EhiielvMkftiilaprde ВН tJLS ИдГдшапкпБо^е Verlag UBđ Schrlftlestung: Klagenfurt, Blsmarckrlng 13, Postfaeh 116 i Beeugsprefci (im rwaus sablbar) тоааШсИ RM 1— frel Haue (elnscaileBMch RM 0.20 auateUgebtthr AbbesteUungeB đer Zeltung fUr den nachfolgMidm Moo&t werdea ши achriftllcli tmd ntir bi# 25. dea l&nfenden llonate amgenommen Уг. 57. Kielnbin^, dea 22. JuU 1M4. Nameravani strahopetni atentat na FOhrerJa Izjalovlien Še iiesleje i/zlrajamo pri Fnhrerjn Fiihrer |е oslal nepo^kodoian - To so melode naših sovražnikov! z grozo je zaznal nemški narod in ves omikani svet za vest o strahopetni nameri, umoriti Fiihrerja. Naši sovražniki čakajo že leta in leta na vojaške uspehe, da bi porazili Nemčijo in ž njo zvezane sile reda. Počasi so spoznali, da se bo mogla ta vojna končati samo z zmago Reicha. Ze enkrat po med to vojno poskusili, odstraniti Fiihrerja z umorom. Bilo je to 9. novembra 1939. v Munchnu, kjer so hoteli Fiihrerja zavratno umoriti med njegovim govorom pred njegovimi starimi sobojevniki. Nam vsem je bilo znamenje usode, da nam je bil Fiihrer ohranjen v najtežji uri našega obstanka. Danes nam je Previdnost zopet dala znamenje, da je usoda Adolfa Hitlerja in samo Adolfa Hitlerja izbrala za to, da obvaruje Nemčijo in Evropo pogina. So stvari, ki jih sovražni svet pač nikoli ne bo popolnoma doumel. K temu spada tudi neugnana ljubezen nemškega naroda do svojega Fiihrerja. On, priprosti Ge-freiter svetovne vojne, se je v času najglobljega ponižanja Reicha bojeval za dušo vsakega posameznega Nemca in v nas zopet zbudil vero vase in v naše poslanstvo. Tako kakor je v letih boja iz vodje male stranke Berlin, 20. julija. Na Fiihrerja je bil danes Izvršen atentat z razstrelivom. Iz njegove okolice so bili težl(o poškodovani: Generalleutnant SAmundt, Oberst Brandt, Mitarbeiter Berger. Lahko poškodovani so bili: Generaloberst Jodl, Scherff, Admirala Vofi, pl. Putt-karoer. Kapitan z. See Afimann, Oberstleutnant Borgmann. Fiihrer sam razen lahkih opeklin in kontuzii ni zadobil nobenih poškodb. Takoj nato Je povzel zopet svoje delo In - kakor je bilo prej določeno - sprejel Duceja na daljši razgovor. - Kmalu po atentatu je dospel Reichsmarsdiall k Fiihrerju. polagoma postal vodja vse velike nemške nacije, tako bo tudi nekega dne v očeh vseh evropskih narodov vodja kontinenta. Takrat bodo tudi ti občutili odsev tega, kar mi občutimo za Adolfa Hitlerja, in bodo takrat razumeli, da je globoko spoštovanje tako delavca kakor najvišjega ministra enako veliko. Se bolj kakor kdaj koli se strnemo zdaj in se zahvalimo Previdnosti, da nam ni samo ohranila Fiihrerja, ampak nam zopet enkrat dala znak, da Fiihrer tudi v največji nevarnosti ne bo omahoval. Obupni čin naših sovražnikov jim nakoplje še več sramote, kakor je to že danes slučaj. ]\ad pol milijona uradno evakuiranih v Londonu Prazni florrisonovi nasveti Obstreljevanje z „V V se nadaljuje - Južno Anglijo je zajela kuga plenilcev Stockholm, 21. junija. Po anglsikih navedbah so it v ponedeljek nadaljevali nem-ikl napadi z »VI«. Priznavajo škode na poslopjih in človeške zgube. Poročila iz Londona ugotavljajo, da po kratkotrajnem nočnem počitku, ki ga je London lahko »uiival« nekaj noči, že od sobote zopet tega počitka ni več. Evakuacija se nadaljuje. Skupno Število uradno evakuiranih, torej ne glede na vse tiste, ki so prostovoljno pobegnili ali zbežali Iz Londona, po navedbah londonskega zastopnika »Altonbladeta« baje presega pol milijona. kar jim je ostalo. Na drugi strani pa se ple-nitve udeležujejo tudi žene. Cel6 14 do 18 letni mladostni so se že združili v plenilske tolpe. »News Chronicle« zaključuje z zagotovitvijo, da vsi zaščitni ukrepi nfe zadoiiu-jejo več, če se bodo še dolgo nadaljevali napadi orožja »V 1«. Tudi »Daily Express« poudarja, da so mladostni plenilci postali prava kuga v Južni Angliji. Njihovi člani se prikrivajo kol nedolžni "pomagači nabiralcev spominov. List zato pricorots. nml se zmorejo oškodovana mestn Nasveti prebivalcem Angleško ministrstvo za notranje posle objavlja nove nasvete prebivalcem glavnega mesta, kako bi se najbolje obnašali nasproti »letečim bombam«. Tam pravi; Kdor se nahaja v odprti pokrajini, v parkih ali sllčnem, se mora takoj vreči na tla, če se približuje tako leteče telo. V primerih direktnih zadetkov obstoja v takih okoliščinah upanje, da človek odnese zdravo kožo. Največji vir nevarnosti je namreč zračni pritisk, ki pa zadene samo osebe v neposredni bližini udara. Kdor se nahaja na cesti, naj steče v najbližje zaklonišče, najbolje blizu kakšne hišne stene, toda ne pritlsnjen ob njo, in naj ko likor mogoče ščiti glavo. Posebno se svari, naj se nihče ne vleže pred steklena vrata ali okna. V poslopjih naj se poišče čim najboljši zaklon: »Splazi se pod mizo, pojdi v koridor, ali za kakšno debelo steno, kolikor mogoče daleč od stekla, in ščiti obraz. Stekla Je treba odstraniti.« V ostalem poziva ministrstvo prebivalce, naj imajo podnevi in ponoči odprta vsa okna. Opomin zaključuje: Ne plašite se tega, da poiščete zaklonišča kot prvi, če se napoveduje približevanje bombe«! Baje se je namreč zgodilo, da so ljudje prišli ob življenje samo zaradi tega, ker niso hoteli, da bi jih smatrali za nervozne. Vsega skupaj dokazujejo smernice londonskega notranjega ministrstva znova, da »VI« na noben način ni »protlosebno orožje«, kakor mu pravijo Angleži, ampak da so njegov cilj popolnoma drugi učinki, kakor poškodbe ljudi. Tolp# plenilcev na delu Najbolj vzbujajo tačas pozornost, poročila londonskih dnevnikov, v katerih je govor o plenltvah. Nekateri Usti jih prinašajo v.debelem tisku in podčrtajo pri tem okolnost, da je že mnogo ljudi začelo uoorabljati ukrepe samoobrambe. Zlasti ponoči podpirajo do mobranstvo policijski organi in krdelo samoobrambe, javlja »News Chi onicie«. Te patrulje se uradno Imenujejo »protlplenllcl«. O plenltvah dohajajo iz vedno daljnejših po krajin poročila, zato se Je bilo treba zdru žiti v tej obliki, kajti najbolj trpe zarad' tolp mala gospodinjstva In hiše. Ženam vo jakov, ki so bile ranjene pri eksplozijah o roija »V 1« Ui spravljen« т bolnišnice, ugrabijo la #ж«а ajihev# odiotaosU večkrat i* t«, Fronta in domovina se združujeta v tej uri znova v izpovedi neomajne zvestobe do Fiihrerja. Kakor on nas nikoli ni zapustil v nobeni uri te srdite borbe za pravico Reicha do obstanka, tako vztrajamo tudi mi v neomajni zvestobi in vedni bojni pripravljenosti na njegovi strani. Migljaj Previdnosti naj nam bo opomin, da se nikdar ne utrudimo, dokler ni izbojevana zmaga nad našimi brezčastnimi sovražniki, nad kaotičnimi silami, nad tri-noštvom sveta! Morilci Henriota prijeti Pari*. 21. julija. Morilci Irancoskega državnega tajnika za iniormacijo, Filipa Henri-ot«. so bili prijeti. Dva izmed njih se nahajata v rokah milice Josipa Darmanda, eden ]e bil ubit, četrtemu «e je pa posrečilo uiti. Gre za tolpo teroristov, ki je že dolgo delovala v območju Pariza in zakrivila najmanj 80 umorov, večinoma članov nacionalnih strank ali skupin. Aretacija »e je izvršila zadnjo soboto pod zelo dramatičnimi okoliščinami. Glavno sled za tolpo je dobila milica po več članih, ki nisb bili zadovoljni s svojo nagrado. Tolpa obstoj,i iz več kot enega tucata mladih ljudi med 20 in 30 leti, ki so za svojo udeležbo pri umoru Henriota dobili vsak znesek po 10.000 frankov. Nasprotno pa je dobil poglavar tolpe, 27 letni Pierre Desmoulin, ki so. ga pri aretaciji ustrelili, nagrado 10 milijonov Irankov, vtem ko sta drugi in tretji kolovodja dobila vsak po 50.000 frankov. У rokah milice nahajajoča se morilca sta priznala, da sta delala v službi britanske Intelligence Service. Vsi Francozi; njihovi kriminalni nagoni so jih priganjali k njihovim terorističnim dejanjem. V zadevi Henriota so imeli nalog, da držav-"*ga tajnika ne umorijo, ampak ga živega "nr^viio v London' 4. Jahreanif Kaj pričaliujejo narodi od te vojne? Spisal Friedrich Horstmann Nedvomno se milijoni ljudi vseh narodov na svetu tu pa tam v urah premišljevanje bavijo z vprašanji, ki bedo postala aktualne šele. ko bo padel zadnji «trel in bo določen zmagovalec r tej vojni. Pri razmotrivanje teh reči se nočemo b a vi ti s tistimi verižniki in vojnimi dobičkarji, katerih poklic je, da kujejo dobiček iz nesreče narodov in zato vse store, da bi čim bolj podaljšali vojno, in sejejo vedno novo razprtijo. Nekdanji britanski ministrski predsednik Chamberlain bi bil moral, če bi bil ravnal v interesu britanskega naroda, sprejeti velikopotezno ponudbo, ki mu jo je "stavil Fiihrer, ko je bil za nas zmagovito končan vojni pohod proti Poljski. On pa je to odklonil, ker lo bili on, njegova rodbina in ostali plutokratje preveč zainteresirani, da se vojna nadaljuje, ker sq pač bili oni sami tisti, ki so hoteli dobavljati armadam britanske svetovne države orožje in municijo. Kajti kaj naj bi nastalo iz že investirane glavnice, če bi se oboroževalna industrija, ki se ie komaj začela, morala zopet prestaviti na normalno mirnodobno proizvodnjo. Prav zares, tudi poprej so že dovolj zaslužili in bi bili lahko zadovoljni » tem, kar so dosegli dotlej, kajti vojne priprave vlade Njegovega Veličanstva so datirale vendar izza tistega časa, ko se je Nemčija neumorno trudila, da bi sodobne probleme rešila mirnim potom. Da so borzni špekulanti Wall-streeta v New Yorku tudi z vsemi sredstvi želeli nadaljevanje vojne, o tem sploh ni-r vprašanja. Saj so vedndar imeli vsekakor še boljševizem kot bodočega prijatelja in takrat še niso slutili, da bo gospoda v Kremlju nekoč določala vojaško in politično smer zaveznikov. Ne, s problemi miru se resno ne pečajo ne plutokrati in ne poglavarji boljševikov, ampak široke množice narodov, ki si žele, v kolikor se tiče tistih, ki se bojujejo proti Nemčiji, dobo socializma, ali, v kolikor se tiče nas Nemcev, tista leta, v katerih bi lahko nadaljevali obnovo miru. Da so tudi v vladnih četrtih naših nasprotnikov spoznali prave želje naroda, se vidi iz licemprskih obljub, ki jih dajejo od časa do časa, da zopet enkrat za nekaj časa pomirijo latentni nemir množic. Seveda, če je šlo enkrat zares, kakor z načrtom ministra Beveridgeja, ki je hotel izpolniti samo čisto preproste socialne zahteve, ki niti z daleka ne dosegajo začetka naše socialne zakonodaje pred Bismarckom, je vlada naglo in energično zavrla, da se ne bi preveč obremenila s čekom, ki ga nikoli hI nameravala plačati. Pri naših nasprotnikih je socializem prijetna snov za Spodnjo zbornico v Londonu ali Reprezetančno zbornico v Washingtonu, ali tudi včasih za sovjetsko časopisje, ki je glede tega velikopotezno, da svoje narode slepi z bodočim rajem, toda do otipljive odločitve še nikdai ni prišlo in, o tem smo lahko vs' trdno piepričani, tudi nikdar ne bo prišlo. Navsezadnje je našim nasprotnikom smisel te vojne, da razbijajo socialistično Nemčijo, da ne bi drugi narodi posnemali nemške zakonodaje in da ne bi množice stavile zahteve, ki se ne dado spraviti v sklad s plutokratično boljševističnimi načeli. Kajti zakaj so na primer v Angliji prepovedali ladjam NS-Gemeinschaft »Kraft Presencllilie orožje: lorpedo i enim možem Sredi tropa invazijskega ladjevja - Največji uspeh pri prvi uporabi - Ostroumno orožje - Junaki pri krmilu Dnt 6., 7. In 9. |uU|m |e govoril Wohrm«chtberlcht o pr^i^ntUfivih uspthih potopitev 2 bojnimi trtdstvi vojne mornarice pred in v#%i|,kQ obalo, katerih žrtve »o ikupno bili tri kriiarke, pet ruiilcev in ena fregata in ornem transportnih ladij a 47.000 brt, medtem ko je bila cela vrita bojnih in trgovskih la dij Anglo-Amerikancev poškodovana. Po skoraj dveh lednih, ko je sovražnik ugl bal In si je nevtralno Inozemstvo belilo glavo, kakšne vrste bi bila ta bo]na sredstva nemške vojne mornarice, objavlja poročilo OKW, da gre tukaj za torpedo i enim možem, ter dA se je pri tem s posebno hrab^stjo In vzornim junaštvom skazal mornar Ober geirelter Walter Gerhold. Kakor smo o tem še nadalje zvedeli, je Fiihrer na predlog Oberbefehlshaberja der Krlegsmarlne (vrhovnega poveljnika vojne mornarice) GroDadmlrala Dčnltza, vodjo v zalivu Seine uporabljenih torpedov z enim možem, Ober leutnanta zur See Johanna Krlega, In pisarje Obergefrelterja Walter Gerholda za potopitev neke sovražne krlžarke, ki sta jo dosegla s torpedom z enim možem, odlikoval z Rltterkreuz des Elsernen Kreuzes (vltežklm križcsm železnega križa). Vidna osebnost Oberleutnanta je znale po svoji lastni odločnosti in energiji v zvezi z neukrotljivo voljo do dela "pllvatl n« mo že svoje bojne skupine On je s tem meredaj no udeležen pri njihovih uspehih. Krieg. ki je rojen U marca 1919. 1., le 1« v pivi noči uporabe težko ponesrečil. 23 letni pisar Obergelrelter Gerhold |e prvi posa-mešal borec vojne mornaric«, ki j« dobil Rltterkreuz za uspelo potopitev britanske križarke vrste »Aurora«, ki jo je izvedel pod "ejtežjlmi okolnostml. Gerhold je potoval s svojim torpedom ob neposredni bližini 6 ru-sllcev, predrl varnostni obroč In je hladno preračunajoč s spretnim ugibanjem vseh tež-koč napadel za njimi ležečo krlžarko. Lad-se je potopila po težki eksploziji kotla. Gerhold je bil radi hrabrosti pred sovražnikom povišan v Schreibmaata. Rojen je bil 8 iunija 1921. Torpedo z enim možem je bil uspešno uporabljen že v Italiji pred Anzlom In Nettunom in se je v zalivu, kjer so bile sllčne razmere kakor v Italiji ponovno izkazal kot pravo orožjf presenečenja. Njegov nastanek je nedavnega datuma In se da razlagati po potrebi, da se z obstoječimi sredstvi, ne da bi Se moralo zamuditi preveč časa s po skuti in dragoceno Izdelavo, napravi orožje, ki bi se z uspehom lahko uporabilo proti zbirališčem ladij, kakor jih zbira nasprotnik pred mostišči. Torpedo z enim možem je enostavno, al! ostroumno zveza dveh torpedov, ka kor jih Izstrele podmornice, rušilcl ali tor-pednl čolni. Eden izmed obeh torpedov I« noilUe, drugI bojni torpedo. Bojni torpodo je na dveh mestih obešen pod nosilnim torpedom in teče po izstrelitvi, gnan po električni energiji, z veliko histrostjo proti cilju. Naprava za merjenje, ki ž njo razpolage strelec, obstoji iz paličasto izdelane mušice in markacije v poloblasti stekleni kupoli, ki med vožnjo štrli nad vodo. Steklena kupola In mušica sta pritrjeni na približno 1.50 m dolgi in 75 cm široki glavi torpeda nosilce. V tem Izredno malem prostoru se nahaja strelec med svojo dolgo zaposlitvijo. On lahko napravi samo najpotrebnejše gibe in ima med nogami krmilo in vzvode za sproženje bojnega torpeda. Kupola iz steklu podobne umetne tve-rine ga neprodušno zapira proti zunanjemu svetu. Oprema strelca med zaposlitvijo sestoji Iz orodja za dihanje, lovske maske, in dveh nabojev kalija, kl skrbita za neobhodno potrebno obnovo zraka. Nadalje dobi koncentrirano prehrano, kakor Chola-Chola, proviant za primer sile, kakor ga vozijo • seboj tudi podmornice- dekstroenergon In drugega več. Med uporabo, se nosi »rešile« pod vodo«, orodje, kl ga uporabljajo tudi posadke podmornic, da pridejo Iz potopljenih podmornic na površino Diha se skozi lovsko masko kl je priključena na cba naboja kalija. S pomočjo »rešilca pod vodo« Ie strelcu vedno mogoče po odstranitvi ft«-ilane kupole lapuatitl noeilai torpedo. etTM s. — Štev. 67. KARAWANKEN BOTE Sobota, 22. Julija 1944. Srditi bo|i v Italigi Povračilno obstreljevanje Londona - Hudi obrambni boji vztiodno od Lvova ^ureh Freude« pristajati v angleških pristaniščih, ali zakaj »o v nekem drugem primeru cel6 preprečili, da bi z nemškimi dopustniki zasedena ladja KdF pristala v nekem južnoangleškem pristanišču, dasi je ta ladja imela na krovu angleške brodolomce, k; jih je moštvo ladje nemških dopustnlkov bilo rešilo? Eden Izmed mestnih »očetov« tega angleškega pristaniškega mesta je pač sam izblebetal, da niso hoteli dati ondotnim delavcem »nobenega slabega zgleda, ker bi potem tudi znenada lahko zahtevali vožnje po morju, ki jih pa Velika Britanija ne njore dovoliti!« Narodi, vojskujočih kakor tudi nevoj-skujočih se dežel so že davno enih misli glede vojnih ciljev: hočejo pravičen družabni red, v katerem bi zavzemali pristoječe jim mesto. Kot največja plast našega stoletja hočejo biti tudi deležni vodst . svojega naroda, toda ne tako kakor v Angliji, samo na videz, ampak v resnici kakor je to v Nemčiji že davno slučaj. Površen pogled na našo vlado potrjuje to dejstvo. Fiihrer sam je bil ročni delavec In Izjavlja danes vsikdar, da je prvi delavec Relcha. Človeka obhaja včasih najgloblje sočutje — četudi nimamo, kakor smo že enkrat poudarili, prav nobenega vzroka, da bi obžalovali naše z nedostojnimi sredstvi bojujoče se nasprotnike, zlasti ko so si sami zakrivili svojo usodo, — če vidi, da izkrvave na Zapa-du In Jugu tisoči in zopet tisoči angleških in ameriških vojakov misleč, da so svoje žvlje-nje žrtvovali *a očetnjavo, v resnici pa so jih samo zlorabili za egoistične cilje vladajoče židovske klike. Cvet mladine zgubi na bojišču Evrope svoje življenje, toda vprašuje se že danes: la kaj In za koga? Gotovo ne za svoj lastni dobrobit, za katerega na vojsko hujskajoča židovska klika ne le ne kaže najmanjšega zanimanja, ampak si z vsemi sredstvi prizadeva, da ga spodkoplje. V smislu markslstično-boljševiške doktrine, da bi s pomočjo popolne zmede vzpostavili gospostvo svetovnega proletariate, želijo popolno uničenje vseh plasti narodov. Vemo, da je že veliko ljudi spoznalo blaznost tega boja. Po znanem starem pregovoru si »samo najneumnejša teleta izberejo svojega mesarja « Male države na Balkanu na pr. so za njihovo prijateljstvo do Velike Britanije hladnokrvno Izročili boljševiSkl samovoljnosti. In tako se godi vsem, ki so nekoč mislili, da lahko pričakujejo svojo rešitev od Anglije. Z novo evropejsko mislijo, kakor je Nemčija korak za korakom uresničuje, se Izpolnijo tudi želje širokih narodnih množic. Razume se samo ob sebi, da mora velik skupen evropejski gospodarski blok čim najbolje učinkovati v korist narodov. Kajti Reich ne stremi za tem, da bi na stroške drugih držav utrdil svoje lastno gospodarstvo, ampak hoče z uglašanjem posameznih možnosti proizvodnje zgraditi gospodarski sistem, ki da vsakemu narodu in vsakemu pripadniku tega naroda pravičen delež dobička. 2e »o se združili socialni politiki evropskih držav, da bi razen gospodarskih vprašanj, ki jih je treba rešiti, uresničili tudi socialne zahteve delavskega ljudstva. Kajti načelo našega nemškega pojmovanja je v tem, da se razmah gospodarstva ne sme Izvesti na stroške naroda, ampak da stoji v središču vseh prizadevanj vedno le človek. Mi ustvarjamo za človeka In človeku služIjo organizacije gospodarstva, ki se naravno nadaljujejo v socialnih organih, za kar Je bila v Nemčiji ustvarjena Deutsche Arbeitslront. Vsi narodi na svetu hrepene po izpolnitvi svojih socialnih rahtevi Nasprotnikove mase bodo nekoč spoznale, da se te zahteve dajo pridobiti samo s pomočjo Nemčije. (2.(idnjn pteukaiHi " DVORNEGA SVETNIKA PINDV06LA Kriminalna novela SotsmI Frngz Helnrlch »Ce se le ne motiš v tem«, je zadonel od vrat sem znani, nekoliko hripavi glas gospoda dvornega svetnika Findvogla. V zadregi so vsi trije vstali. »Kar sedite, otroci«, je po-kimal dvorni svetnik in se udobno usedel v svoj ždič. »Ampak o tem pozneje. Nalij mi čaja, Finerl, toda brez ruma In odpri malo okno, kajti gospod Gerlander je, kakor se mi zdi, zopet kadil iz svoje smrdljive pipe Prav za prav bi ga lahko odvadila tega, Fi nerll Ampak zaradi tega nI treba, da zardlš Moj Bog, tu ni treba, da bi moral kdo biti star kriminalist, da to vidi. Pa zaradi tega nikarte takoj slovesnih obrazov! Takšno je življenje! Da. da, stari mož mora bdeti In delati, in mladi ljudje med tem prijetno kram Ijajo. V redu to sicer ni — ampak vem, da ste vsi radovedni, cel6 moj bivši kolega dr Tunstein. Nikar ne spreminjajte barve, go spod doktor, za glavo vam ne bo Slo. Majčkeno nerodni ste že bili, zaljubljeni ste tudi bili — toda dva dobra reda ste pri meni vendar dobili. Izredno pusto podrobno delo v poizvedbah ste čedno opravili. Marljiv sle bili vedno. Toda niste bili samo pridni, am pak na koncu, ko se je prašilo, tudi hrabr in preudarni. Kajti prav razločno som opazil da ste vi z znamenji priklicali ojačenje ■■ Friedrichsgasse v času, ko sem »1 bil jaz tam notri ogledoval t« tri lopov*. Dr. Tunstein si J* olajšano oddahnil. Tu pa J* dvorni svetnik dvignil roko In rekel: »Zaradi tega pa le vedno ostanem mož beseda, samo na drug način.« Vsi trije mladi ljudje so osuplo gledal Jvorndqa svtJtnlka. Očitno y., je zelo Z'ibfi valo prejunečenje teh treh. Toda kot st.ire mu uživalcu niti na um ni prišlo, da bi takoj odpravil to osuplost. Nasprotno, začel Je sd&l aattnAiM. prlperedevatl, ktho ]• bil d* Oberkommando d*r Wehrmacht je dne 20. julija objavilo: V Normandiji je sovražnik T prostoru vzhodno in jugovzhodno od Caena ves dan nadaljeval svoje napade z močno podporo oklopnjakov, topništva in letalcev, rie da bi se mu posrečil nameravani prodor. Po srditih bojih, ki so trajali v St. Lo ves dan, smo zapustili ruševine mesta. Sovražni sunki iz mesta ven proti jugu, kakor tudi močni sovražni napadi Severnoamerikancev dalje proti severozapadu so se zgubonosno zrušili. Bojni letalci so podpirali obrambne boje čet na kopnem z učinkovitimi nizkimi napadi in uničili deset sovražnih oklopnjakov. V zračnih bojih smo sestrelili 16 sovražnih letal. Ponoči so bojna letala in letala za nočiie bitke z dobrim uspehom napadla severno od Caena nared stoječe sovražne čete. V skladiščih munlcije in gonilne snovi so nastali požari in eksplozije. V noči od 18. na 19. Julij so nočni lovci sestrelili nad Severno Francijo 30 štirimotor-nih britanskih bombnikov. Baterije na otoku Alderney v Rokavskem prelivu so z obstreljevanjem zažgale pri nekem sovražnem konvoju rušilca, ki se je po silnih eksplozijah potopil. V irancoskem prostoru je bilo znova v boju ugonobljenlh 151 teroristov. Povračilno obstreljevanje Londona je trajalo vso noč. V Italiji je sovražnik v srditih, zanj posebno zgubonosnih bojih vdrl v južni del Livor-na in v popolnoma porušene pristaniške naprave, kjer so se vneli silni poulični boji. V večernih urah smo vzeli naše čete nazaj na položaje severno od mesta. Severozapadno od Poggibonsija so se Izjalovili številni nasprotnikovi napadi. Zapadno od Ancone s« je sovražniku po srditih bojih posrečilo, u-staliti se s šlabejšiml silami na severnem Stockholm, 21. julija, »Pravda« pobija dozdevne tendence v nekaterih angleških marksističnih krogih, ki bi mogli motiti odnošaje med Angleško in Sovjetsko zvezo. Pri tem se zlasti ozira na izjave v prilog Atlantske listine. Časopis »Daily Mail« je pred kratkim ob ja,vil članek o sovjetskih načrtih glede Vzhodne Evrope, ki se ga je sovjetska agencija »TAS« z vso vnemo oprijela in z vsemi znaki zadovoljstva razširjala vsepovsod; v tem članku se prikazuje zadeva tako, kakor da bi se Sovjeti zadovoljili z določenimi strategično važnimi točkami — kakor Baltikom, icdnigsbergom, Alandskimi otoki, Petsa-mom itd., da pa hočejo nekako dopustiti obstoj Poljske in Finske. SIcer se zahteva n« primer dohod k severnemu Atlantiku za Sov-jete, vštevši »kakršenkoli« dogovor z Norveško (to se pravi aneksijo severnonorveških pristanišč«. Toda svetu se je zatrjevalo, da Sovjeti ne nameravajo nobene popolne anek-sije Finske. Na enak način je bilo zatrjeva-no, da bodo Vilno eventualno vrnili Sovje-tom naklonjenim Poljakom. Sedaf se je že pokazalo, da se Moskva sama nikakor ne drži teh očitno samo pomirjujočih na videz »zmernih« točk v programu »Daily Maila« glede sovjetske ekspanzije Vilno označujejo izrecno kot »glavno mesto sovjetske Litve« in od zatrjevanega omejenega program« »Daily Maila« ostane zgolj še nrerokovmnie analeAk^nm lista, da se Soviet! lal. Na starega Spitza je že prej nekoč zaradi sličnega suma imel »piko«, kakor se Je blagovolil izraziti. Takrat se mu ji izmuznil. In ko je potem bil bral članek gospoda »eg.«, ga je takoj obšla slutnja, da mora zaradi iste metode tičati za tem isti mož. In nato je poročal dvorni svetnik o težavnem in prevejanem podrobnem delu svojih kriminalnih uradnikov. Kako so znašali kamen za kamnom, dokler ni bil skoraj popolnoma dojel organizacije izsiljevalcev, pa tudt žalostno dejstvo, da Je bil pri tem udeležen tudi sin njegovega najboljSegn prijatelja bregu reke Esino. Nasprotno so se pa docela zrušili njegovi napadi, ki Jih J* izvajal t posebno silo vzdolž' obrežne cest*. Na jugu vzhodne fronte stoj* naše divizije v prostoru vzhodno od Lvova v hudih obrambnih bojih. Sovražne prodorne poskuse v smeri proti mestu samemu smo pre-stregli. Močne sovjetske sile, ki so prodirale od Kovla sem, smo ustavili ob Bugu. Tudi v srednjem odseku trajajo silni boji severno od Bresta. Sovjetske vojne skupine, ki so v prostoru pri Grodnu prestopile na zapadni breg Njemena, smo v nasprotnih napadih vrgU nazaj. V jezerskem področju severozapadno in severno od Vilne ter med Dvino in Ostrovom smo v premenljivih bojih razbili močne napade Sovjetov in zajezili nekaj vdorov. Samo v odseku enega zbora smo tukaj v zadnjih sedmih dneh uničil! 215 sovražnih oklopnjakov. Stabsgefreiter Unger nekega oddelka oklopnjaških lovcev je včeraj s .svojim topom odstrelil 11 težkih sovjetskih oklopnjakov. Zračno orožje je izvršilo številne nizke polete na sovražne nared stoječe čete in kolone in uničilo zopet številne oklopnjake ter nad 230 motoriziranih vozil in takih z vprego. V zračnih bojih in s protiletalskim toprrištvom smo odstrelili 56 sovražnih letal. Cilj hudih napadov močnih odredov nemških bojnih letal so bila sovjetska oskrbovalna oporišča Mo-lodečno, Novosokolniki in Velikije Luki. Skupine severnoameriških bombnikov so od zapada in od Juga izvršile terostične napade na Zapadno, Jugozapadno in Južno Nemčijo. Zlasti so nastale škode v stanovanjskih predelih mest Mvinchen, Koblenz, Schweinfurt in SaarbrOcken. Prebivalstvo Je imelo zgube. Sile zračne obramb* «e zbil* 61 sovražnih letal. Ponoči so britanska' vzne-mirjevalna letala napadla obmestje Bremena. pri svoji ekspanzill ne bodo več brigali za nikogar več, nalman) pa dejansko za svoje lastne zaveznike. V poročilu severnoameriškega poročevalca, ki je smel spremljati predsednika severnoameriške trgovske zbornice Johnstona na njegovem potovanju v sovjetske centrale vojne industrije v uralskih pokrajinah, je zanimiva sledeča navedba; Sovjeti so baje nekoliko spremenili svoje načrte glede povojne industrije. Baje ne bodo več premestil! svojih velikih tovarn na ozemlju Urala, ki jim daje tačas glavni material za njihove o-gromne ofenzive, nazaj v zapadna ozemlja, ampak jih pustili tam, kjer so sedaj. Namesto tega hočejo ustanoviti v Ukrajini In Bell R\4i)l nove Industrije. To bi pomenilo — tako zamišljeno pristavlja »United Press« — skoraj podvojitev sovjetske proizvajalne kapacitete, če jo primerjamo z letom 1941. Pariči Sovjetska »osvoboditev« nekega mesta NSK. Boljševikl se ne spremene. Njihove grozote ostanejo kljub temu, da so se pre-belili z vero, in bodo ostale, ker drugače ne morejo. Umor je sistem boljševizma. Kakor dolgo bo obstojal boljševizem, bo obstojal od njega znajdeni sistem umora. Boj! v srednjem odseku vzhodne fronte so to ugotovitev vnovič dokazali. Se je svetov ПЧ (avnost Dr?trf<»nm oo шшшш^шштшттштттттштштт^шшт^ттти^тшттттт zdravstvenega svetnika Borlebna. »Vse bi se bilo moralo ujemati, tu pa ie počila vmes zgodba z Gerlanderjem in kanalom. No, da, pa je bilo tudi tako dobro. Mlad! Borleben je izvršil samomor in tako je očetu vsaj prihranjena sramota, da bi mu bili sina obsodili zaradi umora. Kajti šepavca je bil on počil — o tem ni nobenega dvoma — in to je bila vaša sreča, Gerlander. Da ni ta padel navzdol in onega odvrnil, bi Bqrieben ustrelil vas. Možakar je bil pač popolnoma brez glave. To nastane takrat, če se kdo spusti tako daleč nnvzdol, da se zgubi v tmini.« vitostih boljševikov v Zapadni Ukrajini, In že se množe poročila o nečloveških grozotah pri bojih v srednjem odseku. Sadistična zlostavljanja prebivalstva teh krajev se menjajo s hladno stvarnim zatilčnim strelom, ki je preskrbel boljševikom vsekakor neko, če prav žalostno slavo. Nešteti begunol lx bojnega območja poročajo o strašnih grozotah, In še pri pripovedovanju odmevajo občutki, ki so jih pretrpeli. 2e na varnem, se stresejo pri vsakem ropotu. Prenapeti živci so bili preveč obteženi. Begunci Iz »osvobojenih« Par^čev poročajo grozne stvari. Ko so Nemci spraznili mesto, so s sovjetskimi armisti vdrli r mesto »posebni oddelki«, katerih naloga je bila, da Belorusom Izženejo »belorusko abecede«. Večinoma starejše žrtve teh boljševiških maščevalnih naredb so bile slečene in toliko časa bičane, da so izpovedale nekaj, kar je bilo za nje neugodno. S tem so imeli rablji GPU svoje »dokaze« za »protidomovinsko« obnašanje svojih žrtev. Od zaslišanja de eksekucije je bil samo kratek korak. Po cestah so odmevali streli iz pištol špeciallstov za zatilčni strel NKWD. Pariči so danes mrtvo mesto. Iztrebljenel To je boljševizem v čisti kulturi. To je umor kot oblika vladavine! Proti temu sistemu se bojujemo In nobena žrtev ne more biti prevelika, da se ta sistem iztrebi. Kriegsberichter Rittweger, PK. Lovci padalci posežejo v boj na Vzhoda PK. Te dni so dovajali bojujoči se fronti na Vzhodu nove moči, k! podčrtavajo karakteristiko te vojqe, namreč da se v njej obnese nemški posamezni bojevnik: uporabili so enote lovcev padalcev! Odredi tistih elitnih čet, ki so se bojevale in se bojujejo na vseh frontah vojne, ki so izza legendarne borbe za Cassino. dale novo poglobljeno vsebino pojmom zvestobe, hrabrosti in požrtvovalnosti; naši lovci padalci ojačujejo idaJ moralno hrbtenico čet na Vzhodu. Njihova uporaba se mora smatrati tudi za dokaz za to, da je nemškemu vodstvu kljub trdoti bojev na invazijski fronti in'v Italiji vsekakor mogoče, poslati v situacijah, v katerih se jI zdi potrebno, rezerve % znatno bojno silo na težišča posebnega pomena. Odrede lovskih padalcev so pripeljali na fronto prevozni letalci. Čeprav so skupine sovražnih lovcev in bombnikov tudi nad nemškim prostorom, jate letal Ju 52 so star-tale s kurzom proti Vzhodu. Dolge ure je trajal polet. Mesto, ki je predvideno za pristanek, leži že v prostoru blizu fronte. Pri-lete zato v nizkem poletu. Po pristanku plezajo lovci padalci iz letal, sprejmejo svoja orožja iz letal, za slovo še »Dobro opravite!« in letala Ju zopet odlete. Cad in gost dim ležita nad prostorom; stanovallšče, lope In ladjedelnice že izpraznjenega mesta se raz-strele. Tudi vzle.tišča so že pripravljena za razstrelbo. Med poletom so spoznali položaje grena-dirjev. Po cestah prihajajo neskončne kolone prebivalstva, ki beži pred svojimi »osvoboditelji«. Težki tovorni vozćvi vojske prebite v nagli vožnji vlačilce. Dragoceno blago oborožene sile se spravi na varno. Na železnicah se vozijo polno natovorjen! vlaki z materialom. Pa tudi v nasprotni smeri se vozijo vlaki, vlaki z oklopnjaki in težkimi orožji za bojujočo se obrambno fronto, orožja, ki bodo končno odločala. VsrloK unKarawanlt*n Bote« vH Krainburg, 21. julija. Leta 1938. je Izjavil oiicialni poglavar Sovjetske zveze (prW-sednik izvršilnega komiteja) sodrug Kalinin; »Zmaga boljševizma v Sovjetski Rusiji ne more biti popolna, dokler imajo druge države Evrope državne oblike in — red, ki nasprotujejo boljševiškemu. Julija 1939. je rekel sovjetski poslanik т Parizu Potjomkin takratnemu francoskemu vojnemu ministru Fabriju; »Iz pretekle svetovne vojne je nastala boljševlška Rusija, k prihodnje bo nastala boljieviška Evropa.« V neki instrukciji centralnega komiteje komunistične stranke Jugoslavije njenim funkcionarjem, ki ima naslov »organizacijsko vprašanje naše stranke« In je leta 1941. prišla v roke beograjske policije, je bilo napisano; »Na podlagi bogatih skušenj je potrebno, da se ljudskim množicam delavnost partizanov prikaže kot pokret za narodno osvoboditev in da se njihovi resnični nameni prikrijejo.« Pred nekaj leti Je izjavil šef misije amerikanskega Rdečega križa v Rusiji Simon; »Potovanje, ki sem ga sedaj napravil, me je popolnoma prepričalo, da je danes boljševizem bolj krut, kakor kedaj koli. S tem potovanjem sem ustanovil, da dala boljševizem z vsemi napori, da bi • terorjem, umorom t« ropom uničil cerkev, privatno lastnino in moralno vzgojo mladine... Da bi se rešila civilizacija, se mora brezpogojno uničiti v Rusiji boljševizem.« Eden izmed največjih londonskih časopisov »Daily Mali« je pisal v uvodnem članku 6. 12. 1939.: »Ce bi se megle vojne zgostile, preti Evropi nevarnost izdajalskega in mo-rilnega komunizma. Moramo se popolnoma zavedati te nevarnosti spričo tega, kar le dogaja v današnji Rusiji in je Je več tednov dogajalo v Španiji. Pripovedovanje o španskih dogodkih, ki jih prav sedaj objavlja grof Romaneos v »Revue de deux mondes«, nas ponovno spominja na uslugo, ki Jo Je napravil Hitler človeštvu, ko je uničil ko- munizem v Nemčiji. Sama civilizacija je v nevarnosti, če pride v roke rdečih. Naloga je v tem, da se rešijo pridobitve civilizacije pred navalom novovrstnih divjakov. Cuječ-nost je potrebna v Britaniji kakor v vseh civiliziranih državah.« Največji amerikanski časopis »New York Herald« Je pisal septembra 1939.: »Prehod od zapadnih mej Rusije skozi Rdečo armado je dejstvo največje važnosti... Rdeča armada gre tudi proti Zapadu in preti Evropi... Vla-stodržci današnje Rusije bodo vso Evropo potegnili v kaos 11 Dolžnost vseh narodnosti Je, ki verujejo v svobodo ljudi, ki so nasprotniki kolektivizma in ki gledajo komunizem kot vse uničujoče, a ne stvarjajoče načelo, da to nevarnost za Evropo in za ves svet pravočasno odvrnejo in da se ji odločno in hrabro uprejo.« V istem letu, 28. 4. 1939. je pisal v časopisu »Civilisation et bolchevisme« francoski senator in bivši pravosodni minister Leme-ry; »Boljševizem priganja k vojni, ker bolj-ševiki upajo, da bodo postali narodi po strašni vojni zreli za svetovno revolucijo... Zveza z boljševizmom bi bila resnična neumnost. Ne sme se klicati kolere ца pomoč, ker bo tisti, ki jo Je klical, postal prva žrtev.« Clan angleške gospodske hiše lord Newton je pred nekaj leti rekel v govoru v zbornici; »Nastane paradoksen položaj. Vsaki ve in dobro razume, da Je sovjetska vlada proti britanskemu cesarstvu absolutno sovražnega mišljenja, in istočasno objema Anglija boljševlške kot najboljše prijatelje.« Londonski časopis »New Statesman« je pisal še leta 1920.: »Izredna domišljavost Churchilla In njegovo javno zaničevanje javnega mnenja sta preveč dobro znani in nihče se ne bo začudil, če bi se njegova krivda potrdila, ta krivda pa je v tem, da je ogoljufal državo in zbornico. Mi smo o tem prepričani, da je ostaja Churchilla na čelu vojnega ministrstva žalostno dejstvo.« ( ZRCALO ĆASA ) Fiihrer je ob priliki španskega narodnega praznika, dne 18. julija poslal šefu španske države, generalisimu Francu, brzojavno prisrčne čestitke. V srednjem odseku vzhodne fronte so naše čete v ponedeljek na več mestih vrgle na zapadni breg Njemena prodrle boljševik* čez reko nazaj. Zapadno od Vilne, na ozemlju jezer južno od Dvinska, severno od D vine, v vdomem prostoru pri Opočki in južne od Ostrova so Sovjeti tudi v ponedeljek poskušali predreti našo fronto. Vsi njihovi napadi pa so se krvavo zrušili. Pri tem je bile samo v odseku severno od Dvine odstrel]*-nih 62 sovražnih oklopnjakov. Amerikanski vojaški guverner v Rima razpisal 8000 lir glavarine za vsakega, ki naznani fašista. Mnogo denunciranih Je že bilo ustreljenih. Japonsko vojno ministrstvo je v torek zvečer objavilo, da je bil vrhovni poveljnik armade v Kvantungu, general Omezu, postavljen za načelnika generalnega štaba v vojski. Med silnimi bojnimi čini proti čungkin-škim četam v vzhodnem Honanu so japonske bojne sile obkolile in uničile tri čungkinške divizije, kakor pravijo poročila s fronte. Pri eksploziji v Ports Chicago (v Kaliforniji), pri kateri sta zletele v zrak dve ladji i municijo, je bilo ubitih najmanj 650 oseb, večinoma zamorskih vojakov, število ranjenih navajajo s 1000. Eksplozijo označujejo kot eno kot tako, v amerikanski zgodovini, ki je najbolj opustošila. Porušena so bila poslopja v razdalji 1% km. Kakor javlja Seuter, se je sedaj objavilo, da je v Normandiji padel general Pratt, namestnik poveljnika 101. severnoameriške divizije za zračno pristajanje. V Kanadi povzročajo veliko razburjenje poročila o močnih zgubah kanadskih enot v •bojih za Caen. Napori konzervativnih krogov, da bi se uvedla splošna obrambna dolžnost tudi za prekomorske službo, nalete na vedno naraščajoči odpor prebivalstva. Tako zvano premirje, k! qa Je dne 3. septembra 1943. leta podpiral Badoglio, predvideva, kakor pravijo poročila iz drugega vi. ra, dolgotrajno zasedbo Italije po vojni, zatiranje italijanskega gospodarstva in obsežne odstope zemlje., IV. udarno krdelo 3. oddelka lovskih letalcev je pod Hauptmannom Moritzon* v torek sAmo zbilo 49 štirimotornih bombnikov. Kesselring )e odlikovan z brilfantl . Ftthrerhauptquartier, 21. julija. Fiihrer |# dne 19. julija podelil odlikovanje Eichenlaub mit Schwertern und Brlllanten zum Rittef« kr*uz de« EUarnen Krcuze« (krastov llat f me« in brlllantl k vlteSkemu križcu iele«-nega križa) Generalfeldmarschallu Albert* Kesselringu, kot 14. vojaku nemške oborožene sile. Generalfeldmarschall Kesselring te )• v začetku vojne na vseh bojiščih odlikoval kot vodja odredov zračnega orožja in pozneje kot vrhovni poveljnik v Italiji stoječe tk*-pine vojske in se vedno znova tudi ▼ najtežavnejših s., jcijah skazal z brezobzirnim osebnim junaštvom. Fiihrer je 19. t. m. osebno Izročil visoko odlikovanje Generalleldmarschallu Kesselring« in mu hkrati prisrčno čestital ob priliki nje« nove, Hno 90 iiiHi.T vrSlvSe 40 lf>»nicp v službi. O Germaninn in nSegovih odkriljiii / rnl praklKai цехки*! z „lier-mailnea" v AIrikI Pred 25 leti, gredi 1. svetovne vojne, so v Bayer-Werke v Leverkusen prvikrat izdelali Germanin. S tem je bilo najdeno sredstvo, ki j* lahko rešilo Atrlkqf pred najhujšo nadlogo, tpalno boleznijo. Nemčija, ki po pojmovanju versajskega diktata ni imela nobenega zanimanja do domačinov svojih kolonij 1л katero so s to utemeljitvijo oropali kolonij, je spet odkrila sred-stvo, ki j* v prostornih pokrajinah Afrik* napravilo šele možnost življenja. O prvih praktičnih poskusih poroča sedaj profesor dr. Klelne. Vsa uspešna zdravila proti boleznim trypanosomov — tako tudi proti spalni bolezni — so vsebovala arzen ali antl-mon. Sicer so na raz Igkovalnih zavodih v Evropi poskušali tudi neka barvila, ali uspehi so bili premajhni, da bi opravičevali praktično u-porabo na široki podlagi. Ko so pri zdravljenju spalne bolezni s preparatom arzena antoxylom v začetku pričakovani uspehi izostali, se je raziskovanje spet bolj obrnilo na bar vilske spojine, Bayer-Werken v Leverkusen je uspela pridobitev preparata »Bayer 205«, ki ni vseboval ne arzena ne antimona, e je kljub temu daleč prekosil vse dotlej proti trypanosomom uporabljena sredstva pri It-boratorljekih potkufelh na malih Mvtllh. FrI »Lepo« deklt Iz pragozda, ki ludl naate-pt kot igralka v Ш-mu Ule »Oermanln«. posebno Izredni ražnosti in gospodarikem* pomenu, )• bil dalekovidni generalni ravna-teli Bayer Werke, tajni ivetnik Carl Dui»berg prepričan o potrebi, da •• poSlje v Afriko laitna ekspediclla, da bi na kraju latnem pod prirodniml pogoji poekuilla uspehe norega flredftva. Kot za to primemo meito #o li izbrali te-verno Rhodezljo, kjer se pojavlja spalna bolezen v posebno hudi obliki in kjer je rai-ilrjena tudi živalska trypanosomiasi« x rai-Hčnlml njenimi povzročitelji. Dne IJ. oktobra 1921. tem s svojo ženo In svojim dolgoletnim sodelavcem iz Nemške Vzhodne Ahi-k« iB Kameruna, Oberstabsarztom Walter jem Flscherjem šel na pot. Sredi novembra tmo se izkrcali ▼ Kapskem mestu. Skrajna pospešitev naše ekepedlcije je bila potrebna, ker bi nam nastoplvša deževna doba pohod v notranjost lahko popolnoma onemogočila. Tako smo se nemudoma odpeljali z železnico proti severu: končni cilj naše vožnje. Broken Hill, smo dosegli zadnje dni novembra. Tam le bilo vse pripravljeno za pohod v notranjost, tako da smo se po kratkem bivanju lahko odpravili na pot. Imeli smo pri sebi 100 n,osačev, enako število j« šlo, da bi naša karavana ne bila obtežena radi preskrbe živeža, po drugi poli. V začetku januarja smo se trajno utaborill pri vasi Ndombo (12 stopinj južne širine, 32 vzhodne dolžine) napravili smo ti slamnatt hišice za stanovanjske namene, velik laboratorll In hleve sa govedo in opice. Za naš* poskuse potrebne opice so v velikem številu prinesli domačini, -- Najprvo smo preiskali, kako dolgo sprečava vbrizganja Bayer 205 pri govedi Infekcijo po muh tsetse. Naši muholovci so nam dnevno lovili muhe tsetse In jih dali v kozarce, katerih odprtina je bila pokrita * gazo za moskite Skozi to tkivo so muhe sesale na s Bayer 205 zdra.vllencm govedu in drugI dan na psu Ako )# рм obolfL »Ш0 vedeli, da ]* bila muha res laflckrana. 2*1 I# Istočasno obolelo tudi govedo, ki smo ga preje zdravili, kai je bilo dokaz, da Bayer 205, še cel6 v velikih dozah, nI mogel preprečiti infekcije pri govedu. Uspešnejši kakor pri teh živalih so bili naši poskusi na opicah. Tukaj je preprečilo enkratno vzbrizganje obolenje za več mesecev. Nova angleška raziskovanja o profil aktlčnem učinku pri človeku so potrdila ugodna prerokovanja, ki smo jih takrat Izrekli. Ker altmo mogli dobiti v Ndombo zadostnega števila tpalno bolnih ljudi, j« šel Ober-stabsarzt Fischer v oeem dni hoda oddaljeno dolino Luangwa, da bi tam našel bolnike. Pripeljal M s seboj spalno bolne v različnih stadijih. Vel na novo oboleli so po m-katwrih intravenoznlh vbrizgavanjih »totno ozdraveli. , Sredi julljk 1922. sem .^'"Ifgij.kega vabilo generalnega 3"7^Mcrelino z oblju-Konga za Z, Vpričo* veUke razširjenosti J kotlini Konga se nisem ^^'"'^mbra smi .prejel povabilo to dne 2. novembra smo odpotovill IX Ndombo v zapadni smeri da ^mo t»o treh tednih maria dospeli pri Ndo-iT do železnice. Na veliki 2000 metrov nad morjem ležeči vladni farmi Katentania in v bližini Bukame, tokratni skrajni točki železnic* Kap—Kairo, smo nedalj*vall t poskusi, ki so potrdili v Rhod*zl|l zbrana izkustva. Medtem ko uspešno pomaga Bayer 205 pri trypanosomiasis goved* samo v spojini s itrup*nlm vinskim kamnom, j* za spalno bolezen pri človeku nedvomno najboljše zdravilo, ki ga danes imamo. Za sistematsko pobijanje nalezljive bolezni je posebno važno, ker dolgotrajno sterilizira kri obolelega človeka, tako da te »čiste« muhe na obolelem človeku ne morejo Inflclrati. Ce v dolo čenmm dlstrlktu potujoči zdravniki zdravijo večje števl'o domačinov s Biyer 205 in рм1 odlčno ponovijo zdravljenje, ta postopek ne more ostali brez znatnega vpliva na in-iekcloznost muh i« s tem nt razširjevanje kužne bolezni. Bolj in bolj postaja bol proti spalni bolezni vprašanje organizacije, Z ort-rom na to, da gre za uspeh nemškega duševnega dela, j* dobil preparat Bayer 20# Im* »Germanin«. Jutro ob jezeru т Veldesu Predlrljivo zvonenje budllnlka me Iztr^t Iz veselih sanj. Na široko odprem okno tv*. žemu zraku, ki čisti In napolni pljuča. Poslušam nekaj krasnih minut prveiptlčj* glasove, ki prihajajo Iz grmičevja. Po nočnem dežju voham močan In trpek duh razovel* zemlje, ki se meša z nežnim vonjem cvete-člh cvetlic In grmičevja do posebne mikavnosti. PogWam tja proti otoku, ki počiva na vodi deviško in nedotaknjen kakor dragocen diamant. Polagoma spust* gore s svojega obličja kopreno, ki jih je v njo zakrila megla In se nudijo rdečežareče v svitu jutranjega sonca. Ponosno im veličastno ttoll grad, ostre so njegove konture na ozadju modrega neba. Malo ljudi je še ob jezeru. Kjer se bo po nekaj urah razvilo veselo ko-paHščno življenje, smeh In veselje, je sedaj še nemoten mir. Pokojna j* še blesteča površina jezera ob mojem vznožju. Da bi bil čar, ki me obdaja in me je iztrgal Is krut* resničnosti, š* popoln*jšl, zazvoni zadrža- ioč In potem vedno jasneje zvonček želja. Ilovek, ki vleče tam preko za vrv zvončka, mar stori to, da bi te mu izpolnila ieljat Skoraj da, tega n* verjamem; pač pt m« )# srce, polno jutranje lepote In mu |e pač ttmo še manjkalo deviško zvonenje, da bi bila popolna harmonija mladega dne. Šumenje dre-vet se mi zdi kakor domači pozdrav, togla-šanje z melodijo mojega srca, ki mi nudi notranjo veselost. Nad vsem še leži dih sanja-jočega jutra, samo kopališke hišice tei vile nam povedo, da so pač določene 1« ta r*# nično uživanje življenja. Premišljujoč še dolgo sedim ob obali, občutim melodijo tega jetra, ki izzveni! življenje je lepo I Ko se začne dnevno življenje ob jezeru, ko ritem dneva prežene jutranji čar, grem, prepevajoč proti dom«. Annelle Wae®*"' «3. JuUJs 1944. KAKA1VANKEM ВОТК stran в> — iter. 81' Кг#1ж Krainburg Krainburg:. (Dve url artletike.) Program tega večera je bil v vsakem oziru vsestransko doživetje. Tri dražestne plesalke z državne opere v Wlenu so dosegle ravno tako velik uspeh, kakor trije Arrigoni, ki so nas osupnili z mojstrskimi kapriolami in Občudovanja vredno gibčnostjo, Pojasnilne besede je govorila gospodična Maria Paar, čedna Wie-nerka. Krainburg. (Delovni tovariši m u z i C i r a j o za delovne tovariše.) V nekih gorenjskih obratih so bili v teku časa ustanovljeni pevski zbori in obratne glasbe. Pod geslom »Delovni tovariši pojejo in muzi-cirajo za delovne tovariše« se je dne 12. julija zbrala v Parteiheimu v Krainburgu izbrana skupina in je predvajala rojakom strumne koračnice, ubrane narodne pesmi, duete in kvartene na akordeonu. Bile so vesele ure ki so bile namenjene iz skupnosti za skupnost, Kreis Radmannsdori Neumarktl. (Pevsko društvo.) Po polletnem obstoju je naš pevski krožek s svojim salonskim orkestrom dal prvo poskuSnjo svojega znanja v dvorani KdF »Na Skalci«. Krožek, ki je obstajal izključno iz domačinov je pod vzornim vodstvom taktirke Pg. Franza Eggerja, orkester pod ravno tako strokovnim vodstvom Pg. Juliusa R e i n i s cha v dovršeni obliki obvladal bogati program. Nagne-čena dvorana se je zahvalila z obilnim odobravanjem, župan Pg. pl. Kurz se je zahvalil sodelujočim in občinstvu, ki so omogočili, da je Deutaches Rotes Kreuz (nemški Rdeči križ) dobil zopet znatni dar. Kumuliistitiia celica pred iiiemiilm studBIein Naši vojaki pozdravljajo domovino s Severa pošilja vsem sorodnikom in znancem posebno pa evojim staršem, prisrčne pozdrave Soldat Anton Kos. Dne 14. julija se jc prvič vršila v Radmanas-dorfu javna razprava proti večjemu Številu obtožencev, h kateri je razen povabljenih gostov prišlo tudi večje število domačinov. Razprava se je vršila proti članom komunistične organizacije, ki jim je bila aktivna udeležba brezhibno dokazana. Obdolženci niso gamo imeli zborovanj v St. Velt a. d. Sawe, nabirali člane, imeli politične vežbe in izvrševali komunistične propagando s tem, da so trosili ilegalne letake, ampak so razen tega pomagali banditom tudi s tem, da so jim dajali stalno obvestila o železniških prevozih in dopustnikih oborožene sile, pomagali pri nasilnih činih In banditom dobavljali sanitetni in pisalni materljal ter živila. Skoraj vsi člani organizacije so imeli za prikrivanje posebna izmišljena Imena. Sondergerlcht je izmed 43 obtožencev 40 spoznalo za krive in jih primerno kaznovalo, do-čim so bili trije obtoženci oproščeni, ker ni bilo zadostnih dokazov. Trije glavni obdolženci so bili obsojeni na smrt in sicer 20 letni trgovski akademik Marian Schelesnikar, ki je vodil komunistično mladinsko organizacijo In razen tega pomagal nekemu vojaku nemške oborožene sile, da je dezertlral; 30 letni tekstilni mojster Vinzenz Hafner, ki je bil član gospodarske komisije pri OF in vodja propagande. Hafnerju je bilo tudi dalje dokazano, da je iz neke tovarne ukradel gonilna jermena in jih zamenjal za denar oziroma Živila; 261etni železničar Josef K e r n , ki je fungiral kot pomagač pri sporočanju obvestil glede transportov nemške oborožene sile in pomagal pri razstrelbi nekega vodnega stolpa. Od ostalih obtožencev so bili obsojeni: SGletni Josef P r i m o s c h i t z na 20 let ječe, 28 letni Anton B e r t s c h i t s C h na 10 let ječe in 21 letni Franz Zalelel na 10 let ječe. Zaletel je kot tajnik komunistične mladinske organizacije vodil odsek Staneechits pri St. Veit/Sawe in imel iasnUMjeno ime >Dari«. 21 letna Olga Praprotnik je bila obsojena na 8 let ječe. Bila je voditeljica neke skupine komunistične mladinske organizacije in kot pomočnica v lekarni dobavljala banditom obsežen sanitetni materljal. 22 letna Johanna Trampusch (z vzdevkom 3>Kathi«) je bila tudi obsojena na 8 let ječe. Tudi ona je bila tajnica neke skupine komunistične- mladinske organizacije. 50 letna Theresla S t e r 1 e je za podpiranje banditov, ki jih je vzela pod streho in oskrbovala, tudi bila obsojena na 8 let ječe. Imenovana je imela pravcato penzijo za ban-dite. 46 letnemu kmetu Johannu Brodniku je bila kljub tajenju dokazana krivda in je bil tudi on obsojen na 8 let ječe. 34 l^tna Ljudmila O r e h e k je biia kot tajhica »antlfašistične zveze žen« tudi obsojena na 8 let ječe, 52 letni Viktor S C h u 1 i g o j se je udejstvoval kot vnet poročevalec banditov in je za to tudi bil kaznovan z 8 leti ječe. Rosalie Podgorschek je bila obsojena na 5 let ječe, Paula Podgorschek na 1% leta ječe, Maks L e d n i g na 5 let ječe, Stanislava K r e g a r na 5 let ječe, Anna J u -r i t s C h na 7 let ječe, Veronika Hotsche-V a r na 6 let ječe, Josefine K o 1 a r na 4 leta ječe, Milena S t i b e 1 na 4 leta ječe, Julijana Kratki, Mathilde Kom an, Albine Gorge h e k , Mathilde Florin, Franziska B e r -g a n t, Rosalie Tomschitz, Gabriele D o 1-achan, Franz J a m n i k, Johann K o t z i a n in Angela K o t z i a n so bili kaznovani vsak s 3 leti ječe. Maria Hafnerje bila obsojena na 2 meseca zapora, Andreas Archer, Antonia M u s a in Elias M u s a ter Gerhard P i n t u r so dobili vsak po 2 leti ječe, Viktor P a n g o s in Albine Werhowetz 1 leto ječe, Stanislava Erjawetz pa 10 mesecev zapora. Pri razpravi navzoči poslušalci so se mogli prepričati o težki krivdi obtožencev' in so označevali izrečene kazni kot povsem pravične in primerne. Gorenjska zatemnjuje v tednu od 24. do 80. julija od 21.45 ure do 4.45 ure (letnega časa). Ce zadoni akustični signal opozo-zorltev na zračno nevarnost ali »Flieger-alarm« (letalski alarm) ob čaeu. ko »e zmrači, s« mora tudi izven odrejenega čata zatemnje-vmnja takoj zatfmnIM Stfortnt рогос€;уо1сс Nogometna tekuia St. Veil — l^ak-ZiUfr V nedeljo dopoldne je bila odigrana nogometna tekma med mladinskim moštvom iz St. Veita In kombiniranim moštvom iz Laak (Zaier). Tekma je bila odigrana zelo dobro. V prvem polčasu je mladina St. Velta priSla v vodstvo. Rezultat je ostal do polčasa nespremenjen. V drugem polčasu se je posrečilo Laaku izenačiti, ter postaviti končni rezultat 2:1 za Laak. Mladina iz St. Veita je pokazala boljSo tehnično izvežbanoet od kombiniranega moštva iz Laak. Vesti iz Ljubltane in okolice Jakob Terćek — 70 letnik. Ugledni ljubljanski pekovski mojster in posestnik g. Jakob T e r č e k je 17. t. m. praznoval svoj 70. rojstni dan. Doma iz vrhniškega okraja se je v Ljubljani z marljivostjo in podjetnostjo uvrstil med čislane obrtnike in njegova pekarna na Bregu si je pridobila dober sloves. l>r. Maruilč Izbrluan Iz Imenika advokatov. Po sklepu odbora Advokatske zbornice v Ljubljani z dne 24. marca 1944 je bil izbrisan iz imenika advokatov Zbornice na podatavL { 33. zakona o advokatih dr. M a r u S l č Drago, advokat v Ljubljani. In še enkrat zatemnitev! Najbolj enostavni, toda najbolj potrebni zračnoobrajnbni ukrep, zatemnitev, se kljub dolgotrajnosti in uporabi Se vedno ne Izvaja dovolj skrbno. Predvsem so velikega pomena pri nemarnem zatemnjevanju udobnost in nepremišljenost, da Se ccl6 brezvestnoat, ker vsaki ve, da tu najmanja svetlost nudi cilj sovražnim letalcem. Miselna zveza; »Hočem prižgati luč — torej moram zatemnitl!« mora preiti vsakemu v тежо in kri. Da računajo naši sovražniki ■ površnostjo posameznih rojakov dokazuje obvestilo nekega sestreljenega letalca, ki se je radi dobrega postopanja v nekem nemškem lazaretu hotel Izkazati s tem, da je izjavil; »Recite vsem, naj dobro zatemnljo, ml imamo povelje, da.vržemo bombe povsod tja, kjer je -svetlo. Frnnla in domoiin^lia sinžba pri ItISKK Obsežno območje za delovanje tudi v Gauu Sarnten Naknaden pouk vozačev axdomobllov za ko-rietno uporabo, ki j« bil odrejen po odloku Flihreria in o katerem smo pred kratkim poročali, postavlja delovanje NSKK (Nazional-socialistisclies Kraftfahrerkorps — nacionalistični zbor vozačev avtomobilov) znova v ospredje. Kakor smo zvedeli pri obisku NSKK-Brlgade v Klagenfurtu, se je pričelo z naknadnim poukom ta teden, že v časih miru se delovanje NSKK v StUrmen (oddelkih) ni omejilo samo na splošno delo temveč je bila NSKK poverjena cela vrsta važnih posebnih nalog, ki jih je za.stavilo vedno večje napredovanje motoriziranega prometa. Vpeljana je bila transportna kontrolna služba in njena izvedba zaupana NSKK. Bolj kakor kedaj preje zahtevajo danes vojne potrebe povzetek in strumno vodstvo celokupnega prometa na cestah v ivrho njegovega gospodarskega In smotrnega izkorl-raSčanja. Transportna kontrolna služba •• vrši ob vsakem dnevnem in nočnem čaau in je MzSirjena na vse avtomobile, ki so udeleženi pri prometu koristnih voženj. Pri tem #e kontrolirajo vrsta in teža tovora, kraj odpošilja tve in namembni kraj, obtežitev vozila, splošno tehnično stanje, pritisk obročev in Se mnogo drugega. Skoraj Se bolj važna se nam pa zdi prometna pomožna služba NSKK, ki je dokazal svojo važnost in smotrnost že davno v času miru. Ta ima nalogo, da posreduje vedno pripravljeno tehnično službo in zaneeljivo pomoč pri nezgodah. Tudi v Gauu Ktlrntnu je bila uvedena каког kontrolna tako tudi pomožna služba NSKK. K temu so prlSJe nove važne naloge, od katerih so v ospredju splošna Izobrazba avtomobilskih vozačev za celokupno civilno prebivalstvo In vse izpitne zadeve. Izvzeti so od tega edlnole obrati, ki pripadajo neposredno Relchu, in obrati, ki imajo svoje vozarske Sole. K temu pride še naknadni pouk vseh vozačev tovornih avtomobilov po posebnih strokovnih močeh. Nadalje naj še omenimo Izobrazbo za vožnjo z motornimi čolni Motor-Hitler-Jugend in Izobrazbo vozačev na posebnih šolah. Gre tukaj za naloge, ki ao bil« pripravljene tudi v Gauu Kftmtnu. Brigada je razven tega uetanovila tudi EinsatzstUrme (uporabne oddelke) v katere spadajo vsi možje, ki so zaposleni v enotah. EinsatzstUrme so oboroženi In motorizirani in so vsak čas na razpolago za trenutno pomožno službo. EinsatzstUrme bodo ustanovljeni v vseh mestih Gaua Kftrntna. Njihova gflavna naloge.je takojšnja pomoč pri kata-»trofah. Izobrazba Motor - Hitler-Jugend, v kateri je pokazala Hitler Jugend NSKK pri krajevnem tekmovanju v St. Veit pred Gaulei-terjem, na kako visoki stopnji ae nahaja je nadaljnje območje dragocenega in radostnega delovanja NSKK v Gauu Karntnu. Končno naj omenimo Se vojaško športno usposobljenje, h kateremu samo po sebi umevno, spada tudi streljanje. Iz tega kratkega prikaza ni razvidna samo obilica nalog, ki so bile zaupane NSKK, temveč so te z ozirom na sedanjost in njeno potrebo pridobile na važnosti, ki daleč presega okvir vsakdanjosti.. Ob tej priliki naj opozorimo, da NSKK izpolnjuje dandanes te naloge z zelo malo osebja, ker tudi NSKK našega Gaua.je številne može oddal ne samo k vojakom, temveč tudi na transportne enote vojske In zračnega orožja. Tako skrbe tolovaji OF za narod Lastno poročilo vH St«in, 21. julija. Ni treba mnogo besedi, da še dokaže, da tolovaji OF niso nobeni >osvobodllol naroda«, ampak čisto navadni roparji In tatovi, ki narod nesramno izropajo v svojo korist. To se vsak dan, več kakor je po-^ebno_ na novo dokazuje po samih dejstvih. K temu nekaj primerov iz kriminalne kronike Mdnjih dni v Kreisu Stein: 4. julija so prišli štirje oboroženi tolo-v vas Stachowitza in napadli neko go-rtilno. Izvlekli so iz kleti dva sodčka piva, in da bi evoj plen lahko odpravili do taborišča tolovajev, «0 vzeli še pri nekem revnem kmetu И 8 tem »vojnim plenom« ao iz- ginili tolovaji v gore. Dne 7. julija so oropali ® ji nekega kmeta v Schuschi in mu vzeli oDieko in čevlje, in sledeči dan so oropali ne-^Sa posestnika v Sittichsdorf, ki so mu ravno tako vzeli obleko in živila. Tako skrbe to-OF za lastne življenjske udobnosti in oavobodljo narod ... njegove lastnin^. ^ »kraju Tondern sedaj opazujejo neko kukavico, ki v nasprotju a svojo prislovično na-v*V 1« »adeto hišo in jo oplenijo. Nekatere izmed teh tolp nastopajo cel6 v uniformah kakega poeprav-Ijalnega oddelka, zaprejo v &lrokem krogu zadeta poslopja In opravijo potem svoje rope v popolnem miru. Prebivalcem, ki ae updraje odvažanju svojega imetja, iasdajo še naprej natisnjene Izkaznice, da lahko pridejo po woje reči v skladišča ki niti ne obstoje. Diplom. Opfiker C« KftONFtISS Klugmnturt, Bahnhofsfra4c fS Bi« anl welter* leden Vormltta« taadilouea. ZapiuitiU na« je po kratki mučni bolezni dne VL. julija 1944 naAa zlata mamica in «o-I>rofa Johanna Perne roj. Jerina. Pokopali .что Jo po njrnl Zcljl v Krainburgu dne 12. julija 1944. Vaem, кД ^tt Jo apremili na njeni zadnji poti ter xaiuii njen preranl grob a cvetjem in venci, паДа iskrena hvala. Priporočamo jo v blag i^omin in molitev, Krainburg, v juliju 1944. ♦aliiJoSl soprog Ixirenz, Anton In Johwnn, w ... .| In , snrnHstvn Z taloitaim aroem пашалјввпв va«m aorod-Bikom, piijateljem to <1^ ^ ^ vzhodni fronti, le. jiml^ lOii, aai Ijubd min, mož In brat, star Зв let Martin Iwnik, Sold&t. .,,uul Martin, obljubil si ml, ako se vrneš, da nil boš pomagal sedaj po oćetovi izgubi. Ali želja ae Ti ni izpolnila. Ti počivaj na tujem. Lahka TI bodi zemlja! L e e s, 17 Julija 1944. %alujo6u mama Antonija, tena Ema, brat.i In ko vojiik In Tonček, wrtre Marta, Mmr'r ■ "l' a In okI.iIo norodutvo. «• Namesto veeelaga svidenja tmo рг#ј#И tresljivo veet, da je na« dragi sdn, brat Feliks Mesdiko, Soldat, dne 25. junija 1944, v starosti 22 let žrtvoval svoje mlado življenje na zapadnem bojišču. Dragi Feliks! Tvoj grolj se nahaja v daljnjl tuji zemlji In TI ga ne moremo okrasiti • cvetjem. Ali cvetje kmalu oveni, če ravno т naiih snoih TI nikoli ne ovenli! Ka avldemj** Klutscharoweta bel St. Thomas, dne 12. julija 1944. V s'lohokl žaln.«" Družina Meachko. stran в. — štev. вТ. K A K A W A K K E X «OTE Sobota, 92. JuUJa 1944. Siđktspiete AUgemelne fUmtreuhand G. m. b. H. Zwelgstelle Stidost ASSLING 21., 22., ?3., 24. Vn. Reisebf kann tschaft FUr Jugendliche zugelassen! 25., 26.. 27. vn. Tanz mit dem Kaiser FUr Jugendliche nioht zu^elaeeen! KRAINBURG 21., 22., 23., 24. vn. Germanin Jugendliche unter 14Jahren ni(At zugelassen! 25.. 26., 27. vn. VergLBmeinnicht Jugendliche unter 14Jahren nl(An, Einsats auQertialb Berlins. Unterkunft eitc. wird gewShrt. (5779) fkaeHLeleeimut bei ASTHMA M. BRONCHITIS Brci(kr*uh-Asthma-Pulver %um EtNNEHMEM N»rWi ApothAem. Pocfcf. »k BM -.90 Herstellung noch wie vor m wnveronderter Gute Breidirttih KG., Bin. TernpWW. FOr sehmutzi^e Hdnde ATA Erst (HeHAnđe enf«ichtea dann zur Seife grel fen. Nlcht die Einheitsseffe in das Wasser tauchen oder gar unter flieBendes Wasser halten. Ein outer Rat der Seife spart Wa rta'Seife ДТА ist der bewdhrte Seifensparer noch jeder ; (chmufzlgen Houiorbeit. : Holten Sie ATA immer griffbereit om SpOlstein Herge:»elM m den Per*#- W#rk*m. i Der EHotg )ed«r Mehrleistung wird noch gesfeigerl durch hausH^lten-den Verbrauch dererzeugten Cuter. Wenn deshalb niemand mehr kauO, els #r brauchi, dann werden nicht wenige alley sondem alle genug •rhallen. — Dies gilt ebenso fOr DARMOL, dds audi Keute in tteigendem Majje hergestelH wird. DARMOL-WERK DcUUOiMIKAU W I E N ЊШ epW Službo dobi Vajenec, marljiv in pošten, ki ima veselje do fotografskpg:# obrta, ee takoj sprejme v Krainburgli. Kossi Maria, Photo Pogatschnik, Krainburg. 3649-1 Sprejem pečarskejfa vajenca, najraje iz dežele. Nastop po dogovoru. Anton Golob, pečarski mojster, NeiiniarktI. 3693-1 Službe išče Gospodična ■ triletno hčerko, išče meet« geapodinje. Ponudbe na K. B. Krainburg pod »Resna«. 3682-2 15 let star, močan zdrav fant, išče meeta mizarskega vajenca v okolici Krainburga ali St. Veit za takoj ali pozneje. — Koeiek Maria, Dol No. 6, P. Zwiechenvviissern. 3700-2 KnutitaiiovaiijHko liiSo v industrijskem kraju Gorenjske dam v najf^m ali jo zamenjam za enako v bližini Krainburga ali ali v Kamtnu. Ponudbe na K. B. Krbg pod 3887-15. Odda v na j e m *en»ko sostanovalko sprt^jiiieni proti temu, da mi ob prostem času pomaga pri gospodinjstvu. Naslov pri K. B. Krainburg pod 36S1-S Išče V n a j e m Samski fant, star 38 let, muzi-kant-citrar in kmečki delavec, iščem stanovanja, malo sobico s štedilnikom in pohištvom ali malo kočiico na deželi v okolici Klagenfurta. Ponudbe pod: »Moja nesrečna preteklost« na K. B. Klagrenfurt ."5803-4. Prodam j Das Verbandpflaster LEUKOPLAST ebenso klebkrdftig und haltbar wie je *uvor! Karawanken Bote spada v vsako gorenjsko hišo I ZAHVALA Ob priliki emrtl naiega. ljubega očeta MAtthlai« Zwttibred M veem, ki ete nam stali ob strani ob težkih urah. mu poklonili cvetje in ga spremili na zadnji poti, prisrčno zahvaljujemo. rodbina ZH-elbrod. ZAHVAI.A. Ob priliki težke izgube naie ljubljene #o-proge in mamice, gospe Franzisike Graiidowez se veem, ki so z nami sočustvovali in nam v težkih urah stali na strani, ter jo spremili na njeni zadnji poti, prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala preč. gospod"! profesorju in e. sestram Iz Gallenfels-a z«, požrtvovalnost. H e 111 g e n k r e u z, 15. julija 1941. ^.aliijo^i UHIHII. frischeier- damJftmW'filFden Wifef^f^imtuiirideii [ад1-1штгткШ(ЏЈ(]'т ШапМЈ In Gardntol tialfen ficii Her iiber Ijlalir! 20 J AH R E WUSTENRCYER BAUSPAREN Auikunll und llldptoipakt ItratunoiiUH« KUganlurl, Bomgaii* I, Dul 2IJJ Marbutf/Drau, « (iepelj zainenjam za saimki voz ali g& tudi prodam. Naslov pri K. B. Krainburg 3660-6 Dobro ohranjen otroški Športni vozlAek zamenjam za damsko kolo. Razliko doplačam. Ponudbe na: Valv£U5or-Pl. 5.(1, Krainburg. 3674-15 Kravo, težko, mlado, po drugem teletu, dobro mlekarico, prodam aU zamenjam za brejo. Tscherne Matija, Krainburg. Vogelweideg 28. 3688-6 Kravo, 5 mesecev brejo, s petim teletom, dobro mlekarico, prodam. Naslov pri K. B. Krainburg 3684-6. Osamljen, brez otrok, 46 let star, Iščem groepodinjo. Prednost imajo delavke ali kmečke služkinje od 40 let naprej. Dopisi na K. B. Klagenfurt pod 4tev. .5786-21. 8vin}o v Čaau polovične brejo-sti prodam po dnevni ceni. Po-raune, Sohmarza M. SO, Stein. 3695-6 Otroški tportnl vodčfik, dobro ohranjen, prodn.in za RM 230. Naelov pri K. B. Krbg. pod 3696-6. žrehet«, konjiča, prodam, evfintiifhi« wMnenJwn. Vprašati v Ober Femig: 90. Post Zlrk-lach. 3699-6 Prodam kravo po teleti, dobro mlekarico! Cena p» dogovoru. Mrak, Seelandstr. 110 (Gorenje), Krainburg. 3672-6 Prodam dva dubro ohranjSia gramofona z 16 ploSfaml. Po pošti ne pošiljam. Ogled In prevzem veako nedeljo dopoldne pri JeriM hin Jo«ef, Draulach 15., St. Jakob in R omental, Kttrnten. . 3676-6 Kupim Kupim posteljo. Ponudbe na K. B. Krhg. 3706-6. Kiipim mlatUnioo r dobrem stanju ■ treealotn ali brer., nn ročni pogon ali na gppcl.l (vitlo). Јоћапл Jeserschek. Hotaule 2, Post Oberdorf Ubei Laak a. d. Zaler. 3661-7 Lese! den Karawanken Bote Kupim dobro ohranjeno damsko kolo, kompletno apalnlro U trdega leaa in šivalni stroj 7.a pogntznJU. Ponudbe na K. Bot« Krainburg pod »I>ol>ro hlago«. 3670-7 Kupim vodno avtomatično #e-iiko s« Vodnjak (»tirnoI / iioLorjem see V, • rezervoar m tU brea nJega, 1 kovčeg ' iramofon ■ ploiCaml, 1 toto M parat t moderno optiko. Po ■ ] Ibr na K B. KralnbiirK 8644-1 Kupim tudi staro, dobro ohranjeno hromatlčno harmoniko ali zamenjam za Ippo pelho e tremi ogledali. Dopisi na K. B Krainburg 51&7-1 ZAHVALA. Ob emrtl našega ot^eta Snoj Franz-A se tem potom najlepše zahvaljujemo zIhhII gosp. župniku za opravljene pogrebne tno-lltve, nadalje pevcem za izkazano mu časi, tovarni Kavalscha, zahvalimo s« tudi vsem darovalcem vencev In cvetja, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. .1 e .4 C h a - R C h w a r z e ii d o r f, dne 16. ju 11J« lit M. /iilujitfl ostali. Kiqita defcre ienako aH moibo kolo. Komifk Miuia, Dol No. e, P. ZwIechnnw&Mieni. 3700-7 Kuplm dobro kobilo, srednje velikoetl ataro od 4 do 8 let, tudi zaeko6eno, ker Jo rabim samo za poljska dela. Poleg denarja dam nekaj bukev in še kaj druzega. Landwlrt.: Ма^не! Peter, Unterlack 17, Kraxen, Stein. 3678-7 Menjam Dva in pol leta starega vollča namenjam za kravo, dobro mlekarico. Naslov pri K. Bote Krainburg. 3664-15 Kupim žensko kolo oziroma dam zanj pleteno ženeko jopo (volneno) — razliko po dogovoru doplačam. Naslov pri K. B. Krainburg. 3665-15 S\'injo, 11 tednov brejo, namenjam za kravo-mlpkarico. Razliko doplačam. Tschlnschar, Ob. Vellach. No. 14, P. Hoflein. 3681-15 Mlado kravo # teletom zamenjam za brejo kravo ali dam svojo v rejo. Vprašati pri K. B. Krainburg pod 3697-15. Dobro ohranjeno moAko obleko za 16-17 letnega, menjam za moški plašč. Klagenfurt, Dr. Todt Ring 15. 3705-15 Škoro novo dvoton»Ito harmo-niito zamenjam za dobro dam-.чко kolo. Razliko po dogovoru. Ponudbe na K. B. Krainburg ood 3671-15. Zenit ve Obrtnik »rednjlh let ae želi #e-znanltl Ж dekletom ali vdovo radi »kupnega goepodinjstva. Resne ponudbe na K. B. Krainburg pod >Sredna prihodnost«. .3663-21 Mliuvrakl mojtrterj vdov««, Л0- lotnlk, brez otrok, zdrav, Inte-llgent, želi poročiti vdovo tudi z otroel, Id Ima lastno mizarsko delavnico ali hifto. Ponudbe poslati na K. B. Krainburg pod »Idealno Srce« 57M-21. Samostojen, intfllKimten, eoll-rten gospod želi *jH>7.natl osamljeno gospodifno od 28 do 30 let. ženitev ni Izključena! Slika zažeijena. Dopise na K. B. Kfbg pod »Srečen Juli« 3683-21. I>va fanta srednjih let Želita dopisovanja z dvema dekletoma, starima od 20 —25 let. Potom razumevanja ženitev ni Izključena. Cenjene dopise poslati 8 slikama na K. B. Krbg. pod Neločljivi prijatelji« 3704-21 f'e osumljen si In ne nad iSO W »lar, lepe, visoke postave, nežno čuteč Ideal — ter rad bi si rožo jesensko Izbral ki bi jo nežno ljubil In negoval In Če le.mno misliš s sliko se oglasi iia K. B. pod »V zakonu lepi 40 časi« 3694-2.1. ГГк^1 fant z de*ile % msHm posestvom, trgovsko Izobražen, teli spowiati sebi primerno dekle. staro do 24 let. «onltev z ljubkim dekletom sigurna. Ponudbe s sliko, katera Ke na željo vrne, poslati na K. B. Krbg. pod »Sreča te Išče« 3702-21 Oiwmljena želim sp07.nati spoernl In ne fllrtu. Vdovci z enim otrokom niso Izključeni. Dopl-se pod »Tema« na K. B. Krbz 3703-21. * Vdovec, tov. delavečT^#tar 85 let, a S letnim otrokom, želi znanfitva z dekletom od 26 do 32 let v svrho ženltve, Doplso poslati na K. B. Krhg. 3710-21 SpodnJHttaJero, vdovec brez otrok, zidarski pomočnik s stalnim zaslužkom, star 43 let Ше sebi primernega dekleta, ločenke ali vđo\x!, ev. z otrokom, do 40 let stare radi ženitve. Ločenke po laetnl krivdi izključene. Dopise s sliko, ki se na željo vrne, na 1.1. Postlagernd St. Jakob in Rosental, Karnten. _3675-21 Radi osamljenosti želim v svrho poznejše ženitve poznanja z dekletom ali vdovo staro 35 do 40 let. Slika zaželena, za diskretnost jamčim pod značko »Lepa bodočnost« na Karawanken Bote Klagenf. pod 5803-2:1 železničar, srednjih let, želi v svrho ženitve spoznati gospodično od 20 do 30 let. Vdove brez otrok.niso izključene. Slika zaželena. Ponudbe na K. B. Krainburg pod »Plodna jesen« 3677-211. _Izgubljeno 1. julija sem pozabil v jutranjem vlaku od AiKiIlnga do Radmansdorfa — aktovko in v njej zelen nahrbtnik ter dve mali vrečici. Pošten najditelj naj najdeno vrne na K. B. Krainburg proti nagradi. 3680-22 V sredo 12. 7. 1944 dopoldne je bila v trgovini Sawnik v Kralnburgn 121etnl deklici vzeta rjava ženska denarnica s krušno karto in dr. listine. Oseba, ki je na sumu, naj jo takoj vrne na K. B. Krainburg, sicer bo naznanjena. 3689-22 V torek 11. VII. zamenjan par otroških črnih .čevlje\' v 1 razredu озпол'пе šole — naj se odda proti prejemu svojih v Krainburgu, Hinterhausga.4-se 28. 368€-2i2 V noči od* 14. do 15. vn. je bilo ukradenih iz zaklenjene barake 20, 8 tedne starih piščancev. In sicer 4 črni, 6 belih in 10 rdečkastosivih. Najditelju visoko nagrado. Javiti Josipu Kriwetz, Assling-Sawe, H. GWriner-strasse 5. 1530-23 V soboto, dne 16. VTI. sem y vlaku od Krainburga do St. Velt pozabil zavoj s perilom v sivem papirju. Najditelj naj najdeni zavoj proti nagradi pošlje na Ravnikar Milan L. G. W. Krainburg. 3698-22 V sredo 12. VII. eem v Rad-mansdorf ali т Aeeling Izgubila člansko Izkaznico K. V. B. na Ime Rabltsch Ludmila. Najditelj naj j« proti nmpradi rme na naelov legitimacije. 3673-22 _Razno_ Klavirske note »(»rieg-SolvejK*-lied« kupim odhosno Želim prepisati. Ponudbe na K. B. Krainburg pod »Dobra odškodnina«, 3659-23 V HMleljo 16. vn. ^ bilo v Wart (Šmartno) pred cerkvijo \-zeto žensko kolo, »koro novo znamke Elektra. Kdor ga vme ali sicer o njem kaj ve, naj sporoči proti visoki nagradi na K. Bote, Krainburg, Pred nakupom se svari! 3692-23 Alf na »Javi se, ne bo TI tal«, naj« dvigne piema pri K. B. Krainburg ali pa po^'j® "voj našlov. — XTj>ravB. 3679-23 ttntiidier sonntagidienrt Krainburg) Am 16. .lull: l)r. Kari PetrUch, Krainburg Vekleeer Stras-se 14, Fernruf 179. BI« Kohlsnhlauep-eartf« Meln Fr«nn(l, eir 1*1» hl«rnrit |#-UKt — dlt Kohlenklautiiardt ti|t — vtriKcckt siicbt >ii nich zu um-|«in«a — drum Mil DIdi dHnttnd Tor Ihf warnen — tpar KohM, Cldit und Aritnel — dann lit'i mit ihtir Maclit *o(hel. — Filhlit Du *e-KUidhelHIcIi meh wohl — dann, Fraund. spir aiwli d#« CHIN0501 — docli wtnn ctkrankt Dalo Ntclibar lil - M daS Midi Пц (tlllhid«! tlUt -- dana l«t H 2*11, dau Ididti Dtcb wohl — UBd nrfi« kil« Bit — #d turfl« omiosoi. /AHVAI^. Ob preranl in nenadni tragični smrti n#-lega ljubeča sina, moža, brat* in strica, gosp, Gorenr. Franz-a, zidantkegH mojxlra In |ним'н1п1ка •lO tem potom srčno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegov* zadnji роЛ, darovalcem vencev In cvetju, ter za vea izražena nam so*ttlja. L I t t a 1 - Л g r a m. 10. julija 1944. /willjoče roilbliie: (ioreiii, Laiiriii; Негхек.