-.                .  ¦ ¦¦ y   \t \\    \-        - -•  .    ¦
CVETKO GORJANČEV:
•                                  Prvi april.               .                     ¦ .   ".
^^^af^Pv       vanček je pritekel v sobo, kjer je sedela mamica
/vBri         \      °^ ^1 Javorovi m'z' 'n šivala deci srajčke. Noge
/         ^V1        \     ^e 'me*a °Pr*e na stolček in se še zmenila ni za ma-
I            K\          \     lega, ki je tako rad ponagajal s tem, da je prijel
\        JK?              I     na koncu nit in zakotalil špulico po hiši.
\a^fžr          /          Prav po tihem se ie splazil do nje, se prijel z
yY/\         /        ročico njenega kolena in stopil na stolček ter jo
%J    l             pogledal v oči. A mamica se je delala, kot bi se ne
zmenila zanj, ker je vedela, da bo nagajivček spet
eno potuhtal.
Res jc Ivanček položil v njen naročaj ročico in na ročico glavico:
»Mamica, jaz bom umrl,« je rekel kolikor mogoče z žalostnim glasom.
»»Le umri, pojdeš pa v nebesa k Bogu, k Mamki božji in k an-gelčkom, pa zame prosi Bogca.««
^Mamica, se ne boste nič jokcali za menoj, če bom umrl?«
»»Seveda se bom.««
Malo je še pomiroval, potem pa je naglo vzdignil kodrolaso glavico, živi očki so se mu zasvetili, pogledal je mamico v oči in se glasno za-smejal:
»Jej, mamica, prvi april, prvi april! Saj ne bom res umrl, mamica, saj se ne boste jokali!«
Da ste ga videli, kako se je veselo smejal ta poredni Ivanček! ...
A sedaj je začela kloniti glavica mamici, nizko, nižje, prav v naročaj...
Iznenaden je gledal Ivanček in — molčal.
Mama se ni genila.
Jel ji je kimati glavico.
Nobenega glasu!...
Kje je bil oni srečni smeh! Ustna so se mu nabirala čudno v jok.
—.   99   «--
Vzdignil je rnamino glavico, pa mamica je imela oči zaprte in ko jo je izpustil, je klonila glava zopet v krilo.
Tedaj pa se ni mogel več premagati in je hudo zaplakal.
Msmica pa je dvignila glavico in se nasmejala:
»>ilvanček, saj ne bom umrla, veš, danes je prvi april.««
»Mamica, jaz tudi ne!«
Objela ga je in stisnila ljubeče na prvi, in tudi Ivanček jo je poto-lažen objel.
»»Ivanček, daj me tuškaj!««                    . . .                              ¦¦
To je cmoknilo, ko sta se poljubila, potem sta se pa oba vsa srečna smejala, in nobeden ni mislil več na smrt.