SIBV. 229.
If mm, v SOllOlO, dne ;0. OktODra 1925. Posamezna številka slane 1'30 Dfn LelO LIH.
Naročnina
sa državo SHS:
na mesec...... Din 20
xa pol leta ..... .120 ia celo leto .... .340
za inozemstvo:
Mesečno.......Din 90
Sobotna izdaja: celoletno
t Jugoslaviji .... Din 60 V inozemstvu. ... . 80
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/ni. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleion 50, upravništva 328.
Cene Inseražom:
Bnostoipna petitna vrsU mali oglasi po Din 1*50 ir Din 2'—, vočji oglasi naa 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din 3'— in 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din
fr! večjem naročilu popust
Ishaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj
Poštnina plačana v gotovini
Marsa.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun-Ljubljana 10.650 in 10.549 (za inserale) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunnj 24,797.
Dr. Korotanski:
Pet let manjšinski!]
(Ob petletnici koroškega plebiscita.)
St. germainska mirovna pogodba je naložila v členih 62—69 Avstriji dolžnost, v polni meri varovati narodne manjšine, ki so ostale na njenem ozemlju. Ti členi zasigura-vajo rabo materinega jezika vsem državljanom, dajejo pravico ustanavljati si lastne šole in druge vzgojevalne zavode, v katerih so upravičeni rabiti svoj jezik; v krajih, kjer prebiva razmeroma visoko število drugorod-nih državljanov, pa mora avstrijska vlada poskrbeti, da se bodo otroci teh v ljudskih šolah mogli poučevati v lastnem jeziku. Politične in državljanske pravice so od narodnostne pripadnosti neodvisne. Iz besedila pogodbe samega je razvidno, da imajo členi o varstvu manjšin namen omogočiti in zasigu-rati nacionalnim manjšinam v Avstriji nemoten kulturen in gospodarski razvoj na podlagi lastnega jezika, zasigurati jim obstoj kot narodna manjšina.
Tekom petih let se na Koroškem ni izvršila niti ena določba mirovne pogodbe! Niti po črki, še manj po smislu in namenu teh členov niso dobili koroški Slovenci onih pravic, ki so jim po mednarodni pogodbi garantirane in ki stoje pod vrhovnim nadzorstvom Društva narodov. Vlada ni dala koroškim Slovencem niti ene slovenske šole, akoravno prebivajo Slovcnci kompaktno v občinah južne in južnovzhodne Koroške. Humbug je, ako kažejo Nemci na utrakvistične šole, ko sami predobro vedo, da so te šole namenoma po-nemčevalnice in poneumnevalnice slovenske dcce. Slovenski jezik je dejansko izgnan iz vseh šol. Kjer ga učitelji nemškega mišljsnja Še rabijo v prvem šolskem letu, je le toliko, kolikor ga neobhodno potrebujejo, da se z otroci morejo sploh sporazumeti.
Zasebne ljudske in zasebne gospodinjske šole vlada koroškim Slover.ccm ni dovolila — gospodinjsko šolo je celo s pomočjo žen-darmarije razgnala, — akoravno to člen 67. mirovne pogodbe izrecno dovoljuje. O rabi maternega jezika pa ni, da bi govorili. Samo se treba peljati enkrat skozi Koroško, pa vsak sam vidi in sliši. Pri nas vsak Nemec, domač ali tuj, nemoteno govori svoj jezik povsod, kjer mu ljubo in drago. In mislim, da je le znak kulturne zrelosti, ako se taka samoposebi umevna naravna pravica pusti vsakemu človeku. Le koroški Nemci — Heimatbundovci — delajo med evropskimi narodi žalostno izjemo.
Duhu členov o varstvu narodnih manjšin bije odločno v obraz vse ono početje vladnih in zasebnih organov, s katerim so onemogočili domači slovenski inteligenci bivanje in delovanje med koroškimi Slovenci. Najzadnja faza zatirane slovenske manjšine pa se kaže V naskoku na gospodarske institucije Slovencev, na posojilnice. Namen je prozoren. Najprvo so vzeli ljudstvu inteligenco, voditelje, zdaj mu skušajo izpodmakniti temelj gospodarske neodvisnosti. S tem mu hočejo odvzeti vso nacionalno odporno silo. Vzeli so narodnemu telesu koroških Slovenccv glavo, noge in roke, pustili mu samo še srce, ki čuti vse gorje zatiranja! Ko so tako skoraj popolnoma onemogočili naravni razvoj narodu, stikajo povsod za »irredento«, celo pri nedolžnih cerkvenih slovesnostih.
Ko avstrijska oziroma koroška vlada ni izpolnila mednarodne obveznosti glede koroških Slovenccv in ni niti volje pokazala, jih kdaj izpolniti, je s tem pač izgubila pravico rladati nad slovensko manjšino. Kdor ne izvršuje dolžnosti, nima tudi ne pravic, ki so tot korelat zvezane s temi dolžnostmi.
Ko avstrijski Nemci — skoro da vse itranke brez izjeme — v odkritem teptanju nirovne pogodbe zahtevajo priključitev k Nemčiji, nimajo nobene pravice — ne pozitivno pravne ne naravne — potegniti s seboj v rajh koroške Slovence. Mi nikakor ne zanikamo Nemcem prirodne pravice samoodločbe, zahtevamo pa isto tudi za sebe, in sicer za zadnji drobec svojega naroda. Naša glasna in odločna zahteva ob nemškem An-schlussu je: tudi koroške Slovence zahtevamo nazaj, kamor spadajo po narodnem in zgodovinskem pravu. Nam so sicer podpisane pogodbe svete —- a obvezne so za vse
DESET MILIJONOV ZA RAZSTAVO V FILADELFIJI. SKRB ZA ZRAKOPLOVSTVO.
Belgrad, 9. oktobra. (Izv.) Dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta. V glavnem so razpravljali o udeležbi naše države na razstavi, ki se bo vršila junija meseca v Fila-delfiji. Vlada je sklenila, da se naša država te razstave udeleži. Trgovinskega ministra je pooblastila, da stori vse priprave za organizacijo naše udeležbe. Odobren je kredit 10 milijonov dinarjev za potreben aranžma. Pote mso razpravljali o nekaterih resornih vpra-
šanjih. Fin. minister je poročal o devizni politiki in o koristih, ki jih je dosegla Narodna banka z intervencijo v stabilizaciji denarnega tečaja. Nadalje se je na seji govorilo o po-vzdigi zrakoplovstva. Sklenili so, da bomo pri nas doma izdelovali lesene dele letal, motorje pa borno naročevali iz tujih držav. To bo trajalo do tedaj, dokler nc bodo domače tvornicc mogle izdelovati tudi motorjev, na čemer sc resno dela,
ZA 4 MILIJARDE VIŠJI. — INOZEMSKO POSOJILO ZA IZSU&EVANJE.
Belgrad, 9. oktobra. (Izv.) Dela na bodočem proračunu se vrše kar najhitreje. Če bi bil proračun sprejet v obsežnosti, kakor so ga predložili posamezni resori, bi bil prihodnji proračun za 4 milijarde dinarjev višji od dosedanjega. Posebno visoke zahteve so stavili vojno ministrstvo, prosvetno, kmetijsko in prometno. Kmetijsko ministrstvo je izdelalo grandiozen načrt za melioracijo in izsu-ševanje močvirij. Za izpeljavo tega načrta tem so razpravljali o nekaterih resornih vpra-
tijski strokovnjaki izjavljajo, da bi to izsušt-vanje zelo povečalo produkcijo žita. Preračun kmetijskega ministra je bil vrnjen in bo treba iz njega črtati mnogo postavk. Problema izsu-šcvanja ni mogoče rešiti z rednimi proračunskimi sredstvi, zato bi bilo treba najeti posebno inozemsko posojilo. Proračun prosvetnega ministrstva znaša 1 milijardo dvesto milijonov. V proračunu drž. uprave je postavljen kredit v znesku 50 milijonov dinarjev za kmetijske kredite.
sd
vritstviio
i
9!
RADIČ ČAKA IN PROROKUJE: »KO BOM JAZ V VLADI, BO VSE BOLJŠE.«
IN PAŠIČ.« — RADIČEV NEUSPEH PRI NINČIČU.
»JAZ
Belgrad, 9. oktobra. (Izv.) Današnji dan je pretekel v pričakovanju ministrskega predsednika. Kako je z njegovim prihodom, sc še ne ve. Pričakujejo ga pozitivno. Nekateri trdijo, da bi moral priti danes, drugi pa, da jutri. Splošno pa je mnenje, da P.išič ne bo prišel v Belgrad pred ponedeljkom.
Stjepan Radič, ki se je včeraj mudi' v Topoli, se je danes vrnil v Belgrad. Pred-pcldne je obiskal zunanjega ministra. Pri tej priliki sta določila čas za daljši sestanek, na katerem sc bosta dogovorila o vseh podrobnostih v važnih vprašanjih. Siccr namerava Stjepan Radič ostati v Belgradu samo še par dni. Ako bi se Pašič do tedaj rc vrnil, bo Radič odpotoval v Zagreb radi važnih zasebnih poslov. Potem se bo spet vrnil, da se sestane s Pašičem.
Kakor včeraj v Topoli, tako je tudi danes v Belgradu Radič dal nekatere izjave, v katerih jc poveličeval Šumadijo in izjavil, da
se bo Pašič v par dneh vrnil. Rekel jc, da Pašič ne želi, da bi se natančno vedelo za lian njegovega prihoda, ker ni voljan, da bi mu priredili slovesen sprejem. O vprašanju svojega vstopa v vlado je rekel Radič, da sta to vprašanje s Pašičem rešila že v Evians les Bains. »Jaz in Pašič,* je rekel Radič, »sva se sporazumela v glavnih potezah. Potem, ko bom v vladi, bo vse boljše.« Nadalje je rekel, da bo spet šel v Topolo, samo žal mu je, da bo ta pot imela službeni značaj, ker bo takrat že v vladi; šel bo tja kot zastopnik vlade, nc pa kot zastopnik hrvatskega naroda.
Bolgrad, 9. oktobra. (Izv.) Popoldne je bil Radič pri zunanjem ministru Ninčiču. Nade, da bi na njegovo zahtevo kot drž. podtajnika v svojem ministrstvu vzel kakega njegovega človeka, so po današnjem sestanku za Radiča kar najmanjše. Zdi se, da so radikali raje pripravljeni izzvati krizo, kakor pa da bi videli enega radičevca v zunanjem ministrstvu.
"I®
inorovanje mmmM
OSTRA OPOZICIJA FROTI BALDWINU
London, 0. oktobra. (Izv.) Včeraj se je pričelo v BriglHonu zborovanje delegatov angleške konservativne stranke. Proti politiki Baldvvina se je takoj pokazala oslra opozicija, zlasti zaradi silne brei-poselnc^ti, ki vlada v Angliji. Vodja opozicije je bil general Page, ki je predlagal naj vlada izpelje veliko akcijo za izseljevanje v kolonije. Na ugovore opozicije je odgovarjal Bakhviu, Da se omeji brezposelnost je nasvetoval nakup domačih izdel-
VA Ž NE BALDWINOVE IZJAVE.
kov, da se dvigne domača produkcija. Mosul-sko vprašanje bo rešilo Društvo naredov in njegovi razsodbi Anglija lahko zaupa. Proti rovarenju komunistov pa bo vlada nastopila z vso odločnostjo, zlasti proti komunistični agitaciji v armadi. Mnogi so rekli, da potrebuje Anglija svojega Mussolinija. Govornik pa ne verjame, da bi angleško ljudstvo trpelo v deželi kakšnega diktatorja.
v/, ;. ; ;>i£K. — soglasje med Francijo, češko in poljsko. — briand
ZA sporazum med poljsko in rusijo. — optimistično razpoloženje.
Locarr.o, 9. oktobra. (Izv.) Najvažnejši politični dogodek zadnjih dni je bil sestanek med Briandom in nemškim kanelerjem Lu-throm. Odpeljala sta se v Ascono blizu Lu-cerna, da sta se razgovarjala lahko popolnoma nemoteno. V hotelu »Helvctia« sta ostala skoraj 1 uro.
Z rezultatom razgovora jc bil Briand zelo zadovoljen. Rekel je, da je spoznal v Luthru moža izrednih političnih sposobnosti in visoke inteligence, ki ima trdno voljo razna sporna vprašanja med Nemčijo in zavezniki končnoveljavno urediti.
mamronai
pogodbene dele enako, kršitev na eni strani pomeni ukinitev obveznosti na drugi. Za avstrijskim Anschlussom — morajo koroški Slovcnci do zadnje duše priti v Jugoslavijo! Ta misel in la zahteva mora ob pctlctnici plcbiscita preiti v kri vsakega Jugoslovana!
Poleg tega je Briand izjavil, da se vodijo vse razprave v popolnem soglasju s Češko in Poljsko. O Čičerinovih načrtih je izjavil Briand, da Francija celo želi sporazum med Poljsko in Rusijo, da bo svet enkrat vedel, kaj Čičerin hoče.
Kmalu po sestanku Briandovcm z Lu-throm je obiskal belgijskega zastopnika Van-derveldcja nemški državni tajnik Schubcrt, ki se mu jc zahvalil za spretno prirejeni sestanek med Briandom in nemškim kanelerjem.
Frorcosko in nemško časopisje pozdravlja prvi sestanek francoskega državnika z nemškim kanelerjem. To je po sedmih letih prvi sestanek vodilne francosko osebnosti z odgovornim nemškim državnikom. Časopisje presoja na podlagi tega dogodka položaj zelo optimistično, dasiravno nc prikriva težav, ki konfcrenco šc čakajo pri razpravi o členu 16. versajske mirovne pogodbe in pa pii razpravi
o francoskih garancijah za varnost češko« nemške in poljsko-nemške meje.
Locarno, 9. oktobra. (Izv.) Na svojem sestanku pri Lucernu sta razpravljala Luther in Briand o varnosti nemških mej na vzhodu. Zedinila sta se, da bo Francija po podpis« pogodbe za varnost vzhodnih mej šc posebej izjavila, da tudi ona jamči za njihovo varnost. Splošno smatrajo, da bodo najprej rešili vprašanje varnosti zapadnih mej, nato pa pride na vrsto vzhodno vprašanje.
Pariz, 9. oktobra. (Izv.) »Matin« piše o pogajanjih v Locarnu med drugim: »Če konferenca ne bi uspela, bi poslcdice za Francijo ne bile težke. Francija bi utrdila prijateljstvo s svojimi zavezniki. Nemčija pa bi bila osamljena in prisiljena pogoditi se s sovjeti, kar bi anglosaškim deželam jako malo ugajalo in bi kreditu Nemčije silno škodovalo. Zato sta Briand in Luther za to, da se konča konferenca z uspehom, kajti Nemčija in Francija morata v bodoče politično skupaj korakati. Obe d ržavi se gospodarsko dopolnjujcti in obe bi bili gospodarici Evrope.«
Locarno, 9. oktobra. (Izvir.) Včerajšnja konferenca je trajala skoraj tri ure, ker so se posvetovali o čl. 16. versajske pogodbe, lo je najvažnejši del konference. Vsi so se prizadevali najti kompromisno rešitev in vse kaže, da do vstopa Nemčije v Društvo narodov ni več daleč. Za vstop Nemčije v Društvo narodov se posebno trudi italijanski zastopnik Scialoja. Tudi Belgija posreduje.
Z uspehi včerajšnjega posvetovanja sta Chamberlain in Briand zelo zadovoljna. Briand je rekel časnikarjem: »Mi smo na dobrem potu.« Nekateri člani konference pa menijo, da bo mogoče žc prihodnji četrtek konfercnca svoje delo končala.
Locarno, 9. oktobra. (Izv.) Danes dopoldne se jc razgovarjal dr. Beneš s poljskim zastopnikom Moravskim o pogodbi za varnost vzhodnih mej. Pogajanja z Nemci se bodo pričela v soboto,
Pariz, 9. oktobra. (Izv.) »Victoire« piše o konfcrcnci v Locarnu: »Zakaj sc nc bi Francija sporazumela ne samo z Nemčijo, ampak tudi s sovjetsko Rusijo? Ali sc ne bi dal dobiti od Nemčije odstop levega brega Rena, če bi Francija pristala na združitev Avstrije z Nemčijo? Francija bi dalje podpirala nemško željo, da se vrnejo Nemčiji nekatere kolonije, Italija pa bi dobila kompenzacije v Afriki.« (A slovenski del Koroške? Op. ur.)
Locarno, 9. oktobra. (Izv.) Včeraj zvečer je divjala nad Locarnom huda nevihta. V hotel >Esplanade«, kjer stanujejo Nemci, je treščilo. Strela je pokvarila električno napeljavo v hotelu in po mestu. V jedilni dvorani so prižgali sveče, da so mogli nemški zastopniki večerjati.
Novi lupan v šmihelu.
Za župana v občini Šmihel-Stopiče je bil izvoljen odličen pristaš SLS iu načelnik Okrajne Kmetske zveze v Novem mestu, g. Franc B r u 1 c, posestnik v Hruš>ici. Tudi za svetovalce so izvoljeni sami pristaši SLS.
PREDAVEC IN AGRARNA REFORMA.
Belgrad, 9. oktobra. (Izv.) V Belgrad ]c danes prispel podpredsednik HSS Josip Prc-davec. Obiskal je ministra za agrarno reformo. Njegov prihod je v zvezi z anketo, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju agrarno reforme. — V Belgrad jc prišel glavni ravnatelj Hrvatske eskomptne banke dr. Stanko Šverljuga.
ŽELEZNIŠKI PROMET Z MAŽARSKO IN ROMUNSKO.
Belgrad, 9. oktobra. (Izvir.) Po pogodbi med našo in mažarsko, našo in romunsko državo o otvoritvi železniškega prometa bo med temi državami s 15. oktobrom promet popolnoma vzpostavljen.
GOLDINARJI NA OGRSKEM.
Budimpešta, 0. oktobra. (Izv.) Ogrska vlada resno pripravlja valutno reformo. Danes je gotovo, da bo vlada vpeljavo šilingov po avstrijskem vzoru odklonila in bo vpeljala kot novo valutno edinico goldinarje, šilinge so odklonili, ker so Angleži nasprotni vpeljavi tega imena v valuti tujih držav.
fcSarošaJts »Slovenca* 2
Mrtvim čast! — Kakor da bi čul te pokojnikove lastne besede, in bi jih z menoj vred Cula in občutila tisočglava množica, ki je spremljala na zadnji poti — zadnjega kranjskega deželnega glavarja, skazujoč mu s tem zadnjo čast. Pred Veličanstvom smrti so se združile v ljubezni do pokojnika, v prijateljstvu, v hvaležnosti v spoštovanju in v občudovanju, vsak po svoje, nepregledne množice; vsi skupaj pa v zavesti, da se vrača v naročje matere zemlje velik mož. — Dr. Ivanu Šusteršiču so sledili na zadnjem pota oni, ki jim je kot prijateljem ostala do njega v srcih neokrnjena zvestoba do groba, in oni, ki so se v vrvežu političnih bojev oddaljili od njega nič manj nego se je oddaljil on od njih; a vsem tem so se pridružili tudi oni, ki so kot načelni nasprotniki njegovega svetovnega na-ziranja svoj čas bojevali z njim brezobziren političen boj. In prav in lepo je tako! — Prijatelji od početka do konca, idejni nasprotniki od včeraj, in politični nasprotniki — so-bojevnliki izza časa najhujših strankarskih bojev, so se strnili v nepregledne vrste, da se poklonijo spominu in zemskim ostankom doktorja Ivana Šusteršiča, moža, ki mu bo v slovenski povestnici, posebno v zgodovini nekdanje dežele Kranjske ohranjen eden izmed najčastnejšili spomenikov, — monumentum aere perennius. Šli so pred njim v večnost možje, o katerih lahko rečemo, da jih ne rodi vsako stoletje: Povše, dr. Žitnik, dr. Krek, dr. Lampe; a sedaj je kot poglavitni steber tedanje zgradbe zadnjega deželnega zbora šel za njimi dr. Ivan širsteršič.
Veličasten je bil njegov pogreb. Ne moremo navajati vseh odličnih mož in žena ki so ga spremljali bodisi v žalnem sprevodu bodisi ob strani v vzorni pieteti povsod, kjer se je razvrstil sprevod. Izpred hiše smrti, kjer je zapel moški zbor »Ljubljane« v mogočnih akordih »Usliši nas, Gospod«, po Miklošičevi cesti do mostu in v Prešernovo ulico je napolnila več tisočglava množica ves prostor, med tem ko je le mal del sprevoda mogel v Frančiškansko cerkev, kjer je ob številni asistenci blagoslovil zemske ostanke pokojnika p. dr. Gvido Rant, ki je tudi vodil pokop. — Med udeleženci sprevoda smo opazili predvsem skoro vse bivše deželne poslance zadnjega deželnega zbora in veliko število občinskih zastopnikov. Domalega pohiošte^ilno je bila zastopana zbornica stanovskih tovarišev — odvetnikov z njegovim načelnikom dr. Maja r o n o m , dalje notarska zbornica. Poleg zastopnikov denarnih zavodov je bil predvsem zbran upravni svet z uredništvom »Ljudske posojilnice«, koje ustanovitelj je bil pokojni dr. šušteršič. Med drugimi udeleženci pogreba smo opazili njegovega prednika — bivšega deželnega glavarja Fr. Šukljeta. Velikega župana, ki je na dopustu, je zastopal dvorni svetnik Janko K r e m e n š e k. Kot najvišji sodni dostojanstvenik je bil na čelu mnogoštevilnim sodnim uradnikom predsednik v. p. d. s Janko Bab ni k. Mnogoštevilna je bila sploh udeležba urad-ništva vseh kategorij. Mestno občino ljubljansko so zastopali vsi trije člani gerentskega sveta: gg. Likozar, dr. Puc in Tur k. V sprevodu smo videli ministra n. r. dr. Gr. Ž e r j tl v a ;ministra n. r. Ivana Hribar j a , narodna poslanca K r e m ž a r j a in S e r n e c a , bivšega predsednika dež. vlade dr. Brejca : bivšega drž. poslanca J a r -c a, predsednika ljubljanske kreditne banke dr. T r i 11 e r j a ; dalje zastopnike naše univerze, raznih korporacij itd.
KI Iu v f ka Ro
Kil
ne
Mar-i-bor.
Lovro Toman.
Pravice naroda nam ščit in var, pravice naroda nam skrb in mar. pravice naroda vseh sreč izvor, pravice naroda naš sveti bor.
Ce se spoštuje naša sveta stvar, za mir in spravo s tujci nam je m£tr, če stavi pa nasprot se ji upor, naj vname se za dom junaški bor.
Zato priseže vsak, al mlad al star, da mu za srečo roda zmir je mar, ;:",to si voli rodoljubov zbor :n mesto geslo svoje: Maribor!
Or. Valentin Mm: Boj za Koroško.
AH se bomo Koroške spominjali šele taji1. iar bomo praznovali kakšen jubilej?
n i ljudi — ki so pustili vse svoje misli i /mu ji, ali se bomo samo ob takih prili-<omilili nanje? Knjiga, ki jo je izdal dr. ...r ob petletnici koroškega plebiscita, je ., c na naša pozabljiva srca.
.■'•oj /,a Koroško« je sicer priložnostna vendar pa vsebuje veliko zgodovinsko, , tudi bodočo vrednost. Urednik dr. Rožič - nikoli ni pokazal tako spretnega uredit kot pri tej knjigi. Po svojih brošurah o
V resnioi nemogoče je navajati vseh imen odličnih oseb In Udeležencev. Ogromno število je spremljalo pokojnika do pokopališča,potem ko se je pred železn. prelazom poslovil od njega pevski zbor »Ljubljane« z žalostinko »Blagor mu«. — Zadnji tremotek zemskega potovanja je dospel iz Avstrije pokojnikov edini sin.
Ob odprtean grobu se je poslovil od pokojnika njegov zvesti prijatelj in tovariš iz deželnega zbora g. župnik Piber, slaveč njegove res velike zasluge za deželo in narod v trojni veri, ki zagotavlja narodu bodočnost. V imenu bivših kmetskih poslancev bivšega deželnega zbora se je poslovil od pokojnika g. Drobnič z Blok v govoru, ki so ga zaključile solze, in ki jih ni mogel zadržati marsikateri izmed navzočih, zlasti duhovnikov, ki so v velikem številu spremljali pokojnika na zadnji poti. — Vsemogočni naj mu bo plačnik za vse dobro, kar je storil v življenju.
Kvalifikacija duhovščine nas in drugod...
Pod naslovom »Hanibal ante portas« piše 1. okt. pop Milan Trišič v cerkveno-političnem »Vesniku«, izhajajočem v Beogradu za nas zelo zanimive stvari. Mož opozarja na veliko nevarnost, ki da preti pravoslavnemu življu od konkordata, sklenjenega s sv. Stolico. — Rimsko-katoliška cerkev je ecclesia militans in kot taka tembolj nevarna, ker je njeno du-hovništvo visoko naobraženo. Rimsko-katoli-ška cerkev je jako dovršena organizacija ter najbolj razširjena na vsem svetu. »In pred tako organizacijo«, pravi Trišič, »ne more biti in tudi ne sme biti ne pravoslavna cerkev in ne pravoslavna duhovščina indiferentna. Ob nevarnosti, ki preti pravoslavju po sklepu konkordata, je treba pogledati v lastne vrste. Tu je treba brez vsakega pomišljanja priznati, da je pravoslavna duhovščina v marsičem zaostala. Zlasti ena stran jo silno teži, da je namreč v velikem številu nešolana. »Imamo,« piše Trišič doslovno, »eparhije, v katerih je ogromen del podeželske duhovščine napol naobražen, a po poročilu nekaterih eparhij je razvidno, kako radi nesposobnosti duhovščine vrše občinski poslovodje njihove upravne posle. Niso redki slučaji, da po nekaterih vaseh ti občinski poslovodje sestavljajo duhovniku pridige kakor tudi govore pri svečanih prilikah. Ni to samo od Vranja do Džev-dželije, od Tetova do Carjevega sela, žalostno je, da imamo primere iz najnovejše dobe, da se vodi selo v neki najbolj zapadni in najod-ličnejši eparhiji naše patrijarhije eksarhistič-ni sistem in da se za svetne duhovnike posvečajo osebe brez vsakega razreda kakršnekoli srednje šole. Pri tem ne bo odveč, če se spomnimo, da ni in ne more biti rimsko-kato-liškega duhovnika niti v najoddaljenejši ali najubožnejši župniji, ki ne bi bil dovršil cele gimnazije.
A kako nam more biti pri duši šele tedaj, ko čitamo v »Politiki« o onem duhovniku okrog Valjeva, ki je znan v vasi kot »ubijalec«. Kako nam more biti, če čitamo v poročilu duhovskih sodišč o nemajhnem številu duhovnikov, ki so obtoženi po kazenskem zakoniku! Kako nas mora od srama zaliti rdečica, ko še danes čujemo med ljudstvom ono znano prislovico: »Pop, ki ne gre v zapor, in vojak, ki ne dobi zaušnice, ni ne pravi pop in ne pravi vojak!«
Glavni vzrok vsemu temu pa tiči v slabi ali nikakršni izobrazbi znatnega dela naše duhovščine. Tu tiči vzrok tudi mnogim drugi mpojavom, ki jim zaman iščemo povodov tam, kjer jih ni, ali pa ne v taki meri. Tu je treba, ne pa po Nemčiji tudi iskati vzrok širjenja naših »bogolomcev«. Zakaj duša narodova išče, ker je ne najde pri onih, ki so za
i Koroški je bil znan že prej — dasi skoraj zamolčan. Vidi se, da se dr. Rožič idealno bori za naše brambeno vprašanje, da ima pa zato tudi znanstvene in duševne sposobnosti. Knjiga je navidezno urejena nekako razmetano — vendar je celotno harmonično enotna.
Priča nam o trpljenju koroških Slovencev in njih junaških, nesebičnih voditeljih, o dolgotrajni borbi za slovenstvo na Koroškem, o žalostnem obupu na rešitev (beri le krasni dnevnik gospe Rožičeve), priča nam o postavah, ki so markantne in zgodovinske v zgodo-v'- i slovenskega naroda.
Dasi je knjiga sestavljena za jubilej nesrečnega plebiscita, ima vrednost, mimo katere bodočnost ne bo mogla iti. Znanstveno stališče o manjšinskem vprašanju, spomini, poročila o nemških prizadevanjih za pridobitev slovenskih pokrajin, izliv žalostnih src — vse brez šovinizma, kakršnega so polne nemške znanstvene razprave, posebno pa še vele-nemška laži-znanstvena propagandna literatura. Zgodovina, geografija Koroške, vmes pa literarno-zmerno okrasje, to je vsebina te lepe knjige. Žalost, obup — tiada, ta rdeča nit se vije skozi vse članke. Krivica, ki je bila prizadeta slovenskemu narodu, kriči iz vsakega spomina, iz vsakega stavka, iz vsake be-; sede. Po petih letih koroškega plebiscita je i knjiga resen opomin, da niti Slovenci niti naši braije še danes prav ne pojmujejo koroškega vprašanja; obenem pa nam z navajanjem nemško literature — ki jo tako pridno ' zasleduje dr. Rožič — dokazuje, s koliko več-
to postavljeni, hrano sama na svoj način in instinktivno.
Naš duhovščina ne more in ne sme biti in ostati na kulturnem nivoju kitajskih lamov in indijskih bramaoov. Čas, ljudstvo in cerkev zahteva od naB in od naših nadpastirjev nekaj višjega, plemenitejšega, idealnejšega, bolj krščanskega, bolj božanstvenega — a to je prosveta. Ni dosti, da se naša duhovščina napaja z duhom hadži čere in hadži Ruvima, treba jo je prežeti tudi z duhom Dositeja in Njegoša. Zato mora biti prva skrb naše cerkve in celokupne duhovščine, da se zagotovi našemu duhovskemu naraščaju temeljita priprava, popolno šolanje, ako ne želimo, da tudi poslej ne ostanemo za hodžami, najnesrečnej-šo duhovščino v Evropi.«
Te besede so za nas Slovence važen dokument, ki marsikaj pojasnjuje, kar nam, ki imamo res dobro izšolano in izobraženo duhovščino, doslej ni moglo pojasniti dejstev in pojavov v socialno-politični sferi. Ako sodijo drugje našo duhovščino po merilu, kakršnega smo navedli po opisu srbskega popa za srbsko duhovščino, potem se ni čuditi, če se inte-ligenti protivijo, da bi pop učil v šoli — verouk! Potem se ne smemo čuditi, če belgrajski državniki tako taksirajo delo duhovščine, kot se kaže v sedanjih plačah! Če kje, bi i hi morala veljati polna kvalifikacija iste vrste za pravično mero pri odmerjaanju dohodkov.
Kdo bi zameril naši duhovščini, če noče dol na stopnjo — najne srečnejše duhovščine v Evropi?
jim zanimanjem se pečajo Nemci s tem vprašanjem in kako sistematično posegajo v srce jugoslovanske države. Knjiga nam priča, da se jugoslovansko vprašanje ne da rešiti z nabiranjem milodarov, ampak z udejstvitvijo misli o Sloveniji, neodvisno od vsakega svetovnega nazora.
Knjiga bi morala biti v knjižnici vsake slovenske hiše.	Dr. Ivan Dornik.
Naša pesem v tujini.
Zagrebško pevsko društvo »Kolo« se zadnji čas nahaja na turneji v Švici in Franciji. Njegovi uspehi so ogromni, kar daje častno izpričevalo naši produktivni in reproduktivni vokalni glasbi. »Kolo <ima na svojem programu ludi slovenske skladbe, ki izredno ugajajo. Kritik »Neue Ztiricher Zeitung« (z dne 29. sept. t. 1.) piše o njih: »Po ljubeznivem pozdravu švicarskim zborom »Ich kenn ein Land so \vunderschon« Ignacija Hoima, in po ne prevažnem »Oče našu« (Manojlovič) so odpeli dva tipična moderna slovanska zbora A. Lajovica (Mesec, Ples kralja Matjaža), ki sta nam namah pokazala dva glavna tipa: popevko melanholične meditacije in popevko plesnega poleta. Ni dvoma, da se tehnika modernega zbornega petja, kakor jo je uvedel Hegar, zrcali ludi v tej moderni zborni literaturi, vendar zavzema tu docela nove oblike. Vzkliki v popevki o plesu kralja Mctjaža nam niso bili tuii. vendar v taki izvirni obdelavi
Koroški dan v Ljubljani. Danes, v soboto, ob 8 zv. v Unionski dvorani
AKADEMIJA
Spored izvajajo: Oton Zupančič, Svetozar Banovec, Janko Ravnik, Zora Zarnikova in pevski zbori »Glasbene Matice«, »Ljubljane« in »Ljubljanski Zvon«. - Vstopnice se dobe
v Matični knjigarni. *
Na Vai nas spominjajo zsleni plakati po Ljubljani? Da je danes, v soboto, zvečer ob j 8. uri v »Unionu« »Koroški večer« z bogatim I sporedom in da je dolžnost nas vseh, da ga posetimo v največjem številu. Unionska dvorana mora biti danes polna do zadnjega kotička. To zahteva ljubezen do koroških Slovencev.
Prireditelje za danes zvečer prijavljenih zabav prosimo, da prično šele po 9. uri, to je po svršetku »Koroškega večera«, ki se začne ob 8. uri v Unionski dvorani. Tako veleva narodna dolžnost in disciplina.
POZIV DRUŠTVOM, ORGANIZACIJAM IN OBČINSTVU.
Jugoslovanska Matica sklicuje za nedeljo, dne 11. oktobra ob 11 dopoldne javno manifestacijsko zborovanje na Kongresni trg. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da se tega zborovanja udeleži. Po zborovanju je obhod skozi Wolfovo in Prešernovo ulico, Aleksandrovo in Bleiweisovo cesto pred vladno palačo, kjer se na vladi odda na zborovanju sklenjena resolucija. Obhod gre dalje po Rimski cesti in Vegovi ulici pred univerzo, kjer je razhod. Društva se zbirajo do tričetrt na enajst, in sicer Sokol ob Zvezdi med Philharmonijo in govorniškim odrom, Orel, Slomškova zveza in društva Prosvetne zveze med govorniškim odrom in Nunsko cerkvijo. Orjuna ob Vegovi ulici, akademiki pred univerzo, narodno ženstvo ob govorniškem odru, poleg njih mladina ljubljanskih srednjih in strokovnih šol. Ostala društva in občinstvo naj se poljubno postavijo in uvrstijo v sprevod. — Naši koroški bratje gledajo na to manifestacijo, od udeležbe vsa-
kega posameznika je odvisno, ali jim bo v tolažbo ,ali novo bridkost.
Narodne dame prirede v nedeljo dopoldne od pol 9 do 1 popoldne po mestu zbi-ralni dan na korist koroških Slovencev. Prodajali se bodo posebni znaki. Najmanjši prispevek 1 Din. Naj ne bo Ljubljančana, ki ne
bi nosil v nedeljo dopoldne tega znaka. • • •
Jesenice. Podružnica Jugoslovan. Matic« priredi danes ob 8 zvečer v risalnici tuk. ljudske šole akademijo »Koroški večer« s sodelovanjem združenih pevskih zborov jeseniških, godbe kat. del. društva in tamburašev društva »Edinost«. Govorita predsednik podružnice g. dr, Kogoj in koroški rojak č. g, katehet Fr. Krašna. Vstopnine ni. Pobirali se bodo samo prostovoljni prispevki za Jugosl. Matico. — V nedeljo, 11. oktobra, se bodo prodajale na Jescnicah in Savi razglednice v prid Jugoslov. Malici, Jeseničani, prihitite vsi, da dok"žcmo koroškim bratom, da niso pozabljeni in da je petletnica nesrečnega plebiscita našla v nas mesto obupa in gneva le r.ovo voljo, ki bo tudi zmagala.
Iz Kočevja. Podružnica Jugoslov. Matice priredi s sodelovanjem vseh kulturnih društev »Koroški dan« v hotelu »Trst«.
Trbovlje. Zveza slovenskih vojakov je sklenila, da počasti ob priliki petletnice koroškega plcbiscita spomin v koroških bojifi padlih tovarišev s tem, da položi pred lipo svobode v Trbovljah žalni venec. Spored je sledeč: V nedeljo ob osmih zjutraj zbirališče bivših bojevnikov pred gasilnim domom. Ob devetih odhod z godbo na čelu v Trbovlje, kjer se položi venec. Nato kratek spominski nagovor našega delegata, nakar zapoje pevsko društvo nekaj žalostink in koroških pesmi in godba nekaj specialnih komadov. Nato sv. maša zadušnica za padle tovariše. —-— Popoldne ob pol štirih člansko zborovanje Z. S. V. v gostilni Pravdič s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo delegata centralnega odbora iz Ljubljane; 2. namen in cilji Zveze; 3. dosedanje in bodoče delo Zveze slov. vojakov. — Vojni tovariši! Udeležite se vsi te naše manifestacije že iz tovariške solidarnosti. Ne le, da počastimo s to našo manifestacijo spomin onih naših tovarišev, ki so padli v boju za zibelko slovenstva — za naš tužni Korotan, ampak ta manifestacija naj bo tudi prvi nastop našega idealnega pokreta tovariške vzajemnosti. Tudi članskega zborovanja se naj vsak tovariš udeleži, kjer bo vsakemu obrazložen pravi smoter in plemeniti namen naše Zveze, ki je »Nuditi pomoči potrebnim tovarišem in njih svojcem tovariško roko na pomoč«. — Vojni tovariši! Udeležite se manifestacije in članskega zborovanja polnoštevilno in pripeljite s seboj vse druge vojne tovariše.
rezini
KONEC OBČINSKE AVTONOMIJE V ITALIJI.
Dne 8. t. m je italijanski ministrski svet odobril zakonski odlok o ustanovitvi rimske mestne gubernije — namesto dosedanje mestne avtonomne oblasti — in zakonski odlok o imenovanju »podestatov« — županov v občinah, ki štejejo manj nego 5000 duš. Pode-state imenuje vlada za dolx> 5 let. Združevali bodo v svojih rokah vso oblast dosedanje občinske samouprave; svoje odredbe bodo predlagali v odobritev prefeklu, v važnejših stvareh pokrajinskemu upravnemu odboru. Pode-statu bo dodeljen svet, v katerega bo člane imenoval prefekt na podlagi predlogov gospodarskih korporacij, ustanov in sindikatov do-tične občine. Podestat bo moral imeti neko stopnjo znanja; le od častnikov in podčastnikov svetovne vojne se to ne bo zahtevalo. — Podestat se bo imenoval tudi v večjih občinah, ako bo njih zastop dvakrat razpuščen.
novi. — V »Žabah« A. Lajovica za ženski zbor je konstruiran humor na način moškega zbora. — Sumarično se moramo zahvaliti za starejše obdelave narodnih pesmi, ki so eno-' stavnejše v harmonizaciji, a nudijo enak užitek (Zganec, Kimovec, Adamič).« — O »Kolu« pravi kritik: »Zbor Kola, ki ga je vele-odlično vodil Oskar Smodek, je pevska elita, kakor je malo enakih, nenavadno discipliniran v nastopanju in držanju. Petje je virtu-ozno. Sestava zbora je odlična... Bolj nego pri ruskih zborih se opaža posebna kultura petja ...« Iskreno se veselimo krasnih uspehov bratskega hrvatskega pevskega društva v kulturni tujini, in smo mu hvaležni, ker nosi v svet tudi lepoto naše slovenske pesmi
Locarno.
To mesto, kjer so se sestali ministri evropskih držav v zasiguranje svetovnega miru, je prvič nase obrnilo splošno zanimanje. — Marsikateri bralec novin je že iskal na zemljevidu mestece, ki je postalo mahoma zgodovinskega pomena. Locarno leži na južnem pobočju gore sv. Gotarda, na mestu, kjer se reki i Maggio in Tessin izlivate v Lago Maggiore I Lega mesteca je bajno lepa. Proti severu jf j zavarovano po imenovani gori in vsled teg | ima Čisto južno vegetacijo z vsemi krasotam severnih laških mest. Mesto samo šteje 1' ■ 5000 prebivalcev. Bilo je trgovinsko mesh na vodni cesti iz iusa moti severu. Današnii
f
Danes zvečer jc akademija Jugoslovanske Viatice v dvorani Uniona, v nedeljo, 11. okt. rnanifestacijsko zborovanje ob 11 dopoldn« pred univerzo in po zborovanju obhod po mestu. Vsak somišljenik naj smatra za svoio dolžnost, da se teh prireditev za Koroško
gotovo udeleži.	Dr. Korošec.
* * ♦
Zadružna šola na drž. dvorazr. trg. šoli v Ljubljani, Kongresni trg št. 2., se prične dne 3. novembra i925 in bo trajala do Vel. noži 1926. Vpisovanje se vrši dno 3. novembra od 9. do 11. ure dopoldne, redni pouk pa se prične dne 3. novembra ob 14. uri in se bo vršil vsak delavnik od 14. do 19. ure. Pogoj za sprejem je dovršena osnovna šola in dopolnjeno 16. leto starosti. K vpisovanju je treba prinesti: krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in 20 Din vpisnine. Šolnine ni nobene, šolskih knjig ni treba kupovati nobenih. Ako bi bilo priglašeneev preveč, imajo prednost tisti, ki ostanejo na posestvih svojih staršev. Pismene prijave sprejema tudi pred 3. nov. ravnateljstvo.
Trebnje. Kulturna društva v Trebnjem prirede jutri, v nedeljo, v gostilni g. Pcha-nija »Koroški večer«. Pričetek ob pol 8 zvečer. Narodno - zavedno občinstvo sc vljudno vabi k mnogobrojni udeležbi.
Jutrinšnji »Ilustrirani Slovenec« je posvečen v glavnem naši Koroški in nesrečnemu plebiscitu. Prinaša nekaj krasnih slik veliko zgodovinske vrednosti ter velezanimivo razpravo tedanjega predsednika ljubljanske deželne vlade dr. Brejca o plebiscitu, zato opozarjamo nanj že danes.	*
Kranjsko pevsko okrožje priredi v nedeljo dne 11. okt. t. 1. v dvorani »Ljudskega do-ma< v Kranju svoj prvi pevski nastop. Spored je sledeči: C. Mohor: Uvodni govor. St. Premrl: Raj; A. Foerster: Naše gore; O. Dev: Meglica; Dr. Sch\vab: Škrjanček poje, žvrgoli, mešani zbori, izvajajo združeni zbori. Till: Veseli godci, koračnica; Till: Naša pesem, valček; R. Lah: Fedora, uvertura, izvaja salonski orkester iz Tržiča. K. Adamič: Ples kralja Matjaža, mešani zbor, izvaja pevski zbor iz Šenčurja. Dr. G. Ipavic: Milada; Dr. Fr. Kimovec: Večerni zvon, mešana zbora, izvaja pevski zbor iz Tržiča. Fr. Gerbič: Slovanski brod, izvaja združeni moški zbor. — Začetek ob 4. uri popoldne. Skupnega nastopa se udeleži 7 zborov. Vsi prijatelji glasbe uljudno vabljeni. — Po prireditvi bo v »Ljudskem domu« kratek sestanek okrožnih referentov za Gorenjsko. — Poročal bo delegat »Pevske zveze« glede prireditve imenovane zveze.
K vrhniški aferi. Eipnotizer Franc Roch (ne Rok), o katerem smo poročali, da je bil aretiran, se je dejansko sam javil policiji, da odgovarja zaradi vrhniške afere. G. Roch je na svobodnih nogah. Cela vrhniška zadeva se pojasni in uredi na okrajnem sodišču na Vrhniki, kjer se v kratkem v tej stvari vrši razprava. Kakih brošur g. Roch sploh ni razpe-foval.
Šmihel pri Novem mestu. Pevski zbor tuk. Kat. prosvetnega društva priredi jutri ob osmih zvečer v Rokodelskem domu v Novem mestu pevski koncert. Na sporedu so najnovejše pesmi gg. skladateljev Antona Lajovica (Pastirčki, Kiša, Spleen), Stanka Premrla
Ne pozabile danes — v soboto
na
W ti
V SALONU RESTAVRACIJE MA GLAVNEM KOLODVORU. Igra prvovrstni salonski orkester železničarske godbe. - Začetek ob 8 zvečer. — Vstop prost. — Odprlo vsak dan do ene ponoči.
dan je čislano letovišče in močno obiskan kraj zimskega športa. Skoz Locarno drži glavna ulica, ki se končuje s prekrasno jezersko obaljo. Vile so zidane amfiteatralno na pobočju, v katerih imajo sedanji gostje kar naj-prijetnejše bivališče tudi, kar se tiče slikovitega razgleda. Hotelov je malo, življenje na ulici, kavarni itd. ima že južno lice. Zlasti dosti užitka naravne lepote nudi jesenska doba in ima Locarno tedaj običajno največ gostov. Ko bi ta raj na zemlji postal U : zibelka svetovnega raja!
(Starček roma na goro, Jezus je majhen), Em. Adamiča (Zrelo žito, Kot iz tihe zabljene kapele) ter Josipa Pavšiča, M. Vilharja, Matije Tomca (Ciček možiček). V zboru sodelujejo dobre moči, zato je upati na lep uspeh. Prijatelji lepega petja, pridite!
TršiP. Ponovitev igre »Sumljiva oseba« ne bo v nedeljo 1.1. oktobra ampak 18. oktobra ob 8. uri zvečer.
Zagreb reducira istrske dijake. »Obzor« poroča o novem narodnem in kulturnem škandalu v Zagrebu. Z novim šolskim letom so reducirali 20 dijakov iz Istre, ki so jih poleg drugih istrskih dijakov-beguncev vzdrževala doslej narodna društva, predvsem Jugoslov. Matica in Jadranska Straža. Te dijake, ki so jih bili po preobratu sami povabili, da se izobražujejo na narodnih šolah, so prvotno — 180 po številu — namestili v vojašnici v Karlovcu. Od tam so se morali umakniti, ker je vojaštvo zahtevalo vojašnico zase, v Zagreb. Tu so jih Btisnili v čisto nezadostne prostore, tako da je večje število dijakov težko obolelo na jetiki. Sedaj so pa 20 dijakov enostavno reducirali, ker upravi pohajajo sredstva. — Barbarstvo!
Afera dr. Šandoria v Zagrebu se zapleta. Kot znano, je dr. Šandor okradel nekega svojega pacijenta in potem, vrnivši denar, pobegnil v inozemstvo. Sedaj prihaja na dan, da je dr. Šandor po goljufiji dobil dovoljenje za izvrševanje zdravniške prakse v Zagrebu. Prizadeta je zopet medicinska klinika.
Gustav Pongratz umrl. — V Zagrebu je umrl znani odlični industrijec Gust. Pongratz, star 76 let. Pokojnik je bil po rodu Ljubljančan. Pridobil si je velikfe zasluge za napredek hrvatske industrije, kateri je dal mnogo pobud. Mnogo let je bil član zagrebškega mestnega sveia in predsednik deželne zveze indu-strijcev. Pokopali so ga z velikimi častmi.
Prva obsodba zaradi prekoračenja novih con v Zagrebu. Te dni je stal pred zagrebškim okrajnim sodiščem prvi gostilničar, ker jo prekoračil pred kratkim oblastveno določene cene. To je bil Josip Čuk, lastnik gostilno »Vinorod«, ki spada po uveljavljeni razvrstitvi v II. kategorijo, a je Čuk pobiral cene, ki so določene za I. kategorijo. Razen tega je dajal kruh v teži 4 dek namesto predpisanih 6 dek. Obsojen je bil na osem dni zapora in 5COO Din globe.
Pogreša se že od novembra meseca leta 1924. Terezija Košič, bivša služkinja pri rodbini Trelčevi na Selu. Služila je tudi na Starem trgu št. 17. Košičeva ie stara okoli 25 let, srednje postave in je preživljala sebe in svojega otroka zadnji čas baje s šivanjem oblek za konfekcijske trgovine. Kdor bi vedel za njen sedanji naslov, naj ga javi njeni materi Mariji Košič, Kovk pri Hrastniku, pošt,- Dol.
Iz Ljubljane.
AV.KaSESB.Tjnjr.	Mir. X
e mi
Na Angleškem je izšla nedavno knjiga tfargherite Sarfatti o življenju in osebnosti italijanskega ministrskega predsednika Be-nila Mussolinija. Predgovor je napisal sam Mussolini in je zanimivo, kako sodi o sebi in svojem poslanstvu ta moderni samozvanec. Tako-le piše:
»Mnogo sem premišljal o groteskni in vzvišeni usodi javnega moža! A dospel nisem do nikakih sklepov, ravno zato ker imamo tu opraviti z usodo. Mož javnosti se kot tak rodi. Vtisnjena so mu znamenja, ki ga spremljajo od rojstva. To je patologična stvar. Rodiš se kot javen mož, kakor se rode inteligentni ali Pa pomanjkljivi ljudje. Na noben način ne more poslati javen mož, kdor je nagnjen k domačnosti. Javen mož je kakor pesnik: rodi •e s tem nroklctstvom. Osvobodil se ga ne bo
Prvi prosvetni večer, ki ga je snoči priredila Prosvetna zveza v Ljudskem domu je bil posvečen naši Koroški. Občinstvo je dvo-rang popolnoma napolnilo. Videli smo tudi mnogo odličnih gostov (poleg predavatelja trije vseučiliški profesorji itd.). Gdč. Žirovni-kova, dijakinja meščanske šole, je deklami-rala Aškerčevo »Pesem izgnancev«. Koroški akademik g. P. je prednašal z občutkom odlomek iz Aškerčevega »Kneza Volkuna«. Za obema deklamacijama je pevski zbor vojnih invalidov zapel nekaj koroških pesmic. Razumljivo je, da so pesmi ob tej priliki šle prisotnim še posebno do srca in da smo ob tem dvojno občutili bolest za izgubljenim in zasužnjenim Korotanom — srcem in pesmijo Slovenije. — V več kot enournem predavanju je naio vseuč. profesor g. dr. Lambert Ehrlich očrtal vprašanje Koroške na mirovni konferenci v Parizu in boj naše delegacije za Ko-
nikdar. Njegova tragedija je brezkončna in gre od mučeništva do prošenj za avtografe.
Moja izpoved je muha (capriccio). Popolnoma sem udan v svojo usodo javnega moža. Sem pa tudi navdušen zanjo. Ne zaradi zadoščenje, ki ga prinaša javnost; doba nečimur-nosti traja od 20. do 25. leta. Ne zaradi slovesa ali slave in tudi ne zaradi doprsja, ki končno čaka javnega moža v rojstni vasi. Ne. Ampak kraljevska misel je to, da nisem več sam svoj, da pripadam vsem, da me ljubijo in sovražijo vsi, da sem potreben element življenju drugih, kar povzroča neko vrsto nir-vanske pijanosti; in potem, če kdo pripada vsem, ne pripada nikomur. Rečeno je bilo, da se da doseči sredi množice globlja samota nego je v puščavi.
V tej knjigi je moje življenje, vsaj tisti njegov del, ki more biti znan, kajti vsak človek ima tajnosti in nepreiskane temne kole. To je moje življenje kot zaporedna vrsta dogodkov, kot razvoj idej. Nazadnje moje življenje ni taka reč. Nič ni izrednega, kar bi zgrabilo domišljijo; ne zmagovitih vojn, ne izrednih dogodovščin, ne ustvarjanja novih sistemov. Pač je to življenje viharno, a znatno manj zanimivo, nego na primer življenje Sa-vagea, velikega angleškega raziskovalca. Ta knjiga mi je vleč, ker me umerja po času, prostoru in dogodkih brez pretiravanj, vkljub ljubezni in skupnosti dela in idej. Mogoče je, da bodočnost te proporcije predrugači, zmanjša ali poveča. Toda s tem se bo DOČal moj bodoči življenjepisec.
roško — do dne, ko je mirovna konferenca odredila plebiscit. — Predavanje je bilo zelo zanimivo; pojasnjevale so ga lepe skioptične slike. — Prosvetni večer je zaključil g. profesor Capuder s kratkim dnevu primernim nagovorom in s pozivom, naj se prisotni udeleže v nedeljo zborovanja na Kongresnem trgu. — Ena misel je bila v srcih vseh, ko smo odhajali od prireditve: Koroške ne pozabimo, Koroške ne zapustimo!
Znižanje cen kruha v Ljubljani. Z dnem 12. t. m. se zniža cena kruhu v Ljubljani sledeče: 1 kg belega kruha 5.50, pol kg 2.75, 28 dkg 1.25; 1 kg črnega ter rženega kruha 4.50, pol kg 2.25 in 23 dkg 1 dinar. Cena zemljam ostane ista. kos 50 para. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani.
Eloktrifna cestna železnica nas naproša za objavo sledečih vrstic: Radi poprave, ozir. izmenjave železniškega tira na križišču drž. železnice in električne železnice na Dolenjski cesti, bodo vozili vozovi cestne železnice samo do prelaza dol. železnice in sicer od pondeljka 12. t. m. do petka 16. t. m., na kar se potujoče občinstvo opozarja.
Neumestna šala. V noči od srede na četrtek so si privoščili nekateri šentjakobski dobrovoljčki 6labo šalo. Ovenčali in ovili so z raznobojnimi lcoriandoli kip sv. Jakoba, ki stoji v skupini pod Valvasorjevo Brezmadežno na Šentjakobskem trgu. Tekom noči od četrtka na peiek je bil nenavadni »kinč« odstranjen s sohe. Radovedni smo, kaj bi dejal Valvazor, dobrotnik Kranjske dežele, ki je dal postaviti omenjeni spomenik, k takemu kulturnemu napredku bele Ljubljane.
Nezgoda. Trojar Josip, vajenec v strojni tovarni na Dunajski cesti se je po lastni krivdi pri delu lahko telesno poškodoval nad desnim očesom in na desni nogi. V svojo zabavo je vrgel razbeljeno železo v mrzlo vodo in vsled nagle spremenitve temperature je bilo železo iz vode vrženo in ga zadelo.
V gostilni »Leon« v Kolodvorski ulici 29 se dobe vsako soboto in nedeljo domače jetrne in krvave klobase.
Iz
ZGODOVINSKI DAN.
Sinoči se je vršila v Mariboru veličastna manifestacija za našo Koroško, katere se je udeležil škof dr. Karlin. dalje župau dr. Le-skovar, magistralno urndništvo, poslanci SLS, ravnatelji in profesorji srednji.k šol, predsednik Jugoslovanske Matice Detela z odborom in mariborska inteligenca. Številno je bila zastopana šolska mladina. Dvorana je bila nabito polna. Župnik Finžcrar je imel krasen govor, v katerem je naglasil: Vsak narod je vreden tiste usode, ki jo živi. Zato so vsi taki udarci potrebni, da se zberemo, če pa nismo vredni, pa naj izginemo. Balkanski despoti so se bojevali med seboj. In prišlo je Kosovo in Nikopolis. Ti udarci Srhov niso štrli, ampak so jih kovali. Tudi mi Slovenci dmaimo Kosovo, naš Korotan. Kosova Srbi niso pozabili. Tako bodo te dni padale pred ministre spomenice: Vlada pazi na naš Korotan! Celovec nam je dal našo knjigo. Dajmo bratom moralno in gmotno pomoč. Pripravimo se na dan, ko bomo rekli: »Korotan je naš.« Pevski zbor je zapel ped vodstvom g. Gašpariča koroške pesmi. Večer je vzbudil v navzočih nepremagljivo borbenost.
IZ MARIBORA.
Mar-i-bor. Meseca, avgusta 1. 1831. je dr. Lovro Toman prišel v mariborsko »Slovanska čitalnico« in ie ob tej priliki rodoljubom v spomin zložil pesem Mar-i-bor, ki jo je vglasbil Janez Miklošič in jo je čitalniški odbor sprejel za svoje geslo že 1. 1862. (Glej pesem na drugi strani lista.)
Narodna dolžnost nas kliče, da se zbe-lenio danes ob 8 pri Koroški akademiji Jugoslovanske Malice v Narodnem domu. Na
Narodno gledališče v LjMhlfanl.
Drama.
Začetek ob 8 zvečer. Sobota 10. okt.: »Zimska pravljica«, premijera. — Izven.
Nedelja 11. oktobra ob 3. popoldne: »Pravljica bodočnosti«; mladinska predstava. — Izven. Pondeljek 12. okt.: »Zimska p:\vljicn.c — Red A. Torek 18. oktobra: — Zaprto. Sreda 14. okt.: »Pegica mojega srca . — Red C. Četrtek 15. okt.: »Ifigenija na Tavririk. -- Red D. Petek 16. okt.: »Periferija«. — Red F. Sobota 17. okt.: »Prgira mojega srca t. — Red B. Nedelja 18. okt.: »Zimska pravljica«. — Izven. Pondeljek 19. okt.: »Periferija«. — Red E.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer. Sobota 10. okt.: Zaprto. Nedelja 11. okt.: »Mrtve oči«. — Izven Pondeljek 12. okt.: Zanrto. Torek 13. okt.: »Manonc. — Red B. Sreda 14. okt.: »Aida«. — Red E. Četrtek 15. okt.: — Zaprlo. Petek 16. okt.: »Mrtve oči«. — Red A. Sobota 17 okt.: »Hoflmannovc pripovedke«. Red C. Nedelja 18. okt.: »Nabor« — »Povralak« (premi-
jeri). — Izven. Ponedeljek 10. okt.: — Zaprto.
»ZIMSKA PRAVLJICA.« K današnji premijerl.)
»Zimska pravljica« je med zadnjimi Shakespearovimi deli. Ne da so prav uvrstiti niti med tragedije niti med komedije. Po vseli silnih in silovitih dramah človeških strasti in zablod, !;i so vrglo mrak tudi v pesnikovo dušo, išče stari, modri Shakespeare novega izraza iz izhoda iz te noči. In tako so nastale tri zadnie nieeovc drame: O.im-
sporedu so pevske točke koroških narodnih pesmi. Dramatično društvo vprizori »Kneza Volkuna« in živo sliko, govori pa g. prof. dr. Kovačič! Predprodaja vstopnic je tudi v obeh prodajalnah Cirilove tiskarne. Nemci v Celovcu pripravljajo ogromne manifestucije, noj bo tudi naša volja odločno manifestirana! V nedeljo — jutri — liianifeatirajmo vsi I
Profesorski sestanek odseka MariboT je zaradi manifestacije preložen na prihodnjo nedeljo.
Zborovanje učiteljstva meščanskih šol. Mariborski in celjski odsek »Društva učiteljstva meščanskih šol v Sloveniji« zborujeta skupno v petek, dne 16. oktobra v risalnici deške mešč. šole v Mariboru. Dnevni red zborovanja, ki je bil doposlan šolam mari-borsl ;oga odseka, se spremeni v toliko, da se prične zborovanje ob pol 11.
»Zikovci« (svetovno znani godalni kvartet) prirede v prvi polovici novembra v Mariboru koncert. Nanj opozarjamo že danes
IZ CELJA.
Koroška akademija. Podružnica »Jugoslovanske Matice« v Celju priredi nocoj v veliki dvorani Narodnega doma ob 8 zvečer akademijo v spomin žalostne petletnice nesrečnega koroškega plebiscita. K akademiji, ki naj uam razgreje srca in nas potrdi v slini veri je vstop prest. Prostovoljni prispevki pa bodo služili za kritje stroškov.
Umrl je 83 letni posestnik Matevž Kme-celj iz Brega pri Celju. Pogreb se je vršil dno 7. t. m. ob veliki udeležbi njegovih znancev. Rajni mož, ki je bil obče spoštovan, je bil v zadnjem času večinoma prikovan na posteljo. Naj v mini počiva!
V upravni svet mestne hranilnice celjske jc bil izvoljen dr. Al. Goričan, odvetnik v Celju.
Prosta stanovanja v Celju. Stanovanjsko sedišče v Celju razpisuje naslednja stanovanja, ki so presta: (a) drugič objavljena stanovanja: Rakovlje 15, 3 sobe in 1 kuhinja v priti.; b) prvič objavljena stanovanja: Vodnikova ulica 6, 2 sobi in 1 kuhinja I. nadstr.; Razlagova ulica 6, 1 soba brez štedilnika, priti.; Ljubljanska cesta 25, 1 soba in 1 kuhinja, podstrešje; Trubarjeva ulica 3, 2 sobi in 1 kopalnica, I nadstr.; Dolgopolje 1, 2 sobi in 1 kuhinja, I. nadstr.! Jurčičeva uiiica 3, 1 soba z zaprtim balkonom, priti.; Dečkov trg 6, 1 soba brez štedilnika, priti.; Drešinjavas 37, 2 sobi in 1 kuhinja, pritličje; Čret 1, 1 soba brez štedalnika, priti.; Žalec 57, 2 sobi in 1 kuhinja, I. nadstropje; Kasaze 9, 2 sobi in 1 kuhinja, I. nadstr.; Spodnja Hudinja 25, 2 sobi, vsaka s štedilnikom, priti.; Zavodna 40, 1 podstrešna soba; Zavodna 32, 2 sobi in 1 kuhinja, priti.; Šlcofja vas 30, 3 sobe in 1 shramba, I. nadstr.; Lipa, obč. Teharje 11, 1 soba in 1 kuhinja, priti.; Petrovče 65, 1 soba s štedilnikom, priti.; Kresnike 33, 1 soba brez štedilnika, priti.; Teharje 10, 1 sobr, priti.; Teharje 31, 2 sobi, II. nadstr.)
IZ TRBOVELJ.
Protekcija. Iz delavskih krogov smo prejeli: V Glažuti se nahaja pri cesti tako imenovana Bittnerjeva hiša. V tej hiši so stanovalci rudniški delavci-samci. Splošno se pa od delavstva opaža, da dobivajo stanovanje v tej hiši oni samci, ki se zapišejo v orjunsko organizacijo. Posvetiti hočemo tej hiši vso pažnjo, opozarjamo pa tudi gospoda rudniškega ravnatelja, da zadevo preišče, da se delavstvo ne bo razburjalo. Hišniku Burkardu pa bi priporočali malo več nepristranosti.
najnovejših modelov, krasno blago, s kožuhovino ali brez se nedvomno dobijo najceneje pri tvrdki
Fran	predi Šlcofljo
Modni ševiot plašči že od Din 450,— dalje. — Velur plašči od Din 600.— dalje.
j belin, Zimska pravljica in Vihar. Strasti divjajo z nezmanjšano silo, brezno, proti kateremu dreve, i ni nič manj strašno, in človeštvo bi se samo ugo-i nobilo, da mu je usojeno izživeti <lo zadnjega to | slran svoje, duševno3ti. Ali spoznanje, kes in pokora vodijo k očiščenju in uvedo človeka v višjo duševno sfero, k.ier je čudež, milost in harmonijo prav tako trdna resnica, kakor je na nižji ravnini resnica strast, greli in razdor. — In vendar ni ta zadnja faza Shakespearovega pogleda v svet abstraktna doktrina in pusta moralna pridiga, temveč prvo živo etično občutje, ki je prepojilo vso materijo s svojo magično muziko in jo poveličalo v zadnji soj poezije. — Zasedba: Hermiona — ga. Marija Vera, Perdita — ga. Šaričeva, Pavlina — ga. Medvedova, Leonles — g. Levar, Poliksenes — g. Skrbinšek, Antolikus — g. Rogoz, Camillo — g. Gregorin, Antigonus — g. Povhe, Čas — g. Lipah, Florizel — g. Jan, Arhidamus — g. Danilo, j stari ovčar — g. Plut, mladi ovčar — g. Počele. Sodelujejo še: gg. Vida, Mira, Rakarjeva, Gorju-pova. Ježkova, Kralj, Medven. Jerman, Cesar, Košič, Drenovec, Sancin, Smerkolj itd. Delo jc poslovenil dramaturg g. Oton Zupančič; režijo vo,!i vji režiser g. Osip Sest, po čigar zamisli je naslikal mojster g. Skružny deloma ivove dekoracijo. Orkester tukajšnje dravsko divizije bo izvajal Humper-dinkovo gla3bo k »Zimski pravljici«. Deloma novi kostumi so narejeni v gledališki krojačnici. »Zimska pravljica« se vprizori prvič v slovenskem jeziku nocoj ob 8.
Ljudski oder v Ljubljani
Nedelja, dne 11. oktobra ob pol 8. uri zvečer: Pozna pomlad«. Ljudski igrokaz v petih dejanjih. (Noviteta, prvič na odru.) Predprodaja vstopnic vsak dan od 5. do 7. ure zvečer v pisarni Ljudskega odra, čez dan pa v društveni nabavni zadrugi, Ljudski dom I. nadstr.
Iz Primorske.
Goričani pri st. očetu. Dae 2. t. m. je
sprejel sv. oče v posebni avdijenci 300 goriških romarjev z nadškofom dr. Sedejem na čelu. Sprejem je bil zelo prisrčen.
Za narodno pravičnost v cerkvi. >Pučki Prijatelj« na uvodnem mestu poroča o nemilem dogodku, ki se je pripetil mlnolo nedeljo v frančiškanski cerkvi v Pazinu. Od nekdaj so bile tam hrvatske pridige. V cerkev prihajajo velike množice domačega hrvatskega ljudstva posebno na god sv. Frančiška Asi-škega. Tako tudi letos. Toda letos so bili vsi ljudje uemilo razočarani: bili sta dve pridigi, a obe v italijanskem jeziku. List naglaša, da so duhovniki v zmislu cerkvenih ukazov in predpisov dolžni, da se nauče jezika naroda, med katerim delujejo, da morejo uspešno vršiti svojo službo. Ako se v cerkvi gode ljudstvu krivice, ima od tega največjo škodo cerkev sama.
Jugoslovanski jeziki na italijanskih srednjih šolah. Dočim italijanska vlada iztreblja slovenščino in hrvaščino na osnovnih šolah, katere obiskujejo slovanski otroci, in je zatrla vse slovanske srednje šole, uvaja sedaj na italijanskih srednjih šolah jugoslovanske jezike za italijansko mladino, da si vzgoji učitelje in uradnike, ki bodo vsaj za silo lomili slovanščino in izpodrinili še zadnje ostanke slovanskega uradništva in učiteljstva. Temeljem odloka naučnega ministrstva z dne 25. maja t. 1. so bila do 5. t. m. razpisana sledeča profesorska mesta: Na gimnaziji v Gorici za slovenščino, na tehničnem zavodu (realki) na Reki za srbohrvaščino, v Milanu (Verri) za slovenščino, v Trstu za srbohrvaščino, v Vidmu za slovenščino, v Zadru za srbohrvaščino, na znanstvenem liceju v Pazinu za srbohrvaščino, na učiteljišču v Gorici za slovenščino, v Poreču za srbohrvaščino, v Sv. Petru ob Na-diži za slovenščino, v Vidmu za slovenščino, v Zadru za srbohrvaščino in na dopolnjevalni (komplementarni) šoli v Vidmu za slovenščino. — Koliko teh mest je bilo oddanih, za enkrat ni znano. Toliko je gotovo, da se na zavodih v Trstu in Gorici pouk v jugoslovan-ščini še ni začel.
I-judsko-prosvetno gibanje. Dne 21. m. m. je priredil idrijski telovadni odsek svoj prvi veliki javni nastop, ki se je zelo častno ob-nesel. Nastopilo je 93 telovadcev in telovad-kinj. Po telovadbi se je razvil prijateljski večer v društvenih prostorih, ki sta ga počastila s svojo navzočnostjo tudi starosta idrij- i skih kršč. prosvetnih organizacij: g. Treven in msgr. Arko. — V Vrhpolju je priredil tamkajšnji dekliški krožek sedemtedenski gospodinjski tečaj brez vsake tuje pomoči celo pr-victno obljubljene prostore v šoli so jim kasneje odrekli. Tečaj se je kljub temu vele-uspešno dovršil, kar je pokazala razstava ob sklepu. Tečaja se je udeleževalo 16 deklet. — Manjše prosvetne prireditve se vrše nedeljo za nedeljo po vseh večjih krajih širom Primorske. Delo »Prosvetne zveze« se povsodi pozna.
Sla^a sreča pariških pravnic.
>Cride Pariš« piše o zanimivem pojavu, i da v Parizu le malokatera izmed žena, ki so si bile pridobile doktorat iz prava, izvršuje svoj poklic. Veoima se poroči in se popolnoma posveti poklicu žene in matere. Pa tudi izmed j ostalih se mnoge odtuje pravniškemu poklicu in se lotevajo vseh mogočih drugih poslov. Tako je neka dovršena pravnica postala na-čelmica velikega krojaškega salona, druga upraviteljica trgovskega skladišča, tretja se preživlja kot kabaretna pevka, hči znane francoske igralke je položila doktorat, nato pa odšla h gledališču. Nekatere bivše odvetnice
jjgflv »g———a——M—«— i n i m~
Knjige in revije.
Najnovejša »Železniška karta a popolnim seznamom vseh železniških postaj in postajališč v kraljevini SHS« je ravnokar izšla. Izdal Rafajlo M. Krampuš, uradnik generalnega ravnateljstva drž. železnic. Cena Din 35.—. Dobi se tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Učiteljski vestnik.
Zborovanje podružnice »SI. zveze« za ljubljansko okolico se bo vršilo v nedeljo ob 9. uri in ne šele ob 10. uri, kakor je bilo prvotno objavljeno. Lokal: Jugoslovanska tiskarna. K zborovanju vabljeni tudi člani ljubljanske mestne podružnice »SI. zveze«. K polni udeležbi vabi — odbor.
»Ali si bral v »Učit. tovarišu« slavospev na polomijado, ki so jo stari odborniki »Konvikta« doživeli?« vpraša učitelj Slomškar tovariša iz UJU-ja. — »Kaj se še čudiš? Iz dimnikov se vendar vedno tja kadi, kamor vleče veter,« mu odvrne UJU-jar in gre svojo pot.
Kakor v Babilonu je bilo na ponedeljkovem zborovanju okraj, učiteljskega društva za ljubljansko okolico. Dimnik je razne neprijetnosti, s katerimi se že danes bori in ki se bodo še zvečale, previdno valil na radikale, pa ni izključeno, da bo sam med nje zašel. Znati Je treba! Ampak tudi drugi si znajo pomagati in čisto po pravici odklanjajo orotekcijo In nasilstvo. Ta odklonitev se ne tiče radikalov, temveč samostojnih demokratov. Ko 3ino videli razpoloženje med učiteljstvom, smo si mislili, počasi sicer, a vendar bo prišlo spoznanje! Kdo bi si bil upal še pred kratkim staviti interpelacijo, zakaj je g. L. Jelene imenovan v namešče-valno komisijo za osnovne šole, s katero vendar nima nobenega stika več. V pondeljek pa se je ta interpelacija čula celo v Ljubljani! Prav veselo znamenje! Ce že v Ljubljani tako grmi, kako šele Um za hribi.
Kamniška podružnica »Slomškove ive*e« zboruje v sredo, dne 14. t m. ob 1. uri popoldne na
imajo težjo usodo. Ena Je stala pred kratkimi pred sodiščem zaradi tihotapstva z modernimi strupi, druga, ki ee je ločila od moža in mora skrbeti za tri otroke, je vložila prošnjo, da sme otvoriti prodajalnico sa časnike.
Beležke.
Deputacija duhovnikov v Belgradu.
»Jutro« nas sprašuje, če je zmano vodstvu SLS, da je bila v Belgradu deputacija slovenskih duhovnikov, >ki nikakor ni prišla v (imenu SLS.< — Znano nanj je bilo morda prej ko slovenskim demokratom, še prej pa so nam bili znani žalostni raziogi te deputacije. Nismo hoteli pisati o tej zgodbi, ki je žalostna, pa ne radi samega romanja v Belgrad; če pa mislil gospoda, da je treba o tem razpravljati, nas to razpravljanje ne bo bolelo. Preneslo je slovenstvo zgodbo o Štramarjevih groših in je nemčurstvo odneslo batine, prenesli bomo enako tudi li citiran je za radikalsko milost in bodo le drugi doživljali usodo nekdanjih »nemškutarjev«.
Janez Kalan in >Jutro<. Kcnstatirali smo, ko smo omeaiiLi Žerjavov spoT s Kalanom, da sta »Jutro« in »Domovina« pogubna za versko življenje. Gospoda je radi tega ogorčena in vzklika, da dokazov nismo prinesli. Da bi na tem mestu nadolgo dokazoval vsakemu jasno tezo, ni prostora. Morda zadostuje zaenkrat, če gospod pogleda v »Jutru« članke >o misijo-nih« (n. pr. 15. 3. 24), članek o silabu Pija IX. (11. IV. 25), članek ob Marijanskem kongresu (12. 9. 24.), da ne naštejemo, kaj se je pisalo o papeževi nezmotljivosti, kaj o škofih, kaj celo o hoimških zvonovih in tunjski cerkveni strehi — v tonu, ki vere nfilkakor ne krepi, ampak — da milo rečemo — vse kar je z njo v zvezi napravlja smešno. Mi bomo se imeli priliiiko rožice z vrtov »Jutra« in »Domovine« ne same registrirati, ampak tudi primerno porabiti, izraziiti pa moraano danes svoje zadoščenje, da skušajo pri »Jutru« vsaj pred novim letom postati malo pobožni.
Kmetska zveza na Štajerskem tudi moti >Jutro«, ki ni znalo brati dalje od izvršilnega odbora SLS za Štajersko, ki pa ga je vrhu vsega zamenjalo z načelstvoan. Trdi namreč, da v načelstvu SLS na Štajerskem ni nobenega kmeta, kar je seveda izmišljotina. Za
šoli v Domžalah. Na dnevnem redu je predavanje in praktični nastop. Udeležba strogo obvezna za vse člane.
Socialni vestnik.
Pravilnik za podpiranje brezposelnih v mariborski mestni občini. Na zadnji seji mestnega občinskega sveta je bil odobren pravilnik, iz katerega povzemamo tu glavne točke. Mestna občina podpira brezposelne po delavskem oddelku svojega boc. političnega urada, s sodelovanjem komisije za podpiranje brezposelnih. Do podpore imajo načeloma pravico delavoljni in delazmožni, ki so postali brezposelni brez lastne krivde, in kojih dohodki zadnji dve leti niso znašali več ko 15.000 Din letno. Podpora se ne izplačuje: stavkujočim, v bolniški oskrbi se nahajajočim, onim, za katere skrbe sorodniki, ki so brez tehtnega razloga zapustili delo ali se branijo dela, ki prejemajo pokojnino, višjo od podpore, sezonski delavci, ki so bili zaposleni vsaj 6 mesecev. Podpora se izplačuje 1. v obrti ali industriji zaposlenim kvalificiranim delojemalcem, neoženjenim in oženjenim brez otrok le v dobi med 1. oktobrom in 31. marcem, oženjenim z manj kot 16 let starimi otroci vse leto. 2. Vsem ostalim le tedaj, če so oženjeni ter imajo vsaj enega otroka, ki ni star nad 16 let in tudi to le v dobi med 1. nov. in 15. marcem. — Podpora sme trajati v teku enega leta za ožsnjene, ki so strokovno organizirani največ 50, za one ki niso organizirani pa največ 40 dni; za n«oženjene, ki so strok, organizirani največ 80, za one ki niso organizirani pa največ 20 dni. Podpora znaša po 10 Din na dan ter za vsakega člana po 5 Din na dan. Podpore se izplačujejo v denarju ali v živilih. Podpora se začne izplačevati pri oženjenih 15 dni, pri neoženjenih šele 30 dni potem, ko je prosilec izgubil delo.
KONFERENCA ORGANIZACIJ PRIVATNIH 1TA-
MESCENCEV.
Zagrebški akcijski odbor organizacij privatnih nameščencev le sklical u 18. t m. v Belgrad
dokaz pa našteje izvršilni odbor v Mariboru. Pa sli upa pisati o nekaki »klerikalni morali« in »klerikalnem duhu«.
Dobrote tiskovnega sakona. Ko so bili samostojni demokratje Se v vladi in so pripravljali tiskovni zakon, so pisarili, da bo tiskovni zakon ublažil surovost nekaterih listov. Da se to ni zgodilo, kaže »Jutro« v včerajSnji številki, ki samo v uvodniku in v političnih beležkah 40krat raba psovko »klerikalec«, »klerikalen«. To so argumenti proti SLS!
Položaj Svetozara Priblčevlča. Zagrebški »Hrvat« piše po »Večernji pošti«: »Značilno je, da omenja vesti o rekonstrukciji vlade tudi »Politični Glasnik«, ki ima tesne zveze z dvorom. »Politični Glasnik« v isti sapi ostro napada Pribičeviča zaradi njegove »prečan-ske fronte«. Če je res, da ima »Polit. Glasnik« kake zveze z dvorom, je to dokaz, da obsojajo Pribičevičevo politiko tudi na najvišjem mestu, kar bo imelo tudi svoje posledice,«
Nova politična zvezda v Mariboru.
Maribor, 9. oktobra.
Ce bi prišle skoraj volitve, se nam obeta petnajsta skrinjica, če se še preje no posreči, združiti raztresene ude v blok in boj proti SLS. Smo pač na prometnem kraju, do nas še ni treba vizuma in zato — si potuerunt hi et hi, eur tu non — jo je gospod zdravnik dr. T a v č a r iz Radeč primahal te dni k nam, poskusil novo politiko, ker je to odslej zana-Prej njegova življenjska naloga. Bivši erz-de-mokrat oznanja kot dominus Styriae in spe nov politični program, ki je pa tako star, kakor je stara zgodovina političnega brodolomstva: na kolena! pa pod drugo firmo! Zato je tudi njegov program in program njegove stranke zelo preprost: K radikalom! Vse, kar je nezadovoljnega s svojimi strankami — in razumljivo, da jih je med demokrati takih največ, — naj se združi v novo vseobčo radikalno stranko v Sloveniji, da bo možno vreči tudi katoliškemu prebivalstvu kak grižljej, oznanja evangelist novo veselo vest: Glavni tajnik radikalne stranke v Belgradu nam je obljubil ,da vera in verski čut Slovencev pri tem ne bosta nič trpela! Zato pa, da dobi dr. Tavčar za to svoje
konferenco ki se vrši v prostorih Saveza bankarskih, trgovačkih i industrijskih činovnika (Krimska ul. 21 a). Dnevni red obsega sledeče točke: 1. Zakonska delavska zaščita; 2. Socialno zavarovanje; 3. Davčna bremena in privatni nameščenci; 4. Plača in delo in privatni nameščenci; 5. Akcija za konsolidacijo pokreta privatnih nameščencev v Jugoslaviji. 6. Razno. — Na to konferenco so pa-zvane vse organizacije privatnih nameščencev v naši državi, osrednji urad za zavarovanje delavstva, Pokojninski zavod in privatna društvena blagajna »Merkur«.
Orlovski vestnik.
Orli iz Ljubljane se zbero v nedeljo na javnem zborovanju ob priliki Koroškega dne ob pol enajstih ob govorniškem odru v smeri proti nunski cerkvi. Člani iz okoliških odsekov naj se pridružijo ljubljanskim. — Okrožje.
Ježica. V nedeljo, dne 11. oktobra 1925. vsi v društveni dom, kjer vzprizori orlovski odsek na JeZlci Jalenovo štiridejansko dramo »Srenjo«. — Vstopnic« se dobijo v domu. Vstopnina običajna. Začetek ob 3. uri popoldan.
Jesenice. »Godba Kat del. drnštva« priredi v nedeljo t. j. 11. t. m. ob 11. uri dopoldne »Prome-nadni koncert« na prostoru pred kolodvorom.
Dijaški vestnik.
»Slomšek«, društvo mariborskih bogoslovcev. Na 73. rednem občnem zboru se je za 1. 1935-26 izvolil sledeči odbor: predsednik: Munda Matija II. 1„ tajnik: Držečnik Milan II. 1„ blagajnik: Prišnjak Bogomir II. 1., knjižničar In urednik »Lipice« Kocbek Edvard I. 1. čitalničar: Lesjak Karol I. I. To se daje na znanje čč. g. duhovnikom-starešinom in vsem bratskim društvom. Pismena obvestila nevega odbora se ne bodo razpošiljala. Vsi dopisi naj se pošiljajo na naslov: »Slomšek«, društvo bo-eoslovcev v Mariboru. Glavni tre 7. — Tainik.
priznanje, da z njim lažje agitira med štajersko duhovščino — hajd k škofu dr. Kariinu! Kdo namreč ne bo verjel bivšemu demokratu, da bo branil kot novi politični vodja na Štajerskem verskega prepričanja,!
Ne vemo, ali ga je škof dr. Karlin že sprejel v tozadevni avdijenci. Mi samo pravimo g. dr Tavčarju tole: Naša duhovščina je že od davnaj odločena in se je v ponedeljek 28. sept. ponovno odločila, kje je njeno mesto. Zato Vam dajemo kažipot po Mariboru, ki Vas bo privedel v sigurnejši pristan: Vaša pot je k dr. Ravniku et konsortes, če pa tu ne najdete sreče, boste morda pregovorili politika viteza Zagorskega- Pri vseh teh se boste vsaj naučili, kakšna je usoda vseh politikov, ki so začeli boj s Slovensko ljudsko stranko! Srečno pot!____
Raznoterosti.
80 letnica zaslužnega slovaškega duhovnika. Fr. Rihard Osvald, papeški prelat, kanonik tmavski, slovaški publicist in cerkveni pisatelj, je 3. oktobra praznoval 80 letnico rojstva. Slavljenec je bil vse življenje neutrudno delaven na slovaškem literarnem in kulturnem polju; izdal je nad 100 samostojnih del in letnikov časopisov, ki jih je izdajal v lastnem založništvu. Slovel je posebno kot pedagog in literarni kritik. Njegovi >Literarni Listi« so imeli velik delež na razmahu slovaške literature. Slavljenec zavzema častna mesta v vseh najvažnejših slovaških kulturnih društvih. Bil je od dijaških let iskren, zvest slovaški rodoljub, ki ga ni ostrašila nobena žrtev, ne premamila nobena vaba. Politično je pristaš Hlinkove ljudske stranke.
Ves svet jo zadolžen. Po nemški statistiki znašajo dolgovi vsega sveta več kakor 3050 milijard dinarjev, od katerih pride na Evropo 141.5 milijard v zlatu, na Ameriko 13.6, Azijo 17.3, Afriko 6.7 in Avstralijo 11.2 milijard v zlatu. Izmed zapadnih držav je najbolj zadolžena Francoska; njen dolg znaša namreč 32.8 milijard v zlatu.
Tolmači. Na velikih mednarodnih konferencah igrajo tolmači jako važno vlogo. Moderni tolmač ni uradnik nižje vrste, ampak je jako visoka oseba, ker mora imeti vpogled v vse diplomatske tajnosti, da lahko točno in pravilno tolmači. Nekateri tolmači so danes že svetovno znani, n. pr. Pavel Mantoux, ki je ob enem ravnatelj političnega oddelka tajništva Društva narodov. Kot spretnega tolmača se ]e i izkazal na mirovni konferenci v Parizu, kjer je I bil tolmač pri posvetovanjih vsegamogočne četverice \Vilsona, Lloyda George-a, Clemen-ceau-a in Orlanda. Njegov naslednik v francoskem vnanjem ministrstvu je danes Camer-lynck, ki vedno spremlja Brianda na vseh njegovih potih. Izvrstni tolmači so Švicarji, n. pr. dr. Parodi, tolmač pri Društvu narodov, potem profesor Privat in privatni docent dr. Weller-mann. Med angleškimi tolmači slovi najbolj kapetan Rusell, ki izvrstno govori in piše an, gleško, francosko in nemško. Vse tri jezike obvladuje tudi nemški tolmač dr. Schmidt.
Stari Slovani so mislili, da grlica tako žaluje za svojim tovarišem, ako ji pogine, da se ne vsede nikdar več na zeleno vejo, temveč samo na suho, in da nikdar ne pije čiste vode, temveč jo vedno s svojimi nožicami ali pa perutmi poprej nekoliko zbrodi.
OSTANKE
češkega in angleškega sukna za moške obleke, damske kostume in plašče po 2-50 do 3-20 m dobite po neverjetno nizki ceni, in sicer od 250 dinarjev naprej v razpošiljalnici
JOSIP IVANČIČ — LJUBLJANA
Miklošičeva cesta 4 (naspr. frančiškanske cerkve). Oglejte si izložbe I	Prepričajte se !
Naznanila.
Kat. prosvetno društvo v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo dne 11. okt. ob pol 4. pevski koncert v kopališki dvorani na Izlakah pod vodstvom g. A. Rozmana, organista v Zagorju. Spored: mešani zbor: 1. V. Vodopivec, Noč na Adriji; 2. Aljaž, Slovenska zemlja; 6. E. Adamič: C eti ne boš moji 7. Fr. Jordan. Soči; 8. Juvanec, Na goro; 12. St Premrl, Z glasnim šumom s kora. — Moški zbor: 3. Laharnar, Na delo; 4. Fr. Ferjančič, Sijaj soln-cece; 5. Dr. Schwab, Oj dekle, kaj s' tak' žaiostnoj
9.	H. Sattner, Zjasni zvezde; 10. Prelovec, Oj Doberdob; 11. H. Sattner, Na planine. — Cisti dobiček je namenjen za tiskovni sklad Pravice.
Prvo slov. tamburaško društvo »Krim« pri' redi v nedeljo 11. t. m. ob 16. uri vinsko trgatev v gostilniških prostorih g. L. Breskvar, Velika čolnarska 17, Trnovo. K obilni udeležbi vabi odbor
Društvo »Soča« poživlja svoje člane in sploh vse Primorce, da se udeleže v največjem številu vseh prireditev in manifestacij »Koroškega dncvn<
10.	in 11. oktobra. Posebno pa bodi obvezna udeležba akademije v soboto ob 8. zvečer v Unionski dvorani in javnega zborovanja ter obhoda v nedeljo 11. oktobra ob 11. pred Univerzo. Pridite vsi brez izjeme! Zbiranje »Sočanov« in Primorcev sploh za javno zborovanje in obhod v nedeljo o pol 11. pred kino Matica. — Odbor.
»B.isler Licdertalel« se ustavi na potu z Dunaja v Trst v Ljubljani v nedeljo ob polpetih popoldne na glavnem kolodvoru, kjer zapoje ne!«1 pesmi iz svojega koncertnega repertoirja. Vabimo vse pevce in pevke včlanjenih zborov, da polne številno pozdravijo švicarske goste. Vstop na pc ron prost. — Odbor ljubljanske župe J. P. S.
Pevski zbor »Glasbene Matice«. Prihodnj dva tedna se vrše skupne vaje in sicer za ves žei ski zbor ob torkih in četrtkih ob 6 in, četrt, za vc moški zbor ob sredah in petkih ob 8. uri zveče Pevsko šola v ponedeljkih ob 6K. Točno in vsi. Odbor.
Vprežen krokodil.
Slika nam predstavlja hčerko kalifornijskega farmerja, ki ima vpreženega krokcdula, katerega so z velikim trudom tako udomačili, da je krotak kot konjiček.
Tajnost zločina.
ADVOKAT 18 LET V JECL - KRIV ALI NEDOLŽEN ?
Pred kratkim je bil po 18 letih pomilo-gčen in izpuščen iz ječe advokat dr. Karel Hau, ki je bil leta 1907. obsojen na smrt pod obtožbo, da je umoril svojo taščo gospo Mo-lltor. Obsodba mu je bila spremenjena v do-imrtno ječo.
Slučaj gospe Molitorove je svojčas vzdignil veliko prahu v Nemčiji. V Karlsruhe, kjer §e je vršila razprava, se je prebivalstvo razdelilo v dva tabora, pa je po obsodbi prišlo do velikih nemirov, tako da je morala poseči vmes policija in vojaštvo. Hau je pred sodiščem neprestano zatrjeval, da je nedolžen, ln to trdi tudi še danes, ko je spet prost, in obljubuje, da bo obelodanil svoje spomine.
Umor gospe Molitor, ki je bila zelo bogata, se je zgodil na zagoneten in romantičen način. Ona je bila pred večer poklicana na telefonu, naj pride na pošto zaradi nekega pisma. Šla je tja s hčerko Olgo, toda na pol
pota se jej je nekdo približal od zadaj, jo Iz revolverja ustrelil v hrbet in izginil v mraku. Gospa je na mestu izdihnila. Preiskava je bila zelo težavna. Ne en telefonski uslužbenec ni nič vedel o kakem razgovoru z gospo Molitor na telefonu. Sum je padel na advokata Hsua, ki je bil dan prej prišel iz Londona. Zaprli so ga. Zaman so bila vsa njegova zatrjevanja, da je nedolžen. Kljub pomanjkanju dokazov je bil od porote obsojen na smrt. Pred obsodbo je njegova žena skočila v jezero Pfaffikon.
Sodni razpravi je prisostvovalo mnogo uglednih osebnosti iz sveta, ker je bil dr. Hau advekat pri federalnem sodišču v Ameriki, profesor rimskega prava na washingtonski univerzi in tajnik turškega poslaništva v Washingtonu.
Z velikim zanimanjem se pričakujejo sedaj njegovi memoari.
Šmarje. (Izjava.) Na izjavo uredništva »Jutra« hi tajništva SDS v »Slov. Narodu« z dne 8. t. m. odgovarjam sledeče: Res je, da sem poslal na anonimni dopis v »Jutru« z dne 17. sept. uredništvu »Jutra« pojasnilo o zaslugah g. Pew '.ka pri anšem gasilnem društvu. Čeprav sem dopis podpisal, sem dvakrat osebno posredoval v uredništvu »Jutra« in tretjič pismeno, je vendar bil dopis šelo po sedmih dneh delno priobčen Izpuščeno pa je bilo vse, kar bi kakorkoli bilo neprijetno g. dopisniku. Nasprotno pa je bil takoj drugi dan že priobčen nov napad, seveda brez podpisa, s pripombo uredništva: z verodostojne strani se nam poroča. Drugi dan sem izroči! v inserntnem oddelku »Jutra« »Poslano«, v katerem sem pozival brezimnega pisca, da naj svoje laži s polnim imenom ponovi, da mu dam potreben odgovor pri sodišču m v časopisju itd. Za to »Pos'"no« sem tudi plačnl DO dinarjev Po treh dneh dobim pismo od tajništva SDS, da jim je moje »Poslano« upravnišfvo odstopilo, da naj pri'i* m, da se pomenimo o teh stvareh. Še isti dan 1. okt. sem se zglasil pri tajništvu SDS. Po razgovoru z g. tajnikom sem dobil na mojo zahtevo zatrdilo, da bo jutri >Jutro« moje »Poslano« priobčilo. Čez dva dni prejmem pa mesto »Poslanega« v »Jutru« od ravnatelja tiskarne »Jutra« pismo sledeče vsebine: »K»r se je Vašo »Poslano^ ža izgubilo, Vas prosimo, da ga ponovno pošljete v objavo, ali pa da se sami (»trudite v tajništvo SDS. da sestavimo izjavo, ki bo odgovarjala strogi i predpisom tisk. zakona«. Ker nisem imel časa v soboto. sem odložil pot v tajništvo SDS na ponedeljek. V nedeljo pa že berem v »Jutru«, da je ljubeznivi dopisnik g. Perovšek. V novem dopisu mi Perovšek očita, da mu hočem škodovati na njegovi časti Pri tem se seveda on ne spominja, da mi je on res to storil že pred leti. Nadalje, da sem sc jaz v časopisju podpisal * »posestnike, kar še nisem in več drugih stvari, ia katere bo moral dati potrebne dokaze pred sodiščem. Sedaj pa Se o korektnosti in lojalnosti uredništva »Jutra« in tajništva SDS. Vprašam: Zakaj nisto mojega prvega dopisa takoj in dobesedno priobčili, ter zakaj me na dopisu podpisali s »posestnik«. Jaz nisem nikdar tako p pisal. Zakaj ni-ite priobčili mojega »poslano«, ki sem ga pošteno plačal? Kam se je že zamešalo? Kako Vam je mogoče priobčiti dopise tako hitro in dobesedno od oenaročnika »Jutra in mepristaša SDS in celo iprejeti očitek, ki ga nisem nsrHil jaz, "ač pa je bila to najbrže tiskovna pomota in za kaio.o bi se Vi lahko preje zanimali, predno ste to priobčili. •Ja Vašo izjavo v »Jutru' in »Slov. Narodu«, da lismo pri Vas vpisani ali organi'rani, Vas vprašujem: Od kod (rte vieli naše nasiove. da sto nam j»oSiljali sliko in razna navodiia kandidatov SDS ob la«u volitev, doeim od SLS nismo nič dobili? — Franc Škerjanc ml.
Iz safiovskega življenja.
Splošni turnir Ljublj. šah. kluba v kavami »Evropa« se živahno razvija. Med udeleženci, katerih je po številu 12 so deloma novinci in le malo joznani šahisti, ponajveč dijaki. Iz dosedaj doigra-»ih partij se sicer še ne da ničesar sklepati niti
določati kandidatov za prvo mesto, vendar je mnenje kritikov, da se posamezne partije odigraval s preveliko naglico, ki ne odgovarja resn^ti takega turnirja. Do sedaj smo bili vajeni pri slišnih turnirjih gledati drugačno taktiko.
DoIro pričakovana simnltanslr* šahovska pro-I dukeija našega velemojstra dr. Milana Vidmarja se vrši danes ob 8. uri zvečer na verami i ka\ arno »Evrope«. K produkciji se vabijo vsi šahisti (tudi nečlani). Klub želi, da prinesejo desko seboj.
Tromaih Ftošot, Ciril Vidmar in Dernovšek, I ki se .le pričel 12. sept., je končal s sledečim rezultatom: Dernovšek .'j, Ciril Vidmar 4 in pol, Erosov 2 in pol. Najlepše partije so bile Vidmarjeve. Preseneiljiv je rezultat g. Erošova. Pričakovali smo drugačnega rezultata
Ljubljanski šah. klub izgubi enepa i?.ned najbolj originalnih svojih članov, g. profesorja Vladi-mirja Frankoviča. kateri je premeščen iz Ljubljane m gimnazijo v Sombor Odiičnemu in splošno zelo priljubljeiK-mu in simpatičnemu šahistu, kateri je zlzsti orgonizatorično mnogo pripomogel k razvoju šah. življenja v Ljubljani, Litiji in Novem mestu, želimo na novem službenem mestu največ sreče, somborskim šahistom pa častitamo na novi pridobitvi
Turistika In smrt.
Za Krekovo kočo na Tlatitovru so darovali potom Prosvetne zveze po eno knjigo, ki je v knji-gotrštvu že razprodana, gg. prof. dr. Debevre, prof. dr. šanda in župni upravitelj A. Breceljnik. Dve rjuhi in štiri brisače je daroval g. Peter Janežič, oskrbnik pokopališča pri Sv. Križu. Vsem darovalcem iskrena zalivala I — V Krekovi knjižnici v ratitovški koči manjkata sedaj še dve knjigi izmed tiVih. ki jih v kniigotrštvu ni mogočo dobiti, in sicer Krekove črne bukve kmečkega stanu (velika rariteta, so bile natisnjene samo v 300 izvodih) in P. Pogulja, Ur. Janez fi. Krek, n->jvr>či slovenski socijalni politik. (U Zagrebu 1916.) Prosimo ponovno, da bi kdo blagovolil katero od teh knjig , pokloniti omenjeni knjižnici Knjigo naj odda »Pro-I »v'ni zvezi« na Miklošičevi cesti, paiača Vzajemne posojilnice.
IIaz»na .Mena : A S. K. Primorje. V nedeljo, 11. t. m. se vrši na igi "eu Atene v Tivoliju prvenstvena trk in,'i med zgoraj imenovanima klubo* i. Tekma se vrši ob 11. uri dopoldne ob vsakem vremenu.
SK Ilirije nogometna tekma, V r deljo 11. t. m. igra juniorske moštvo ob 10.30 s »črno ena.jsto-riro«, ob 14. url naraščaj z neiraščajskim moštvom Hermesa. Postava moštva za prvenstveno tekmo, s Slavijo, ki so vrši ob 14. na igrišču Primorja, v garderobi. — Načelnik.
a°ce za gospode K
iistil Izdelek!
pisan«, temne in svtflie v cenah Din 40-—, 45-—, 50-—, BB-—; cefii, boljše z ovratnikom v cenah Din 60.—, 65'— 70 —; modne z 2 ovratnikoma \ cenah Din 76-—, 95-—, 105— 125-—; bok šifon Din 80-—, najfinejši šifon Din 90-—; spodnje hlače bele in barvale Din 26-—, 32-—, 40-—; spodnje hlačo iz platna in gradla Din 45-—, 55'—, 60'—, 68-—.
T. in I. Goričar, UisAHasio §9. Petra c. 29.
Gospodarstvo.
Konkurza. Razglašen je konkurz o imovini Antona Osojnika, trgovca v Kozjem (prvi zbor zaupnikov 20. okt., oglas, rok do 10. nov.; ugotov. narok 26. nov. 1925.) — Ravnotako je razglašen konkurz o imovini Josipa Hladina, trgovca v Rajhenburgu (prvi zbor upnikov 29, oktobra, oglas, rok do 20. nov., ugotov. narok 10. dec. 1925.).
Vpsi v zadružni register. Vpisale so se zadruge: Kmetijska gospodarska zadruga v Boh. Bistrici, reg. z. z o. z.; Agrarna zajednica v Četnibi, r. z. z o. z.; Agrarna zajednica v Hotinji vasi r. z. z. n. z.
Tovarna ogledal in brušenega stekla »Kristal« d. d. v Mariboru, Občni zbor te d. d. se vrši dne 20. oktobra 1925 (bilanca 1924).
Domače podjetje prešlo v tuje roke. Dne 29. m. m. je bila na dražbi prodana bivša Križ-ničeva tovarna v Klavžah Podmelcem, ki je bila po vojni prešla v last inž. Kurke. Tovarna je izdelovala parkete in druge lesne izdelke, je ime'a lastno žago in napravo za izdelavo ledu. Sedaj je tovarno kupila ga. Jole Colom-bo, žena in' Vigano, ki se pc*a z iskanjem rud v tribuški kotlini.
Vino. Iz Ivanjkovcev nam poročajo: Po slabem vremenu v septembru in dvodnevnem deževju v tem mesecu, ie postalo krasno jesensko toplo vreme, katero je dalo našim vinogradnikom zopet več upa in poguma. Letošnje leto smo delali s takio vnemo proti raz nim boleznim trte, kakor še nikdar do sedaj. S tem so se stroški podvojili. Skrajno neugodno vreme v septembru pa nam je napravilo dokaj škode, tako da smo s skrbjo pričakovali oktobra. Če nam ugodno vreme ostane in bodo vinogradniki začeli po 15. t. m. s trgatvijo, lahko upamo, da bodo tukajšnja vina in sicer šipon imela 17—18 odstotkov sladkorja, druge vrste pa 18 do 21 odstotkov po Klosterneuburški tehtnici. Množina žal tudi ne bo takšna, kot smo jo p-ičakovali, vendar pa na oral lahko povprečno računamo na okoli 15 lil. Ta teden sc bo v mnogih vinogradih podbralo, tako da bo vsekako kvaliteta dicbra in bo le nekoliko zaostajala za letnikom 1914. Pogoj je seveda ug-::dno vreme. Množina bo pa v Ormoško-Ljutornerskem vinskem pogorju nasproti 1924 dvakratna. V letniku 1925 se še ne trguje prr v nič, torej se o kakih cenah danes še ne more govoriti in vlada v tem pogledu popolna nejasnost. Za lansk' letnik pa je bilo zadnje tedne pc vpraševanje živahnejše, tako da danes zaloge v tem letniku v tem obširnem okolišu gotovo ne presedajo skupno 1500 hI. Cena za vino je -iz mešanih nasadov okoli 10 Din, sc rani pa 12—14 Lin. Kvaliteta teh vin se je krasno napravila, tako da ne zaostaja za najboljšimi zadnjimi letniki, Za vse podrobne informacije je interesentom tukajšnja vinarska zadruga »Jeruzalemčan« brezplačno n,:t razpolago.
Enoten borni zakon. Kakor prr.iča »Juge®'. jvanski Llovdc, pripravljajo v tr^ . inskerr ministrstvu enoten borzni zakon za celo d • "i.vo. Zato je ministrstvo pozvalo vse bo.^e, da pošljejo svoje tozadevne predloge.
Žitni trg. Ljubljana, 9. okt. Naši trgi slede pazlji'. i poročilom iz ameriških trgov. Predvčerajšnjim je bil iz Amerike javljen tečaj 133, včeraj 140, danes pa je padel na 137 za december. Temu so se seveda takoj prilagodili naši trgi. Zabeležiti je živahnejše poslovanje, kar je razvidno iz borznih tečajnic Iz Bačke poročajo, da je tendenca pri pšenici prijaznejša, pri koruzi neizpremenjena, medtem ko v ječmenu ni skoro nič poslovanja. Zadnje dni bo nič ne izvaža v inozemstvo.
Cenitev našega pridelka hmelja. Odbor
III. mednarodnega hmeljarskega kongresa ceni letošnji pirdelek hmelja v Sloveniji na 13.000 stotov (po 50 kg), Bački pa na 27.000 stotov. Skupno znaša pridelek hmelja loto«
v naši državi 40.000 stotov po 50 kg.
Dobava industrijske soli. Po pravilniku
o prodajanju industr. soli, katerega je izdal minister financ z razpism z dne 9. februarja 1925 k štev. 568 je treba prošnji za nakup soli v denaturiranem stanju poleg potrdila o plačanem davku priložiti tudi potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo, iz katerega mora biti razvidno, da je dotično podjetje sodno protokolirano in da potrebuje sol za obratovanje. Na iniciativo Zbornice za trgo-vino, obrt in industrijo v Ljubljani je uprava državnih monopolov na vodeni pravilnik iz-premeni la v toliko, da se potrdilo ministrstva trg ovine iu industrije o sodnem protokoli-ranju in o potrebi soli za obratovanje nadomesti s potrdilom pristojne Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. V ostalem ostane pra-vilnik neizpremenjen.
Uvoz lekarniških specialitet v Romunijo. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je dobila od našega generalnega konzulata v P ukarešti seznam farmacevtskih specialitet, katerih uvoz v Romunijo jo do^ voljen proti plačilu predpisanih carinskih pristojbin. Seznam je interesentom med urad. nir ' urami na vpogled.
Anglobanka > Italiji. Angloaustrian Bank ki liinia dobre zveze tudi v Jugoslaviji, razvija veliko aktivnost v Italiji. Lani je ustanovila podružnico v Milanu, prod nedavnim či* m ekspozituro v Rimu. Znatno se je razširilo tudi poslovanje tržaške filijalke, ki obvlada devizni trg v T u. Sedaj poročajo, da namerava ustanovili podružnico ludi v Benetkah
Finančni položaj italijanskih državnik želcznic in pošte. Italijanske pošte, brzojavi ij telefoni izkazujejo za proračunsko 1. 1924-2« 885,986.879 lir stroškov in 957,523.038 lir do hodkov, toroj 71,536.158 lir prebitka; državn« železnice pa 4.307,541.739 lir stroškov ij 4.438,33. 778 lir dohodkov, prebitka torej 175,791.038 lir. Skupni prebitek italijanskil državnih prometnih podjetij znaša torej nad 200 milijonov.
Fuzija v nemški industriji barv sklenjena Iz Berlina poročajo, da je fuzija v nemški in dustriji b i v perfektna. Fuzijo bo vodila »Bai disehe A ' in- und Sodafabrik«, Nova diužbt se bo irn ovala I. G. Fai benindustrie A. G (Interessengemeinschaft der Farbenindustrii A.-G.). V zvezi s fuzijo je nameravana tud obsežna reorganizacija prodaje. Iz vseh tvor nic se bodo -istvarile 4 regijonalne obratn« skupine. Kap.-al družbe bo znašal 646 mili ;onov zlatih mark, rezerve pa 105 milijonov
Nemška državna banka. Obtok bankovj cev nemške državne ba ke je znašal ultime septembra 2649 milijonov rajh^uark. Obtok je krit z zlatr podlogo 1.494 milijonov mark Upoštevaje še devizno kritje je obtok krit i 56.4 odslot.
Avstrijska Narodna banka. Z Dunaja poročajo, da je odbor avstrijske Narodn« banke sklenil sklicati za 4. november t. 1 izredni občni zbor, ki bo sklepal o izpre-ineinbi statutov.
Znižanje diskonta v Holandiji. Holand-ska banka je znižala diskont od 4 na 3.5 odst.
Ruski trgovinski stiki z Evropo. Z Dunaja javljajo, da je avstrijska Narodna banka dovolila reeskontiramje ruskih akceptov kljub temu, da jo bila Bank of England proti temu.
T.-:' nrr^-r/*
Otroka kapitana Granta.
(Potovanje okoli sveta.) francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil V
<>5
C.
»Proč odtod in tiho! Marš v kabino! Če ne morete pomiriti viharja, molčite! Pojdite mi s poti, vam pravim!«
Medtem ni John Mangles izgubil niti sekunde, da reši ladjo iz nevarnega položaja, ki jo je spravil vanj uporni vijak. Sklenil je, da ostane po možnosti na istem me,slu in se ne oddalji od pravega pota. Šlo je torej za to, da naravna jadra v smeri vetra tako, da mu da čim najmanj odporne ploskve. Dal je torej razviti malo jadro na glavnem jamboru in naravnati krmilo v smeri vetra.
Talita, ki je še vedno ohranila mnogo svojih pomorskih vrlin, je ubogala kakor isker konj, ki začuti ostroge. Tako se je postavila z boki v bran hrumečim valovom. Ali bo tako zmanjšano jadrovje vzdržalo? Napravljeno je bilo iz najboljšega dundijskega platna, toda katero platno bi moglo kljubovati takemu divjanju?
Taka stranska vožnja ima to prednost, da izpostavlja valovom najbolj trdne dele ladje in da zadrži prvotno smer. Vendar pa ni bila brez nevarnosti, ker bi jahta lahko zašla v katero od neskončnih brezden med valovi in se ne bi več vzravnala. Toda John Mangles ni imel dosti izbire. Odločil se je, da ostane pri stranski vožnji, dokler vzdrže jambori in jadra. Po-adka je slala pri njem, pripravljena, da pohiti na prvi migljaj, kamor bi ji velel. John se je držal za vrv in opazoval razburkane vode.
Tako je minila noč. Upali so, da se nevihta poleže proti jutru. Prazni upi! Proti osmi zjutraj se je veter še ojačil, dos*"1"'	sa m na aAkundn in
n ostal hurai/an.
John ni dejal besedice, a v srcu je trepetal za jahto in za vse, ki so bili na njej. >Duncan« se je strašno zibal. Podporna bruna so pokala, ječala. Včasih je skrajni konec jadra oplazil mokre grebene. Zl trenotek je že posadka mislila, da se jahta ne vzravna več; prihiteli so že s sekirami, da odsekajo jambor, ko so se jadra naenkrat iztrgala iz okvirnih vrvi in odletela kakor velikanski ptiči albatrosi.
»DunC'?n<s; se je vzravnal; toda sedaj, ko ni imel na prostrani razburkani gladini nobene opore, nobenega vodstva več, ga je strahovito premetavalo. Bati se je bilo, da se glavni jambor razkolje prav do Lra^a, kjer je vdelan v ladjo. Takega guganja in otepanja po valovih bi ladja ne mogla več dolgo prenašati. Jambor bi razrahljal krov, da bi mogla vdreti voda v nastale razpoke in ladjo zaliti.
John Manglesr jo ostal še zadnji pripomoček: da izobesi mahi jadro in zibeži v smeri nevihte. Po več urah napornih poskusov, lci so.se dvajsetkrat ali še večkra+ izjalo\ ili, je končno le uspelo, da je bilo jadro porabno. Šele ob treh popoldne se je uprl veter vanje in začel gnati ladjo v negotovost.
Tako se je prepustil »Duncan« vetrovom in koščku platna ter bežal, bežal na slepo, z nepreračun-ljivo naglico. Brzel je proti severovzhodu, kamor ga je gnal vihar. Ohraniti je moral kar največjo brzino, kajti samo tako je bilo mogoče misliti na rešitev. Včasih je prehitel val, ki se je gnal v isti smeri kot jahta, se zavil vanj kot velikanska povodna žival, voda pa je pometla od sprednjega do zadnjega konca ves krov. Nato pa je lila zopet njegova hitrost enaka hitrosti valov. Tedaj je postalo krmilo brez pomena, ladja pa je odskočila v stran, da se je malone preobrnila. Nato pa je zopet prehitel »Duncana« hitrejši val, ki je po-metel z neodoljivo silo — razdivjan po besnem viharju — vso jahto od krme do rilca.
V takem strašnem položaju so prebili med upom in strahom ves dan ln vso noč 15. decembra. John Manules ni zaDuetil niti za trenotek svojeea ooveljni-
I š
škega mesta. Zavžil ni ničesar. Mučile so ga strašne skrbi in bojazni, ki jih je njegov mirni obraz prikrival. Njegov pogled se je neprestano upiral v grmade oMakov, nakopičenih na severu.
In res je imel vzroka dt. olj, da se je bal. »Duncan« je bil vržen iz svoje smeri. Bližal se je avstraski obali s hitrostjo, ki je ni bilo mogoče ne ustaviti, ne zmanjšati. Poleg tega je John Mangles čutil po nagonu ,d? jih žene bliskovito hiler tok. Vsak trenotek je menil, d?t zadene ladja ob čeri in se razbije na drobne kosce. Računil / , da suha zemlja že ne more biti dalje kakor dvanajst milj. Suha zemlja, to je pomenilo zanj pogubo vseh nesrečnikov na jahti ali pa vsaj ladje same. Tisočkrat boljše je neiznvrno morje. Če mu ne moreš več kljubovati, se predaš vetrovom. Če te pa vihar vrže na breg, tedaj si izgubljen.
Jobn Mangles je poiskal lorda Glenarvana; pojasnil mu je položaj v vseh "jdrobnostih, narisal mu je vse nevarnosti, ne da bi jih kaj omilil. Gledal je v prihodnjost s hladnokrvnostjo pravega mornarja, pripravljen m vse. Končal je z opombo, da bo najbrž moral pustiti »Duncana«, da nasede na čeri.
»Da rešim tiste, ki so na njem, mylord, če bo mogoče.
—	Naj bo, John, je odgovoril Glenarvan.
—	In lady Helena? Gospodična Grantova?
—	Obvestil jih bom šele v zadnjem tronotku, ko bo Izgubljeno vsako upanje, da se izognemo zemlji. Glejte, da me pravočasno obvestite!
—■ Ne bom pozabil, mvlord.«
Glenarvan se je vrnil k popotnicam, ki so slutile bližnjo nevarnost, čeprav niso vedele nič gotovega. Pokazale so se zelo pogumne, nič manj kakor njihovi sopotniki. Paganel se je bavil — precej ob nepravem času — z zračnimi tokovi in njihovo smerjo. Razlagal je pozornemu Robertu razliko med tornadi, cikloni in premimi viharji. Kar zadeva majorja, je pričakoval konca s turško vdanostjo.
IIIEIIIE =111=111
«t
h	-c
cS	to SC 3
.a
Q
s « 8
! j*
« >
o a
a S
.2 -13 8 § Šf S
Jte.
n
'H
J
S
b o
?3 ft • —t o >
M S
S N m «
41 S
U
E g.
io	a
K)	-0
*	2
0	£
ft-Š M
G I
»•a
2 Q
Ji s
*t <2 >
A t
iS Q o 00
i*
ii M
'i
oj &
'i 5 sa
=111=111 in=iii=
'Avstrija pač pozna pomen Rusije za izvoz svojih industrijskih produktov. — Iz Berlina, pa prihaja vest, da bo konzorcij nemških velebank pod vodstvom Deutsche Bank dovolil Rusiji kredit v znesku 100 milijonov rajhs-mark za finansiranje nemško-ruske trgovine, r— Nasprotno angleške banke nočejo eskonti-rati ruskih menic in poizkušajo izvajati finančni bojkot nad Rusijo, kar pa jim gre težko od rok.
Borze.
Dne 9. oktobra 1925.
Denar.
Zagreb. Berlin 13.35-13.45 (13.36-13.46), Italija 224.44 - 226.84 (226.82 — 227.68), London 271.88 - 273.88 (27.42- 274.42), Newyork 55.97— 56.97 (56.02—56.62), Pariz 259.50—263.50 (260.60— 264.60), Praga 165.94—167.94 (166.13-168.13), Dunaj 7.8880—7.988 (7.894—7.994), Curih 10.8260— 10.9260 (10.84—10.92).
Curih. BelgTad 9.1750-9.20 (9.175-9.20), Italija 20.75—20.80 (20.80—20.85), London 25.1150— 25.1175 (25.45—25.12), Newyork 518.25—518.75 (518.25 — 518.75), Pariz 24-24.10 (23.95—24.05), Praga 15.35—15.40 (15.35—15.40), Bukarešt 2.45— 2.55 (2.45—2.55), Bruxelles 23.50—23.60 (23.10— 23.30).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.595, Kodanj 171.80, London 34.31, Milan 28.33, Newyork 708.35, Pariz 32.82, Varšava 117.75. — Valute: dolarji 708, angleški funt 34.22, francoski frank —, lira —, dinar 12.58, češkoslovaška krona 20.97.
Praga. Devize: Lira 135.50, Zagreb 60.50, Pariz 156.875, London 163.40, Newyork 33.75.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7 odstot. invest. posoj. 80 den., vojna odškodnina 310—312.50, zaklj. 311, zastavni listi 20—24, kom. zadolžnice 20—24, Celjska 201—205, Ljublj. kreditna 220—240, Merkantilna 100—102, Kred. zavod 175—185, Strojne 121-126, zaklj. 123, Trbovlje 248—358, Vevče 120 den., Stavbna 165— 180, šešir 128-148.
Zagreb. 7 odstot. invest. posoij. 75 zaklj., vojna odškodnina 294.50—295.50, za okt. 298—298.50, Hrv. esk. 125—127, Kred. 130—136, Hipobanka 71.50—73, Jugobanka 109—110, Praštediona 950-960, Ljublj. kreditna 225 den., Slavenska 49—50, Srpska 144—146, Narodna banka 4.500, Eksploata-cija 47—52, Šečerana 500—520, Gutmann 400—410, Slavex 140—145, Slavonija 51.50—52, Trbovlje 340 —350. — Tendenca padajoča.
Dunaj. Don.-savska-jadr. 636.500, Živno —, Alpine 274.600, Greinitz 138, Kranjska industrijska 375, Trbovlje 435.500, Hrv. esk. 167, Leykam 171, Jugobanka —, Hip. banka 89, Avstr. tvornice za dušik 200, Gutmann —, Mundus 1008, Slavex —, Slavonija 63.800.
Blago.
Ljubljana. Les: Trami, monte, po noti, fco meja 1 vag. 320—320, zaklj. 320; frize, od 4 do 10 c.m, od 25—60 cm, fco meja 1300 bi.; breza, od 10—30 cm prem., fco meja 400 bi.; bukova drvn, 1 m dolž., suha, fco nakl. post. 2 vag. 17.50—17.50, zaklj. 17.50. — Žito in poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 255 den.; koruza medjimurska, nova, na solneu sušena, fco Cakovec 210 bi.; koruza okrogla, drobna, zaduhla, par. Ljubljana 190—195 bi.; koruza v storžih, par. slav. post. 75 bi.; koruza nova, okt., nov., dec. 100 odstot. kase pri sklepu, par. slav. post 122.50 bi.; koruza nova. umetno sušenn, par. sremska post. 1 vag. 162.50—162.50, zaklj. 162.50; koruza stara, rumena, zdrava, suha, rešetana, par. sremska post. 1 vag. 185—185, zaklj. 185; fižol mandolon, fco Ljubljana 295 den.; fižol prepeličar, fco Ljubljana 345 den.'; fižol ribničan, fco Ljubljana 315 den.; fižol beli, prebrani, baranjski, v vrečah po 100 kg, glasom vzorca, fco Postojna trans. 300 bi.
Izpred sodišča.
SLADKI ZAKONSKI JAREM. — ŽENSKA BITKA.
ATENTAT S TINTO.
Manjše, zadevice se rešujejo v tej sodni dvorani na okr. sodišču in hitro se vrste slike, dejanja in prizori. Evo par filmov: Pred sodnika stopi žena, že precej priletna iz ljubljanske okolice in pravi: Gospod sodnik, jaz tožim moža. Res, to ni lepo, vendar jaz ne morem tega življenja več
prenašati. Gospod, 12 let sem se sama trudila za sebe in za otroke. Sedaj pa se je vrnil mož domov in tako ravna z menoj, da je preveč. Preklinja strašno in me tudi pretepa. — Mož prizna, kar toži žena, trdi pa, da sta se z ženo pobotala in da je bil, kadar je z njo slabo ravnal, vedno pijan.
—	Sodnik: Pobotajta se! Obtoženec: saj sva se! — Sodnik: Sezita si v roke, pa mirna bodita. — In segla sta si v roke, sodnik pa ju je odslovil: »Oproščeni ste za enkrat, pa z Bogom in mirna bodita!«
—	Oče, pravi sodnik naslednjemu, pri vas so pa našli pod streho staro puško. Zakaj pa je niste naznanili? Ali ne veste, da se ne sme imeti orožja, katerega se ne prijavi? — Gospod sodnik, nisem niti vedel, da je puška v podstrešju. To je stara razbita puška, ki je komaj še za v koruzo kot strašilo. Zvedel sem pa šele sedaj, da so jo prinesle v hišo predpustne »maškare« in so jo pri nas pustile. — Za enkrat počakajmo, pravi sodnik, da najdemo morda tiste ljudi, ki so puško prinesli. — Nato je napolnila sodno dvorano huda družba Ižancev. — Kot obtoženca sta nastopila Matija in Marija M. z Ižanske ceste. Tožili pa so ju K-čevi. Šlo je za precej ostro zmerjanje in za lahko telesno poškodbo. Marija je bila tožena, da je polila K. z vodo in jim očitala, dekletom namreč, jako dvomljive stvari. Ker sta obtoženca grozila s proti-tožbo, češ da sta bila tudi onadva žaljena, je skušal sodnik stranki poravnati, a stranke niso na to pristale, nakar se je začela mestoma jako živahna razprava, ld je bila za poslušalce prav kratkočasna. Konec prvega dela je bil ta, da sta bila obsojena Marija na 500 Din, Matija pa na 50 Din globe. Drugi del, v katerem bosta pa nastopila kot tožnika današnja obtoženca, se bo odigral v kratkem v isti dvorani, in tako bodo dobili hudi nasprotniki vsak svoje zadoščenje. — Sledila je nato živahna dogodbica iz Šiške. Obtožen je bil mlad fant, da je vrgel na prigovarjanje mlade tovarišice, v neko stanovanje steklenico črnila. Razbil je dve šipi in poškodoval zastore. Oba obtoženca sta dejanje odločno zanikala. Obtožba se je najbolj opirala
Kupujte srečke Dij. podp. društva v Ljubljani!
na dejstvo, da je neki priči obtoženec pokazal tisti večer steklenico in rekel: »Tu pa imam tinto!« Toda ta argument še ni zadostoval za obsodbo, ker ie obtoženi povedal, da je to res rekel, toda v Šiški je v nekaterih družbah v navadi, da pravijo v šali vinu »tinta«, žganju pa »špaga«. In on je imel v steklenici v resnici vino in ne tinto. Ker se sodnik na podlagi teh dokazov ni mogel uveriti niti o krivdi, niti o nedolžnosti obtožencev, se je odločil, da bo zaslišal še nove priče, da se točno pojasni, kakšna je bila ta »tinta«.
Bogata loterija »Dijaškega podp. društva« nudi sledeče dobitke: 1 za 40.000 Din, 1 za 15.000 Din, 1 za 6000 Din, 2 po 3000 Din, 1 za 1500 Din, 5 po 1000 Din 10 po 500 Din, 20 po 250 Din, 50 po 100 Din, 200 po 50 Din in 750 po 25 Din. Srečke, s katerimi priložiš svoj kamenček za zgradbo dijaškega podpornega fonda, pa so po 10 Din in se dobe povsod, posebno pa pri odboru D. P. D., Miklošičeva c. 5 v Ljubljani.
Poizvedovanja.
Izgubljeni dežniki na Vodnikovem trgu. Mest»
no tržno nadzorstvo ima shranjenih več dežnikov in denarnic, ki so se izgubili na Vodnikovem trgu ter poživlja njihove lastnike, da se oglasijo v pisarni na Vodnikovem trgu ob enajstih dopoldne.
Meteorologično poročilo.
l>;ubl<nna 108 m n m vis Normalna barometerska višina 736 mm.
La* vjpaso • an a	rtaiu mete v mm	lonno-muter v C	t^.iuru u, diterenon v 0	.Nebu, .etrov	eauavmu v mm
8./10. 21 h	737-6	15-0	0-4	v. obl. s.	
9./10. 7 h	7433	9-6	1-0	oblač. v.	• —
9./10. 24 U	744-8	115	3-1	oblač. v.	
UND£RWOOD
pri Lud. Baraga, Lfubljana
Selenburitfova ul. 6/1. Telefon štev. OSO.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 150 ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više.	Za odgovor znamko !
Išče se dobro izurjen
Boljši hlapec
treznega, poštenega vedenja, vajen konj in vseh gospodarskih del, se sprejme v v Ljubljani. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in z naravstveno sve-dočbo naj se pošljejo na upravo »Slovenca« pod šifro »Hlapec« štev. 6844.
tČApm za svojega brata tdOCIEI posestnika in do-brostoječega trgovca, poznanstvo s simpatično, neodvisno gospodično ali vdovo v starosti od 30—40 let s primernim kapitalom. Ne-anonimne ponudbe pod šilro »Dobra bodočnost« ra upravo lista Marburger Zeitung, Maribor.	6843
Mizarskega pomočnika
sprejmem takoj, treznega in zanesljivega. Stanovanje in hrana v hiši, plača po dogovoru, - Strojno mizarstvo Lovrcnc Mačič, Prevalje.
llPDnPP za pekovsko ULCUCU obrt, poštenih staršev, se takoj sprejme. Učna doba je 2Vi leta; uče-nec mora biti star najmanj 16 let. Prednost ima oni, ki se je že učil obrta. - Josip Sašek, pek. mojster, Metlika — Slovenija.
POROČIL se je V septembru v Dev. Mar, v Polju g. Viktor Rupret z gdčno Eiico Lešnjakovo. Bilo srečno!	6853
Službe iščem
v trgov, hiši na deželi, kjer bi pomagala v trgovini in v gospodinjstvu. - Naslov v upravi lista pod Stev. 6833.
Sprejmem natakarico
(tudi začetnico), za gostilno na deželi pri kolodvoru. — Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Natakarica« št. 6759.
DIJAKI se sprejmejo
na stanovanje in hrano. Naslov v upravi pod št. 6831.
za samostojno obrt v industrijskem kraju na Gorenjskem. — Ponudbe na poštni predal 153 — Ljubljana.
starega 6 mesecev, oddani za svojega. — Naslov pove uprava lista pod štev. 6766.
Sobo
išče SOLIDEN GOSPOD v bližini Tabora za 15. oktober pod »Električna luč«.
NJIVA s travnikom
2 orala, poleg Bleda — ob bleško-zasipski cesti v Vint-gar, stavbena parcela, najlepši pogled na Triidav in Karavanke, je naprodaj. — | Župnišče ZASIP — p. Bled.
Bencin-motor
prodam — ležeč na vozu, 4 — 6 PS, v prav dobrem stanju. - RUDOLF KRUI.C, Radeče pri Zidanem mostu.
KUPUJEM bukove in hrastove hlode
ter bukove in hrastove parcele na stoječem za posekati v lastni režiji. Ozira se le na ponudbe z navedbo množine in cene. PRODAJAM: drva, odrezke od žage in parket po znižani ceni, dokler traja zaloga. - IVAN ŠIŠKA, tov. parket in parna žaga, Ljubljana, Metelkova 4.
j. 2 novi šupi, ■ kriti z opeko, uporabljivi za prodajo premoga in drv ali pa zeio pripravni za razno shrambo kakemu posestniku; 2 LOPI, pripravni za branjarijo ozir. raznovrstno prodajo ter en kompleten vrtni paviljon, zelo ličen tudi . za goJbo, oziroma h kaki gostilni ali kavarni za prodajo okrepčil. Natančni podatki se izve !o pri ge. Mari;i Štiicel, Ljubljana, Sv. Petra cesta 33.
4 betenirani filevi
(vsak za 2 konja), pripravni tudi za skladišča, bivše živ. bolnice na Poljanski cesti, se oddajo takoj najvišjemu ponudniku. — Ponudbe je poslati na Kmetijsko družbo, Turjaški trg št. 3.
šport - luksus, v jako dobrem stanju, se pod ugod. pogoji proda. - Natančnejša pojasnila in ogled: Hotel Slon, R. Kundrič, Ljubljana.
Inserirajte v »Slovencu«'
ob deželni cesti v Sloveniji, na zelo p-omet-nem kra)U, SE UGODNO PRODA vsled preselitve. Poslopje ima tudi trgovino, kleti in štiri sobe. Gospodar'ka poslopja. 12 johov njiv, travnikov in gozda v neposredni oko'ici. Zelo ugodna cena in plačilni pogoji, — Ponudbe pod »GOSTILNA« na Aloma Comna-ny, Ljubljana.	6823
INŠTRUKTOR
se išče za francoščino;
Pouk dve uri na teden. — rednost imajo dijaki iz 5 — 6 gimnazije. — Naslov v upravi lista ped St. 6792.
NAJEM
krasno posestvo z vsemi go> spodarskimi poslopji za 10 glav živine, četrt ure od Litije. Poizve se; Gorati Log št. 5, Litija.	6859
si zavarujte s patentirano
ANTIVARIX
obvezo. — Cena; Din 150'— Naročila: M. BARTL, Stritarjeva ulica 2
g Premog-Čctoigi
Woifova ulica 1. II.
m Telrlon Stev 1.6. m
R®:*5 imtm ®E8S KHHM mfi!f »s«?'
Stek!ena
strešna opeka
je zopet na zalogi pri ZDRUŽENIH OPEKARNAH D. D. v Ljubljani.
Zalivala.
Za blagodejno sočutje ob ^miki prebridke izgube naše ljubljene hčere oziroma sestre
aitrude p!. Mscfi
in za krasne vence in cvetlice izrekamo vsem prisrčno zahvlo.
L'ub!jana, dne 8. oktobra 1925.
ŽALUJOČI OSTALI.
rjpolnoma »amostojnega v vsem posojilničnem poslovanju (knjigovodstvo, korespondenca, zemljiška knjiga itd,), poštenega in zanesljivega — sprejme za takojšnji ali čimprejšnji nastop
»POSOJILNICA V RADGONI«. - Pogoj;
zmožnost voditi društveni pevski zbor in sodelovanje v prosvetnih društvih. Prošnje s spričevali o dosedanjem službovanju in zahtevki plače je vložiti čimprej na načelstvo imenovane posojilnice.
nmm m jesen in zimo
ter si oskrbite pravočasno
y$n!e sa čevlje
f	IZ ST&LNE ZALOGE
1 jrttEEngov, stofcs, ševro, trt«: m rufave hranite HiijfcoiiSt Kvalitete. - cene tabo zmerne.
fraiic Eriam KWaAS
Of Ljuttlgaiia, stari trg štev. 18 a. pq
Umetni mlin.
Išče se DRUŽABNIK za dobro vpeljan umetni mlin v Industr. kraju in industrijski dolini z glavnico 100 do 200 tisoč dinarjev, oziroma se ves kompleks tudi ugodno proda. — Poizvedbe daje uprava »Slovenca« pod šifro »Umetni mlin« St. 6648.
Lesni trgovci pozor!
Prevzamem v nakup in komisijsko razprodajo vsakovrsten rezan, okrogel, tesan, trdi in mehki les, drva proti 2% provizije ter oskrbujem najboljše inozemske kupce ter dobre plačnike. Obvezne ponudbe z navedbo cene, nalag. postaje ter konsigna-cije se naj pošljejo na naslov D. KoroSec, Rečica ob Paki.
Lep, velik vrt
v sredini mesta, se ODDA v najem. — Naslov se izv.. v upravi lista pod št. 6855.
OTOMANE
v blagu Din 850.—, afrik mo-droci Din 250.— in vse tapetniške izdelke solidno in najceneje dobavlja
RUDOLF SEVER
Gosposvetska cesta Stev. 6, (t biSi mesarja Slamiča).
Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu.
Knjigoveznica K.T.D. v Ljubljani Kopitarjeva uilca 6. II.
ima,
kdor v živa.
KO LINI KO KAVO!
m lil
iBiiiiiiipii^BiiaiiBlBliillliPiilOBllBillilililil
Oddelek I.
CENITVE
Restavracijo ali špecerijsko trgovino
v prometnem kraju, vzamem v najem ali kupim.
_ Cenjene ponudbe se prosi na upravo lista
Globoko razžaloščeni javljamo tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog ozir. brat,
Leopold Cimperšek
nadučitelj
v četrtek, dne 8. oktobra t. 1. ob 11 zvečer, v starosti 47 let, izdihnil svojo blago dušo. — Pogreb predragega pokojnika bo v soboto, dne 10. oktobra ob 16 (4) popoldne v Loki pri Zidanem mostu.
V Loki pri Zidanem mostu, dne 9. oktobra 1925.
LOJZKA CIMPERŠEK roj. FON, soproga. — IVANKA, MARICA, FRANC, KAROL, ROZA, ŠTEFANIJA in RUDOLF, bratje in sestre.
tehničnih naprav industrijskih podjeti in poslopij vseh vrst tn za vse namene.
Oddelek II.
STROKOVNA MNENJA
in interefno zastopstvo vseh vrst, za vse namene, zaupne izjave in ustanovitve
Oddelek tli
STROJI
m
Sodelovanjem uaših oddelkov I. in II. najboljše zveze Zato dobave vseh strojev in naprav. — Prezidave, — Načrti. — Stavbeno vodstvo.
Radefeeul-Bresden (Deutschland).
^	& m ■ fej