. razred: Grafika : Mladika 3:0 p. f., Moste : Adrija 4:2, Slavija : Korolan 3:2. Juniorji: Hermes i Mars 5:1, Ljubljana : Jadran 6:0. STRAŽIŠCE: Ljubelj : Savica 1:0.
Občni zbor Moto-Hermesa
.ie bil včeraj ob lepi udeležbi pri »šestici«. Podrobno poročilo bomo objavili v redni izdaji »Jutra«.
Postani in ostani član Vodnikove druibe!
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Delom« oblačno vreme, precej obiačno na severo* zapadu in na skrajnem jugu, jutranji megla v sredini države in na severu, jasno v primorju. Temperatura se je neko liko dvignila. Najnižja Plevlje —3, najvišja Maribor 18 C.
Zemunska vremenska napoved: Po večini jasno v vsej državi z jutranjo meglo, posebno v dolinah in kotlinah. V severno-vzhodnih krajih delno oblačno. Temperatura se bo nekoliko dvignila.
»JUTRO«, ponedeljska Izdaja
Ponedeljek, 14. XL1938
Afera lepe manekenke
Tudi v Ljubljani znana plavolasa manekenka Nada ob-streljena, njen varani ljubimec pa Je izvršil samomor
Ljubljana, 13. novembra.
Pred dvema letoma smo imeli v Ljubljani lepo modno revijo, ki so jo priredili vrli naši obrtniki. Gotovo se je spominjate, saj Je bila med prvimi, a še bolj vam bo nemara v spominu lepa in vitka plavolaska Nada Mandičeva, ki je bila prišla kot izvežbana manekenka iz Zagreba v Ljubljano. Pa se je res znala elegantno kretati in vesti, da je njena vitka postava zbujala pozornost in občudovanje. Nekateri naši modni saloni so se zaradi njene verziranost v poslu kar trgali za njo in zato ni čudno, da smo Jo videli tudi Se pri naslednjih revijah v Ljubljani.
Slika % ljubljanske modne revije 1. 1936 —.
Druga od leve proti desni je Mandičeva
Lepa, očarljiva, vedno elegantna in po zadnji modi oblečena plavolaska je pa seveda imela tudi dosti oboževalcev. Na videz se je zdela nepristopna, toda v družbi finih kavalirjev so jo videli često. še letošnjo pomlad smo jo videli v Ljubljani, potem pa je izginila. Nekaj časa je bila v Zagrebu ,a zdaj poročajo, da je po-s ala v Dubrovniku žrtev ljubezenske drame. O tej ljubezenski tragediji, ki se je odigrala v sredo zvečer v nekem hotelu v Dubrovniku, je »Jutro« že na kratko poročalo. Nada Mandičeva, ki je ločena žena dr. Nikole Maadiča, sina voditelja Hrvatov v pokojni Avstriji, se je seznanila z Židom Eliasoni, sinom industrijca iz Dres-dena v Nemčiji, ki je moral nedavno pobegniti. Rešil je sicer nekaj premoženja, toda razsipna Nada mu ga je dobršen del razmetala in pognala. Prav to je bil tudi povod tragediji, ki se je odigrala v sredo zvečer v dubrovniškem hotelu.
Izak Elias je namreč najprej streljal na Nado Mandičevo in jo zadel v vrat, nato si je pa pognal kroglo v glavo. Med tem ko je bil Izak takoj mrtev, je bila Nada le ranjena na vratu. Prepeljali so jo v bolnišnico ,kjer so jo zdravniki operirali in menda ni nevarnosti za njeno življenje.
Nada Mandičeva se je pred 10 leti ločila od svojega moža in je nekaj časa živela s sarajevskim trgovcem z vinom Vol-f ram ona, ki pa je umrl. Nedavno se je seznanila kakor rečeno z nemškim Židom Eliasom. Preko Splita sta prispela v Dubrovnik. Elias ji je kupil krasne toalete, dragocen nakit in razne druge reči, toda kljub temu ga j® varala. Ko jo je neki Anglež povabil na čaj, se mu je odzvala. Tedaj je Elias v obupu — gmotno je bil tudi uničen — sklenil napraviti vsemu konec. To je bilo razvidno tudi iz pisem, ki jih je policija našla v hotelu, kjer se je odigrala tragedija. V mrtvečevem žepu je p::liciia našla 600 dinarjev. Bankovci so bili zgnečeni in okrvavljeni. V kovčegu Mandičeve pa so dobili 15.000 din, ki so bili prav tako okrvavljeni. To je bil povod ,da se je začela policija bolj zanimati za Mandičevo. Potcija namreč domneva, da je Mandičeva kljub temu, da je bila ranjena, po Eliasavem samomoru takoj po basala njegov denar in ga spravila v svoj kovčeg. Domnevo policije zatrjuje dejstvo, da je dobil Elias nedavno tri denarna nakazila po 5000 din, a tega denarja niso nikjer našli.
Policija je vso zadevo Izročila sodišču, ki zdaj vodi preiskavo proti Mandičevi. Na dan so prišle še nekatere zanimive in pikantne podrobnosti. Ugotovili so, da je
imela Mandičeva intimne odnoSaje z več ljubčki. Našli so namreč več ljubezenskih pisem. Eden izmed njenih oboževalcev piše: »Solznih oči se ooslavljam od tebe, ko te moram prepustiti drugemu ljubčku«. V splošnem je imela precej prijateljev in je živela zelo potratno. Beograjska »Politika« piše, da so ljubčkl porabili za njo mnogo denarja. To Je videti že po njenih toaletah tn dragocenemu nakitu. Elias je v poslovilnem pismu navajal, da je Nada kriva njegove nesreče. Navedel pa Je tu-
di imena nekaterih drugih oseb, zaradi
katerih Je moral v propast. Tako Je navedel nekega Hijo Ražnjatoviča, ki je zdaj v Beogradu ln ki ga je izkoriščal skupaj z Mandičevo. Nada ga je predstavila za svojega brata, toda Elias je kmalu ugotovil, da je to eden izmed njenih Ijubčkov. V pismu pravi nesrečni 2id, da je Nada žena brez značaja ji da Je brezobzirno izkoriščala vsakogar ,ki ga je lahko ujela v svoje mreže.
Nada Mandičeva Je Se v bolnišnici, toda je pod policijskim nadzorstvom in bo takoj, ko ozdravi, izročena sodišču. Iz bolnišnice je hotela preko zaupne osebe poslati nekemu znancu obvestilo, vendar so ji to preprečili. Lepa manekenka, ki je tolil^m zmešala glave, bo zdaj vsaj začasno zaključila svojo pestro kariero.
Maribor preko nedelje
Maribor, 13. novembra Hladna jesenska nedelja. Ljudje odeti v tople obleke in plašče. Na periferiji, pa tudi v središču mesta so danes slovesno praznovali tradicionalno Martinovo nedeljo. Veselo je bilo tudi snočnje
planinsko martinovanje pri Mariborski koči
kjer so se sestali mariborski planinci ter martinovali ob židani volji s številnimi zagrebškimi Sljemenovci. Martinovanje se je danes nadaljevalo. Na naslov maribor-sko-zagrebškega planinskega prijateljstva je bilo Izrečenih precej lepih besed. Tudi letošnje planinsko martinovanje je poglobilo prijateljske planinske stike med mariborskim in zagrebškim planinstvom. Kulturni Maribor pa se je zbral sinoči
pri krstni predstavi
Standekerjeve „Prevare"
Kmečka drama v treh dejanjih razodeva številne dramatične konflikte. V splošnem je predstava v Malčevi režiji ugajala. Številno občinstvo, ki je gledališče zasedlo, ni štedilo s priznanjem posameznim igralcem ter avtorju Štandekerju, ki je moral po prvem in tretjem dejanju na oder. Prejel je v znak priznanja številne vence in šopke.
Novo železniško postajališče Sv. Ožbold
Danes je bila v središču našega splavarstva in lesne trgovine, pri Sv Ožbaldu ob Dravi, vesela flosarska nedelja, ki je bila letos združena s slovesno otvoritvijo in blagoslovitvijo novega postajališča Sv. Ožbalda, med postajama Ribnico-Breznim in Sv. Lovrencem na Pohorju. Po prihodu popoldanskega vlaka je opravil blagoslo-vitvene obrede mariborski stolni prost dr. Maks Vraber. Novo postajališče ima uradni prostor, čakalnico in druge pritikline. Bo velike koristi za prebivalstvo Vurma-ta, Kaple, Gradišča in Sv Duha na Ostrem vrhu. Razen tega je zgrajen do postajališča tudi nov brod posestnika Peteržinka. Današnje slavje je privabilo v središče naših flosarjev obilo občinstva iz Dravske doline, pa tudi iz Maribora in okolice.
Mirovno nedeljo
je proslavila danes dopoldne Zveza bojevnikov v dvorani Ljudske univerze. Pred tem je bila v stolnici maša zadušnica za padle v svetovni vojni Akademijo je otvoril inšpektor banske uprave g Pire. Spominski govor, v katerem je podčrtal mirovno misel, je imel ljubljanski trnovski župnik Janko Cegnar Na sporedu sta bila deklamacija Gečeve. posvečena padlim v svetovni vojni, in predvajanje skioptičnih slik o grozotah svetovne vojne. Pevci so v okviru akademije odpeli »Oj ta soldaški boben« in »Oj Doberdob«. Dvorana Ljudske univerze je bila polno zasedena. Navzočni so bili tudi nekateri predstavniki oblastev, med drugim mestni župan dr. Juvan.
Stanovanjski najemniki za svoje pravice
Danes dopoldne je bilo pri Gambrinu dobro obiskano zborovanje mariborskih stanovanjskih najemnikov. Zbor je vodil predsednik Društva stanovanjskih najemnikov Jože Kac. Govorili so Bajt, Bahun, Novak in Mohor. Govorniki so se zavzemali za zaščito stanovanjskih najemnikov. Borba stanovanjskih najemnikov gre za tem, da bi dobile banovine kompeten-co reševanja stanovanjskega vprašanja. Dne 2. aprila 1. 1937. je Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru poslalo
spomenico za zaščito stanovanjskih najemnikov raznim odločilnim činiteljem v Beogradu. Dne 12. marca 1. 1938. je dostavilo društvo omenjenim činiteljem prepis spomenice in osnutka zaščitnega zakona, ker se je prva pošiljka izgubila. Osnutek zaščitnega zakona določa med drugim točko, da ne sme hišni posestnik odpovedati stanovanja, če državni ali samoupravni uradnik ali upokojenec ne prejme svojih prejemkov o pravem času. Tudi bi otroci ne smeli biti vzrok za odklonitev stranke. V vsaki občini naj se uvedejo stanovanjske komisije, ki ugotavljajo vrednost stanovanj na podlagi krajevnih razmer Enosobna do trisobna stanovanja naj se maksimirajo. Deložacije naj bi se v zimskih mesecih od novembra do maja ne dovoljevale Stanovanjski najemniki so se izrekli za komasacijo sosednih občin z Mariborom in za pomaknitev Maribora v prvi draginjski razred Govorniki so soglasno ugotavljali, da so stanovanjske prilike v Mariboru najslabše.
Številni karamboli
Prevoznik Ivan Kvas iz Medloga pri Celju je zavozil na prometni otok na Glavnem trgu in trčil v osebni avto. last tovarne »Tekste«. Obe vozili sta precej poškodovani. — Na Aleksandrovi cesti je podrl motociklist Vilibald Ussar kolesarko Slavico Novogradsko iz Studencev, ki je obležala s poškodbami na rokah in no-
gah. Kolo je popolnoma zdrobljeno. — V
Vetrinjski ulici je povozil dvovprežni voz poštnega uslužbenca Vilka Supančiča s Pobrežja. Voz je kolo zdrobiL Supančič je k sreči odnesel zdravo kožo. — Šofer Albert Pirnat je trčil s tovornim avtomobilom v betonski steber prometnega otoka na Glavnem trgu in ga omajal. Razril je tudi asfalt. K sreči ni bilo druge škode.
Vlomilci in tatovi
V hiši posestnika Josipa Verdonika v Selnici ob Dravi so se pojavili vlomilci. Odnesli so gotovine za 900 din, razen tega perilo, obleke in druge predmete v vrednosti okoli 2.500 din. Sumijo, da je vlomilec identičen s Francem N., ki je prejšnji dan odnesel dvema delavcema razne predmete v vrednosti preko 2.000 din. — Lončarki Mariji Rajšpovi iz Rač je izginila rjava usnjata aktovka, Jožetu Tor-karju pa z verande Uniona dva zaboja steklenic.
čigav je denar
Posestnica Elizabeta Skof iz Velike Zi-mice pri Sv Barbari je prijavila policiji, da je pustil neki kupovalec na njeni stojnici denarnico s 425 dinarji. Lastnik dobi lahko denar pri policiji
Sin nad očeta, bojevita ama-conka, z bičem nad staro ženico
Pri 2iškovih v Danjkovi ulici 8 sta se sprla mož in žena. Sin se je zavzel za mater. Zgrabil je trd predmet in zamahnil z njim po očetovi glavi, da se je oče zgrudil nezavesten na tla. Prepeljali so ga v bolnišnico kjer so dognali hujše poškodbe nad desnim očesom in obeh ustnicah. Sin je neznano kam pobegnil.
Razburljiv prizor so doživeli v Mlinski ulici 11. Jožefa P je navalila s sekiro na Lenčko P Lenčka je pričela klicati na pomoč, kar je agresivno amaconko še bolj razkačilo Nabralo se je precej ljudi, ki so s prikrimi opazkami spremljali potek bojevitega dogodka, ki mu je napravil konec na pomoč poklicani stražnik.
Dijak Vekoslav Vizjak iz Krčevine je sporočil službujočemu stražniku, da je neki voznik na križišču Tomšičeve in Aleksandrove ulice udaril z vso silo z bičem po obrazu 601etno starko Ljudmilo Krambergerjevo od Sv Marjete ob Pesnici in revici razklal obe ustnici. Voznika zdaj iščejo.
Pojasnjena smrt 15 letnega hlapčka
Obdukcija je ugotovila, da se je sam obesil — Najbrž se mu je zgodila nesreča pri igranju
Krka, 13. novembra | goro, kjer so se seveda močno prestrašili »Jutro« je že poročalo, da so našli v j sporočila, da je njihov sinko izginil brez
Znojilah nad Krko na Dolenjskem 15-letnega hlapčka Tončka Zabukovca iz Ilo-ve gore obešenega na kostanjevi veji. 2e takrat smo izrekli domnevo, da se je fantič obesil sam. Na ušesa oblastev pa so prišle govorice, da je bil Tonček najbrže ubit, ko je šel v hosto po smrekove sadike, in da ga je ubijalec sam obesil na drevo, da bi zakril nasilno smrt.
Dogodek, ki je zbudil precej razburjenja po Dolenjskem, so začeli preiskovati orožniki in sresko sodišče v Višnji geri. Ugotovili so, da ni imel mali hlapček ni-kakih sovražnikov, temveč je bil vsepovsod priljubljen. Del govoric, ki so se razširile po Dolenjskem, je bil močno pretiran.
Ugotovljeno je bilo, kakor so povedali že Škufčevi, kjer je služil Zabukovec, da je šel ta usodnega dne v gozd. Spremljal ga je domači pes Fanta ni bilo zvečer domov, zato so Škufčevi menili, da je šel morda k očetu v Ilovo goro Eden izmed domačih je stopil k Zabukovčevim v Ilovo
sledu. Ko se je vrnil Skufčev pes domov sam, so zasumili, da se mu je kaj hudega pripetilo. In res, kasneje so ga našli na veji, kakih 300 metrov nad hišo Visel je le nekaj pedi nad zemljo. Okrog vratu mu je bila zadrgnjena vrv, ki jo je bil ponesel s seboj, da poveže z njo smrekove sadike.
Morda se je hotel Tonček na veji zauj-čkati, pa mu je na visečem svetu spodrsnilo in zanjka se mu je zapletla okrog vratu, da se ni mogel več oteti iz smrtnega objema.
Okrožno sodišče v Novem mestu je odredilo izkop trupla nesrečnega fanta, ki je že nekaj dni počival na tukajšnjem župnem pokopališču Obdukcijo je izvršila komisija s starešino višnjegorskega sodišča dr Močnikom in zdravnikom dr. Fedranom Ugotovljeno je bilo. da ni na truplu Tončka Zabukovca nikakih znakov nasilja Vsi znaki izvirajo le iz posledic obešenja.
Zloglasni Bradeško spet straši
V Zmincu je oplenil Kržišnikov čebelnjak
Zminec, 13. novembra, j pa so ga našli razmetanega, tako da j« Kakor smo napovedovali .tako se je tu- j napravil Ki-žišnikom precej škode. Pred
odhodom je tat narisal na leseno steno
di zgodilo. Dolge mesece Bradeška ni bilo na spregled, pred nekaj dnevi pa se je spet pojavil Pod okriljem trde noči so a imeli na obiskih v Zmincu. čevljar Franc Kržišnik se je nekoliko pomudil z delom, ko je zaslišal dobro uro po polnoči na domačem vr u neko hojo. Kržišnik je mislil, da se je vrnil domov njegov brat Jože.
Zjutraj pa, ko so stopili proti čebelnjaku, se jim je šele razkrilo, da so imeli na obisku tatu. Tat je bil prišel k čebelnjaku, vdrl vanj in vzel precej satja, še več
Neštecilne poklone
za Vaš izredni Izgled boste prejeli, ako se boste posluževali KHASA-NA *rdečila za ustne in za lice. KHASANA daje obrazu lepoto in mladostno svežost, ne da bi se slutila njega uporaba. Obe sta odporni proti slabemu vremenu, vodi in poljubom.
Za diskreten ton: Superb, za živahnejše učinkovanje: Corail ali Car-min, za zagoreli izgled: Khasana-Soleil.
KHASANA
mrtvaško glavo in jo opremil zgeraj tn spodaj s slikami samokresov, ziaven pa pripisal besede: »Pozdravlja vas Bradeško!«
Nekam začudeni so Kržišnikovi prebrali pozdrav, ker si prvi trenutek niti niso bili povsem na jasnem, kdo je Bradeško. No, zadeva jim je postala kmalu razumljiva saj Bradeškovo ime ni neznano. Izključeno seveda ni, da se ni paslužLl Bra-deškovega imena kale drug zmikavt.
V soboto popoldne so vedli orožniki postopača Vujiča v zapore okrožnega sodišča v Ljubljano. Poljanski orožniki so ga izročili škofjeloškim, ti pa so ga odpravili naprej. Ljudje so eskorto videli, in tako se je raznesel glas, da je Bradeško ujet. To pa ni res, kajti Bradeško se še vedno svobodno klati ckoli in dela hude preglavice oblastvom. Zima je pred durmi in z njo mraz, ki bosta prisilila vlomilca, da se bo držal obljudenih krajev, kar bo morda pripomoglo, da bo prišel kmalu v roke pravice.
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Ponedeljek. 14.: Zaprto. Torek, 15.: Zaprto.
Sreda, 16.: Labodka. Premiera. Premier-ski abonma. Četrtek, 17.: Car Fjodor. Red Četrtek. Petek, 18.: ob 15. Izsiljena ženitev; LJu-bezen-zdravnik. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol.
O P E B A
Začetek ob 20. url
Ponedeljek, 14.: Zaprto.
Torek, 15.: Tosca. Gostovanje ge Ljubice
Ljubičičeve iz Beograda. Red B. Sreda, 16.: Don Kihot. Red Sreda, četrtek, 17.: Poljub. Red A. Petek, 18.: Zaprto.
★
V operi bo prvo gostovanje ge Ljubice Ljubičičeve v torek 15. t. m. Pevka, ki je nastopala z uspehom v beograjski in praški operi, in katere nastopi so bili po najrazličnejših kritikah odlično ocenjeni, razpolaga s prekrasnim pevskim materialom. Glavne partije bosta pela poleg nje Primožič in Franci. Predstava bo za red B. Dirigent dr. švara.
MEDNARODNA ŠPEDICIJA
Emil JEDLOVČNIK, Dravograf
izvršuje na postaji Dravograd—Meža vsa uvozna In Izvoz n k ocarinjenja po kuiantni tarifi. — Priporoča se Istočasno ta prevoze, tartlske tn carinske informacije.
Boris Rihteršič:
Tomažev Kruhek
Sedel je v travi ob znamenju. Dolga pot ga je utrudila in čeprav je bilo hladno, ga je oblival pot. Z umazano roko si ga je brisal.
Pot do vasi je bila še dolga. Med njivami se je vlekla. Nekaj hiš je stalo ob njej, toda Tomaž je vedel, da tu ne bi bilo vredno potrkati. Ljudje ne dajejo. Pravijo, da še sami nimajo.
V vasi, kjer bo nocoj poiskal kakšno ležišče, je nekoč služil. Pa je že dolgo tega. Le malo ljudi se še spominja iz tistih časov. Nekaj jih je vzela vojna — mlajše, — tisti, ki so bili njegovih let, pa so že skoraj vsi pomrli. Morda mu bo stari Oblak dovolil, da bo na njegovem senu spal. če je še živ. Z Oblakom sta bila takrat skupaj pri vojakih.
Predzadnje leto vojne je bilo. Tomaž je bil prepričan, da njega ne bo zadela, saj je bil že takrat v letih. Pa so potem pobrali vse, kar je hodilo in nosilo hlače. Tudi njega. Poldrugo leto se je klatil po etapah, delal in stradal. Potem je prišel konec. Vrnil se je z ozeblimi nogami. Tam, kjer je prej služil, so že imeli drugega hlapca. Mladega, in kmalu nato je postal ta hlapec gospodar, ker je prejšnji v Si-b"riji izginil. Dve leti je živel Tomaž od denarja, ki si ga je bil prihranil, potem pa je moral vzeti palico v roke in iti od vrat do vrat.
Dosti sveta je videl potem, dosti doživel, grenkega, pa še kaj dobrega. Samo noge so mu začele pešati, čedalje bolj. In sapa mu je pohajala. Leta. Pol ure hoda, pa je moral uro počivati. Nič mu ni pomagalo.
šel je v mesto. Tam ni bilo treba toliko hoditi, ker so bile hiše na kupu, in
ljudje ga niso takoj spoznali, če je prevečkrat potrkal na ista vrata, ko je bilo pa toliko beračev in so vsi drug drugemu podobni. Nekaj časa se je še živelo, čeprav je prosil samo po pritličjih, — zaradi nog, ki stopnic niso prenesle, — potem pa so ga zaprli in izgnali. Rekli so, da je pač taka postava. Ko jih je vprašal, ali ni nobene postave, ki bi človeku dala kruha, ko si ga sam ne more več služiti, so molčali.
Cesta je bila prazna. V poznih popoldanskih urah ljudje nimajo česa na njej iskati. Vsega je šlo mimo njega v dobri uri dvoje, troje ljudi. Starka, ki je nekaj zamomljala. Najprej je mislil, da njemu, potem se je šele spomnil, da sedi ob znamenju.
Potem je prišel pes.
Umazan, izstradan pes. Hitel je po cesti, z glavo pri tleh, kakor ne bi bil videi n'česar razen kolesnic na cesti. Pred znamenjem se je iznenada ustavil. Izprva ni niti dvignil glave. Potem je zabevskal in pritekel k Tomažu, z repom med nogami. Oprezno je najprej povohal njegove čevlje, hlače, potem pa mu je zaneslo nos k Tomaževi terbi.
Starec se je zamišljeno posmejal. Da pride k njemu pes in tako boječe, — to mu je bilo nekaj novega. Saj je spoznal dovolj psov na svoj h poteh od hiše do hiše. Sledove nekaterih je imel na nogah, drugih pa samo na obleki.
Velik ni bil ta pes. Uhlje je imel pobe-šene. Med njimi se mu je na umazani dlaki komaj še poznala temno rjava lisa, ki je šla potem čez vrat do trebuha. Oči je imel pes vnete — kakor Tomaž — -n eno oko je imel ribje. Skoraj brez barve.
čedalje bolj vneto je silil pes s smrčkom v Tomaževo torbo. »Seveda, lačen je«, s"' je rekel Tomaž in potegnil torbo stran. Pes je začuden dvignil glavo, plašno je
odskočil. Pogledal je Tomaža, ki se je še zmerom smehljal. Kakor bi bil izpraševal berača, ali ga m:sli udariti.
»Ušel si kaj«, je zagodrnjal Tomaž, »pa tepen si bil dostikrat?« Ze je z drhtečo roko privlekel kos v umazan papir zavitega kruha in vrgel psu košček. Potem še drugega, tretjega. Pes je koščke pohlepno lpvil, dokler ni bilo kosa konec, še drugi kos je moral privleči Tomaž iz torbe.
Ko je tud; ta izginil v pasji želodec, je legel pes zraven Tomaža. Potem je iznenada planil kvišku in zbežal čez polje.
»Zdaj, ko je sit, je pa šel. Tega se je od ljudi naučil,« si je rekel Tomaž.
še zmerom'je bil utrujen, še četrt ure bo posedel potem pojde, da bo pred nočjo v vasi, takrat, ko povsod večerjajo. Tople jedi si je zaželel. Sam kruh ne sreje in moči tudi ne daje.
Zadremal je. čez nekaj minut se je zdrz-n'l. Pes se je vrnil. Legel je k njemu in mu položil glavo na koleno.
»Kaj... kaj...?« je zajecljal Tomaž. »Kaj misliš pri meni ostati? Kaj bova pa jedla? Pojdi, odkoder si prišel!«
Pa je vendar pobožal psa in nazadnje rekel: »Zmotil sem se. Boljši si kakor ljudje.«
•
Odtlej je ostal pritepeni pes Tomažev tovariš. Skupaj sta hodTla. Od vasi do vasi. Tomaž je kar pozabil, da ga bole noge, ko je gledal svojega Kruhka, — tako ga je imenoval, — kako je tekal pred njim.
Zima se je bližala. Tomaž je že začel misliti, kam bi to leto šel, da bi bil saj včasih na toplem. S Kruhkom se je pogovarjal o tem, — toda kaj, ko siromak ni mogel govor ti! Samo drgnil se je zmerom ob njegove noge, kadar ga je kaj vprašal.
Tomažu se je zdelo, da mu ljudje dosti rajši dajejo, kar ima psa pri sebi. Seveda, berač, ki ima psa. to ni nekaj vsakdan jega !
»Proti kranjski strani pojdeva za zimo, da«, se je nekega dne odločil Tomaž. Tam so ljudje bogatejši. Tam bo bolje. Tam je že pred tremi leti prezimoval.
Prav za prav je b:la tista pot težavna. Dvanajst dni. Tomaž je začutil njene posledice šele takrat, ko je bil že na cilju. Ko je prvi dan spet trkal na znana vrata, se mu je nekajkrat zameglilo pred očmi in toliko da ni padel. Pa se je zagrizel vase. Vzdržal je. Za bivališče se ta dan še zmenil ni. Dob:l ga bo že, to je vedel. če ne drugje, v seniku za cesto, kjer je že tisto zimo zmerom spal.
To noč je spal s Kruhkom v župniškem kozolcu. Kozolec je bil odprt na obe strani in veter je pihal, da ga je premrazil. Drugo jutro je imel vse otrple ude.
S Kruhkom sta odšla počasi po vasi. Od vrat do vrat. še kave je dobil Tomaž to jutro, kakor že dolgo ne. Pogrela ga je, da je pozabil nočni mraz.
:Pa lepega psa imate«, mu je rekla kmetica, ko je že odnesla skodelico. »Ali se ne bojite, ko teka kar tako okoli?«
»Da bi se bal? Zakaj? Saj Kruhek ne popada.«
»čeprav ne, ampak kontumac!«
Kontumac? Kontumac? Tomaž ni vedel, kaj je to. Ko mu je kmetica vse razložila in mu hkratu povedala, da hodi že vse jutro konjač po vasi, je Tomaža kar vrglo s stola.
»Kruhek! Kruhek!«
Psa pa ni bilo pri vratih in od nikoder ni pritekel, naj ga je Tomaž še tako klical.
Kmetica je prišla za beračem na prag.
Pogledala je po cesti.
»Tamie je konjačev voz! O, najbrže vam ga je vzel!«
»Vzel?« Tomaž se je zdrznil in kri mu je zalila obraz. »Ali ga sme? Saj mi ga bo dal nazaj!«
»O, ta pa ne da. Nam ga Je vzel lani. Da, dobili bi ga bili, če bi prav dosti plačali. Sosedovim ga je pa vzel oni dan. Da, kako smo takrat prosili, pa ni nič pomagalo ... Veste, steklina je spet... Kavče-vega fanta je pes do smrti oklal, da, umrl je ... Ne da___«
Tomaž je zaloputnil vrata Jn hropeč odhitel po cesti.
Pri cerkvi je stal konjačev voz, ves za-grajen in poln psov je bil.
»Kruhek! Kru-uhek!«
še dvajset metrov od voza je bil, pa ga je pes spoznal. Vzpel se je po ograji, cvi-lil. tulil in potem še drugi psi v zboru za njim.
»Kruhek! Kru-uhek!«
Tedaj je stopil z nekega dvorišča velik človek in novega psa je vlekel za sabo.
»Kruhek!«
Začudeno je možak pogledal berača, zagnal ujetega psa med druge, potem pa je skočil na voz in pognal.
»Kru-uhek!«
Tomaž se je spodtaknll, padel. Tema ga je objela. Ko se je spet zbud'1, je začutil, da je po obrazu ves moker. V glavi mu je šumelo in kri mu je lila po licih, čez usta. Ljudje so se nabrali okoli njega. Dotaknil se ga ni nihče, kakor bi bil gobav.
Zmedeno je starec pogledal po cesti. Nikjer več ni b-lo voza.
Kru-uhek! je zastokal in pobesil glavo. Solze so se mu pomešale s krvjo.
Kruhek pa je bil že daleč, daleč in nikoli več ga ni bilo k Tomažu.
Ubogi Kruhek!
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.