TRGOVSKI LIST
časopis za trgovino, Industrijo In obrt
ŠSgnfoina xa ozemlje SHS: letno 180 Din, za Vz leta 90 Din, za leta 45 Din,	Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. SB.
»eaečno 15 Din; za inozematvo: 210 Din. — Plača in toži ae v Ljubljani	Dopisi ae ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.9M.
LETO XII.	Telefan	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	četrtek,	dne	16.	maja	1929.	Telefon	št.	2552.	ŠTEV	57.
vmtmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
živo potrebna publikacija statistike trgovine, obrti in industrije v Sloveniji.
Zbornica za TOI za Slovenijo v Ljubljani je pravkar izdala knjigo Gradivo za statistiko trgovine, obrti in industrije v Sloveniji«. — Obsežno publikacijo, katera prinaša statistične podatke o stanju trgovine, obrta in industrije v Sloveniji v letih 1902, 1912, 1925, 1926 in 1927, je uredil zbornični generalni tajnik g. lir. Fran W i n d i s c h e r. Poklicani strokovnjak za vprašanja statistike vseu|iliški profesor g. dr. Albin Ogris je o tej publikaciji izrekel svoje priznanje in svojo pohvalo. Strokovno njegovo oceno prinašamo na drugem mestu.
Publikacija, ki je prva svoje vrste, obsega sledeče tabele:
1. Statistika trgovine na bivšem Kranjskem za 1. 1902 s skupnimi številkami za 1. 1912.
2. Statistika obrta (z všteto industrijo) na bivšem Kranjskem za 1. 1902 s skupnimi številkami za 1. 1912.
3. Statistika trgovine za politične okraje bivše Štajerske, ki so po prevratu v celoti ali deloma pripadli Sloveniji, za 1. 1902.
4. Statistika obrta (z všteto industrijo) za politične okraje bivše Štajerske, ki so po prevratu v celoti ali deloma pripadli Sloveniji, za 1. 1902.
5. Statistika trgovine v Sloveniji za leta 1925, 1926 in 1927.
6. Statistika obrta v Sloveniji za leta 1925, 1926 in 1927.
7. Statistika industrije v Sloveniji konec 1. 1927.
V	zadnji dobi je Zbornica za TOI v Sloveniji v kratkih presledkih izdala že tretjo lepo knjigo. Knjigi »Pogledi na gospodarsko leto 1928« je lani sledila publikacija »Prispevki h gospodarski statistiki Slovenije« in sedaj se tem objavam zborničnim pridružuje tretje delo »Gradivo za statistiko trgovine, obrti in industrije v Sloveniji«.
Dr. A. Ogris, vseučil. profesor:
Gradivo za statistiko trgovine, obrti in industrije v Sloveniji.
Uredil dr. Fran Windischer. Izdala Zbornica za TOI v Ljubljani. L. 1929.
Cena 28 Din.
Takšno publikacijo smo že dolgo pogrešali in jo pričakovali. Imamo sicer o naši obrti, industriji in trgovini nekaj statističnih drobnjav, pa te so tako poraztresene in prikrojene vsaka po svojem specialnem namenu, da vse skupaj ne podaja enotnega in celotnega pregleda. Končno smo takšno Pregledno statistiko vendarle dobili in to kar za pet let, namreč za leta 1902, 1912, 1925, 1926 in 1927, tako da zvemo tudi, kako se je v celoti in v posameznih panogah slovenske obrtnosti v pravkar preteklem če-trtstoletju gibal razvoj. Leto 1928 beleži razmeroma tako malo sprememb, da velja stanje koncem leta 1927 še kot živa slika o stanju najnovejšega dne.
Dočim so publikacije Zbornice TOI za '• 1927 in 1928 poročale o stanju posameznih manj obsežnih plati slovenskega gospodarstva (o trgovinskem in obrtnem šolstvu, stanovskih
organizacijah, davčnih bremenih, de-narnih-zavodih in delniških družbah) v obliki definitivno sestavljenih su-marnih statističnih tabel, smo letos v
Gradivu« na eni strani dobili sicer nekaj manj, zato pa v drugem pogledu mnogo več, namreč sistematično sestavljene podatke v vseh gospodarskih podjetjih v Sloveniji. To je mnogo vredno. Definitivne statistične tabele je vzeti, kakoršne so: uporabljati in interpretirati jim rnoremo in smemo le v mejah njihove večje ali manjše strnjenosti. Gradivo pa bere lahko vsakdo po svoje, ga presoja celotno in v posameznih delih raz lastno stališče in uporabi po svojih potrebah in pa metodah. Jeden obdelavec gradiva opozori lahko na pogreške vseh prejšnjih, spopolni interpretaci jo in končna korist je za vse prizadete zbog tega višja. Iz definitivnih suma-ričnih tabel pa je le zelo težko naknadno izločiti hibe in pogreške, ki se pogostoma same od sebe, po naravi zbiralne in kontrolne metode lahko vkradejo, ako jih že izvestna intere-siranost obdelovalca nehote in nevede ne vtihotapi, v tabelarične stolpce.
Gradivo je sestavljeno tako, kakor ga nudi upravna evidenčna služba Zbornice TOI. Porazčlenitev je v krajevnem oziru izvedena po političnih, za povojna leta pa po davčnih okrajih; za medsebojno primerjavo stanja v posameznih letih pred vojno in po nji je treba torej le sešteti podatke posameznih davčnih okrajev, ki pripadajo enim in istim političnim okrajem. V stvarnem pogledu je trgovina v predvojnih letih porazdeljena v 19 skupin po naravi trgovinskega predmeta, vendar pa tako jasno in pregledno, da lahko vsakdo v iste skupine porazčleni tudi trgovine, ki so za povojna leta pbdane specializirano do vsake posamezne vrste v vsakem davčnem okraju, pa četudi je dotična vrsta zastopana z enim samim obratom. Trgovino pojmuje »Gradivo« v najširšem smislu, prinaša torej tudi podatke o vseh njenih pomožnih panogah (prevozništvo, agenture, carinski posredniki, denarni zavodi, zavarovalnice itd.). Med detajlno trgovino in trgovino na debelo se pri nas statistična razpredelitev da silno težko izvesti, ker v naših krajih mnogo grosistov prodaja tudi na drobno.
Obrt in industrija ste razvidni ravno tako za vsako posamezno vrsto in glede vsakega okraja posebej. Razpredelitev je izvedena po naravi izdelka. Interesantna bi bila tudi razčlenitev po občinah; pa v tem primeru bi gradivo preko mere naraslo in bi publikacija morala biti zelo draga. Da vsebina publikacije postane razumljiva tudi širši evropski javnosti, tolmači slovensko imenovanje vsake posamezne tabele na posebnem listu nemški prevod.
Ker je gradivo nabrano in seskup-Ijeno po metodi sekundarne statistike, je za vsak posamezen okraj izkazano število v njem obstoječih obratov vsake posamezne vrste trgovine, obrti in industrije. Sistematična she-matizacija obratov po skupinah bi dala sicer nekaj več reliefne preglednosti, pa bi močno okrnila zopet praktično uporabljivost. Shematični pregledi so v statistiki obrtnosti še zmiraj zelo kočljiva zadeva; še danes niti ena izmed industrijskih držav, ki vendar žrtvujejo veliko za svojo oficialno statistiko obrtnosti, nima sheme, ki bi ustrezala glavnim zahtevam statistične metode; takšne so notranje težave, ki pohajajo iz narave predmeta samega. Zato je b o 1 j š e, da Zbornica TOI
Ravnatelj A. Kreji
V	romantični Dravski dolini na vznožju Pohorja je praznoval te dni v krogu svojih najožjih prijateljev tiho in skromno, kot je v vsem njegova navada, — 50-letnico naš prijatelj ravnatelj Anton Krejči. Sredi dela, ki mu je vsebina in naslada življenja, neopaženo, ga je skoro presenetil ta jubilej v sredi pomladanskega cvetja in zelenja idiličnih Ruš. Dolžnost mi nalaga, da se skušam ob tej priliki jubilantu v imenu naše gospodarske javnosti vsaj z nekoliko vrsticami oddolžiti za njegovo uspešno in požrtvovalno javno delovanje.
Ravnatelj Anton Krejči je stopil v vrste naših gospodarskih delavcev takoj po prevratu in se z živo vnemo pričel udejstvovati na vseh poljih. Posebno neumorno in zaslužno je njegovo delovanje za industrijo mariborske oblasti, katero zastopa v industrijskem odseku TOI zbornice, v odboru Zveze industrijcev in v predstavništvu gospodarskih organizacij mariborske oblasti. Ne lahka in zelo nehvaležna je dandanes vloga, ki mu jo je narekovalo zastopanje interesov mariborske industrije v dolgotrajni in mnogokrat ogorčeni borbi proti prenagljenim ukrepom, naredbam in dajatvam in nič čudnega bi ne bilo, ako bi imel naš simpatični prijatelj ravnatelj Krejči za to, da je vedno in povsod branil naše stališče, poleg mnogo-brojnih častilcev in dolžnikov tudi kakega neprijatelja, ki v svoji krat-
svojega gradiva tudi v tem pogledu ni skušala vtesnjevati v katerokoli iz obstoječih šablon. S tem je ustvarila možnost, da ostane gradivo uporabno za vse poznejše sistematizacije po načelih in metodah, ki se bodo po svoji postopni izpopolnitvi v vsakem konkretnem primeru zdele najbolj primerne.
Okusno opremljeno publikacijo Zbornice TOI je najtopleje pozdraviti. Le da bi interesenti pridno posegli po nji. Interes za gospodarske zadeve pa spadif k splošni naobrazbi vsakogar, ki se hoče danes upravičeno prištevati k razumniškim krogom. Samo s zatrjevanjem ta interes seveda še ni izkazan. Interes za takšne publikacije pa je v poslovnih krogih naravnost poklicna dolžnost, kajti takšen pregled, kakor ga nudi zbornično »Gradivo«, poraja nove ideje in ustvarja novo pobudo za individualno koristno ravnanje. Ne v knjižnice in pa arhive samo. temveč v življenjsko prakso bi letošnje »Gradivo« moralo najti uglajeno pot kot kompas med najširše vrste slovenskih gospodarjev.
— petdesetletnik.
kovidnosti ne more oceniti nedogled-ne važnosti pametne in previdne industrijske politike za gospodarski napredek mariborske oblasti.
Podjetje, kateremu načeluje ravnatelj Krejči, predstavlja izrazito eks-portno industrijo, ki se uveljavlja s svojimi proizvodi z uspehom na vseh svetovnih tržiščih v daljnjih deželah tihega oceana, Avstralije in Amerike in ki nosi sloves slovenskega dela širom sveta. Nad 95% produkcije gre v inozemstvo. In tu je bil baš ravnatelj g. Anton Krejči, ki je že pred leti začel neumorno propagando za to, da se uporaba umetnih gnojil razširi tudi v tuzemstvu, da se pojača naša po-Ijedelska produkcija, ki je močno zaostala za naprednejšimi deželami. Prepotoval je na svojih propagandnih potovanjih celo državo do Kosovskega polja, Ohrida in Bitolja, proučil razmere, v katerih živi in deluje srbski, vojvodinski, bosanski in sremski seljak. Navezal je stike z vsemi gospodarskimi organizacijami, zadružnimi zvezami, strokovnimi učitelji, vzornimi posesti, kemičnimi preizku-ševališči in drugimi poljedelskimi institucijami širom države, jih seznanil s praktičnimi prednostmi uporabe umetnih gnojil za ojačanje poljedelske produkcije. Težko je bilo spočetka orati ledino, vendar žilavost našega jubilarja je premagala tudi tu vse težkoče. Vidni uspehi se danes kažejo povsod in osebnost našega prijatelja Krejčija — ki ga pozna naša mladina kot povestnega strica iz zelene Štajerske iz mičnih podlistkov in pripovedk Fr. Milčinskega — je znano po celi Srbiji, v Kraljevem, v Kosovski Mitroviči, v Zaječaru in v Skoplju. Morda znajo ceniti gospodarji tam doli njegovo zaslužno delo za naše splošno gospodarstvo višje kakor njegovi ožji sorojaki, katere je s svojimi zaslugami tako zelo zadolžil.
Naš jubilar je dosegel 50-letnico na višku svoje delovne moči in iz vsega srca mu želimo, da nam ostane v bodočih decenijih zvest prijatelj in poli orni k naših stanovskih interesov, neustrašen vodja in zastopnik industrije v mariborski oblasti, da ga nam ohrani Bog zdravega in delavnega v naših vrstah še mnogo desetletij!
Fran Bonač.
Krošnjarjenje z manufak-turnim blagom.
Primorani smo na tem mestu ponovno apelirati na oblastna oblastva, da posvečajo krošnjarjem večjo pozornost. Od raznih naših prijateljev nam prihajajo vesti, da se krošnjar-stvo v naši pokrajini opasno širi in da so ostali skoro brez uspeha vsi pozivi gg. velikih županov. Časi so res težki in prilike za zaslužek le redke, toda pri nas nismo s tem prav nič na boljšem kot drugod. Zato nikakor ne moremo odobravati, da se iz katerihkoli ozirov tolerirajo stvari, ki se v drugih pokrajinah absolutno ne dopuščajo. Našim krošnjarjem s suho robo se delajo vsepovsod težave in krošnjarjenje s čipkami, Jd se izdelujejo v naših najbednejših krajih, je razen v domačem okraju, ki pa naravno za nakup ne pride v poštev, popolnoma onemogočeno. Ni naša želja, da bi se pri nas ljudi preganjalo! Želeli bi le, da se pazi na striktno izvajanje obstoječih zakonitih določil. To in ničesar drugega. Večjo pozornost bi se moralo posvečati krošnjarjenju že iz
»KtanMI
Štev. 57.
IIMM—IIIII III ..
varnostnih ozirov, ako se noče prizna- ! ti važnosti drugim, mogoče še tehtnejšim momentom, koje bi bilo treba upoštevati pri kontroli nad krošnjarskim prometom. Mnogim tatvinam bi se prišlo prej na sled, če bi varnostni organi bolj pazljivo nadzirali krošnjarje.
Pritožbe prihajajo zlasti iz Ptuja. Krošnjarjenje z manufakturno robo je zavzelo tam že tak obseg, da je odpo-moč nujno potrebna. Morda bi bilo vendar koristno, če bi se varnostni organi pobrigali za izvor blaga, s katerim se krošnjari. Zakon pravi, da mora biti blago domačega izvora in da morajo imeti vsi krošnjarji izkaze o nabavi blaga. Tudi je prepovedano prevažati krošnjarsko blago na vozilih; krošnjar ga mora sam nositi in ne srne imeti nobenega pomočnika. Pri nas se krošnjari zlasti o'b letnih sejmih kar na veliko.
Blago, s katerim se krošnjari, je najslabše vrste in je tu kontrola tudi v zaščito konsumentov, zlasti sejmarjev, ki so po sklenjenih kupčijah mnogokrat dokaj lahkomišljeni, nujno potrebna!
Tudi so krošnjarji skoro redno ne drže predpisov glede odpiranja in zapiranja, dasi veljajo ti predpisi tudi za krošnjarje. Pri nas se največ krošnjari ob nedeljah, dasi je tudi krošnjar-ski promet ob nedeljah prepovedan.
Pritožbe naših trgovcev so utemeljene in pričakovati bi bilo, da se bo poseglo v te razmere s strožjo roko, da sc že vendar enkrat napravi red.
RAZŠIRJENA OBVEZNOST ZAVAROVANJA VALUTE.
(Ministrski svet je izdal sklep DRB 73.787, po katerem se mora zavarovati valuta v smislu čl. 15. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami tudi pri izvozu orehov, suhih sliv, suhih gob, semen detelje, maka, rezancev, sladkorne pese, buhača v cvetju in listih, oljčnega olja, špirita in vina, metil-nega alkohola, masla, železne rude, umetnega škrilja (salonita), rjavega premoga, sode, amonijaka, kavstične sode, soli, oetove kisline (acetatov), kalcijevega karbida, kalcijevega cianamida, z oljem prepojenega cianamida, usnja za podplate, gornjega usnja, celuloze, pisalnega in risalnega papirja, papirja za tisk, letosilicija, sirovega cinka v kosih, ploščah in prahu, posode iz železne pločevine in emajlirane posode.
Naročajte »Trgovski list«!
Dr. Jurij Štempihar:
Tožiteljska varščina in naš meddržavni promet.
(Nadaljevanje.)
Uradne zbirke sedaj veljavnih pogodb sploh ni. Mogoče je vzrok v tem, da glede nekaterih trgovinskih pogodb pri nas ni mogoče ugotoviti, ali oziroma v koliko še veljajo ali ne. — Od skupin prehajamo sedaj na posamezne države. Pri tem citiramo zadevno besedilo predvojnih pogodb po službeni izdaji srbskega ministrstva zunanjih zadev »Ugovori i konvencije Srbije i stranih država« iz leta 1887 (!); tuji tekst se pristavlja, kjer je srbski tekst dvomljiv.
Z Zedinjenimi državami Amerike je sklenila Srbija trgovinsko pogodbo z dne 2./14. oktobra 1881. Čl. i/II. pravi: »Podanici Srbije u (sic.) USA i gradjani USA u (sic.) Srbiji moči če uzajmice saobrazno zemaljskim zakonima ... vršiti svoje poslove i u tome uživati i u ličnosti i u imanju svome, onu istu zaštitu, koju imaju gradjani zemlje ili (sic.) podanici najpovlaščenijeg naroda«. — Člen
4./IV. pravti: »Oni (scil. državljani pogodnic) če Lmati uzajmice slobodan pri-stup u sudovima saobrazno zakonima zemaljskim, kako da traže tako i da brane prava svoja na svima stepenima sudova zemaljskih. Oni mogu upotreb-Ijavati u svima sporovima advokate, pomočnike njihove i agente sviju klasa, k o ji su ovlaščeni za to zakonima zemaljskim i uživače u ovom pogledu, Sto se tiče domačeg pregleda (angl. tekst: and shall enjoy in this respect', and as con-
K oliko se porabi v naši državi tobaka?
Državna monopol ska uprava je objavila pred kratkim podatke o prodanih tobačnih izdelkih v mesecu marcu 1.1. Iz teh podatkov je razvidno, da se je v tem mesecu potrošilo v naši državi 466.657 kg tobaka, 310,816.460 cigaret in 3,390.124 cigar v skupni vrednosti 137,503.926 Din. V Sloveniji se je v tem mesecu potrošilo 43.185 kg tobaka, 43,766.930 cigaret in 1,486.002 cigar v vrednosti 16,806.707 50 Din. V ostalih pokrajinah je monopOlska uprava prodala tobaka in tobačnih izdelkov: v Srbiji za 43,028.192 Din, v Vojvodini za 16,933.508-07 Din, v Črni gori za 1,868.522 Din, na Hrvatskem za 32,640.792 Din, v Bosni za 20 milijonov 760.124 Din in v Dalmaciji za 5,551.080-50 Din. V mesecih december 1928 in januar ter februar 1929 je prodala monopolna uprava za 375 milijonov 518.521-32 Din tobaka in tobačnih izdelkov, od tega v Srbiji za 124,124.070-25 Din, v Vojvodini za 47 milijonov 776.254-57 Din, v Črni gori za 4,665.808 Din, v Hrvatski za 86 milijonov 888.567 Din, v Bosni za 53 milijonov 349.927-50 Din, v Sloveniji za 44,102.138 Din in v Dalmaciji za 14,611.756 Din. V vstrezni dobi 1.1927 in 1928 je znašalo izkupilo 412 milijonov 960.615-10 Din in je bilo torej za 37,442.093-78 Din višje.
Položaj avstrijske industrije.
Prodaja premoga je precej zadovoljiva. Tovarne železa so slejkoprej z naročili dobro preskbljene, produkcijo je treba večkrat zelo dvigniti. Eks-port železa je vsled padlih svotovno-tržnih cen slab, indirektni eksport železa, pločevine in žice je pa dober. V industriji, ki železo predeluje, je povpraševanje po nekaterih sezijskih vrstah precej dobro, zlasti za poljedelske in vrtnarske namene. V žični industriji je poživljanje nastopilo letos primeroma pozno. Prav živahna je že trgovina s kolesi, tako doma kot v eksportu. Osebni avtomobili se še ne prodajajo posebno dobro, tovorni pa že. Dobra je tudi prodaja poljedelskih strojev. V kovinski trgovini se pozna bakrena baisse, prav tako kot se je prej poznala hausse. Lesna kupčija se je pričela nekoliko oživljati, vendar pa eksport v Nemčijo za lanskim še zelo zaostaja. Avstrijske žage delajo sedaj s polno paro, da popravijo zaostanek, povzročen po vremenu. V lesni predelovalni industriji so velika mizarstva dobro zaposlena,
cerns domiciliary visits...) stanova, fa-brika, magaoina ili dučana njihovih, ona ista prava i koristi, koje su data gradja-nima zemaljskim ili (angl.: »or«) poda-nicima najpovlaščenijeg naroda«. — Glede varščine naj bo že tukaj opozorjeno na različnost med našo in ameriško zakonodajo: mi zahtevamo varščino od tožnika, ki ni naš državljan, pa naj bo nastanjen kjerkoli; Amerikanci zahtevajo varščino od tožnika, ki ni nastanjen v držaivi pravdnega sodišča, pa naj bo či-gaverkoli državljan. To anglo-amerikan-sko načelo je bilo pred c. p. redom tudi pri nas v veljavi in ima z ozirom na ne-izvršljivost naših stroškovnih izrekov gotovo več praktičnega smisla kot nasprotno avstrijsko stališče. V pogledu tožiteljske varščine postopajo torej An-gloamerikanci s tujci tako kot z domačini; neenakost more nastopiti le radi bivališča in tudi zopet enako za tujce kot za lastne državljane.
*
Z Anglijo imamo trgovinsko pogodbo (Službene novine 28. februarja 1928, št. 46-XII.), katere čl. 6/II. določa, da imajo državljani pogodnic »slobodan pristup sudovima bez drugih uslova, ograničenja ili taksa sem onih, koje važe za sopst v en e državljane«. — Kakor znano, se drže Angloamerikanci teritorialnega načela (domocil), evropske kontinentalne države pa personalnega načela (državljanstvo). Zato Anglija in USA nista pristopili baškim konvencijam in z evropskimi državami nista sklepali posebnih p ravno po močnih pogodb. V zadnjem času je pa pri Angležih nastopila sprememba; sklenili so pravnopomočno
sicer pa ni nobenih znakov poživlje-nja. V tekstilni industriji se slaba zaposlenost v splošnem nadaljuje. Bombaževa industrija dela z omejitvami, nekoliko na boljšem je volnena industrija. V konfekcijski industriji se prodaja v večji izmeri le cenejše blago. Tovarne usnja imajo bolj malo naročil, ker računajo konsumenti spričo slabega trga kož na padanje cen. Industrija čevljev ima malo naročil in se je treba večkrat zateči k obratnim omejitvam. Iznecno poletno blago se pa že prav dobro prodaja. Prodaja opeke še ni dosegla lanske višine. Bencina se že precej proda, a ne to-naročili dobro preskrbljene, produkci-liko kot sicer v tem času.
JUGOSLAVIJA IN OGRSKA V ITALIJI.
Dr. M. iz Budimpešte piše: V ogrskih poljedelskih krogih poudarjajo, da je bila trgovska pogodba med Italijo in Jugoslavijo obravnavana skoraj v istem času kot pogodba med Italijo in Ogrsko, da je pa v veljavi že skoraj dva meseca in pol, dočim o drugi ni nič slišati. Zato trpi ogrski eksport v primeri z jugoslovanskim. Dopisnik lista »Pesti Naplo« je govoril z ogrskim poljedelskim ministrom Budom, ki se je bil udeležil otvoritve razstave v Milanu in ki je imel v Italiji dosti prilike za razgovore z italijanskimi gospodarskimi osebnostmi. Bud je dejal: »Prepričan sem, da bodo moja posvetovanja z italijanskimi ministri imela kmalu praktične posledice. Možnosti eksporta v Italijo so dane tako v industrijskih izdelkih kot v agrarnih pridelkih. Dejstvo je, da mora uvoziti Italija vsako leto veliko množino živil, da je bila pa Ogrska udeležena pri tem importu doslej le s prav majhno kvoto. Opozarjam na italijanski uvoz perotniue, ki je prihajal doslej večinoma iz Jugoslavije. Mislim na izvoz živine itd. Eksport živine se je v zadnjih tednih zelo dvignil, Italija jo kupuje vsak teden več, in upamo, da se bo eksport mogel dvigniti na dvakratno in trikratno izmero. Jugoslavija nam že zato bolj konkurira, ker potrebuje njen eksport v Italijo dosti manj časa kot naš eksport.«
OBMEJNI TUJSKI PROMET V MARIBORU V APRILU 1929.
V	mesecu aprilu je prišlo v Maribor 11.022 oseb in sicer 3681 iz Jugoslavije, 8980 iz Avstrije, 1652 iz Češkoslovaške, 122*6 iz Nemčije in 483 oseb iz drugih držav. Iz Maribora pa jih je odpotovalo
11.822 oseb in sicer 5823 v Jugoslavijo, 4024 v Avstrijo, 1035 v Češkoslovaško, 740 v Nemčijo in 200 oseh v druge države. To pot je prišlo iz Avstrije 299 oseb več kakor iz cele Jugoslavije.
pogodbo in sicer z — Nemci. Ta pogodba zajamčuje državljanom pogodnic enakopravnost glede pravice revnih in oprošča varščine one državljane, ki so nastanjeni v področju države pravdnega sodišča (Gesetzgebung u. Rechtspraxis des Auslandes, skrajšano: GR, 1929 str. 9). Glede varščine je torej zmagalo angleško naziranje. Če je pa to stališče sploh v bistvenem nasprotju s stališčem nemške zakonodaje, na to vprašanje se še povrnemo, ker je važno za razlago tudi našega § 57. cp. reda.
Z Japonsko imamo trgovinsko pogodbo (Službene novine 14. aprila 1925 št. 82-XVI.), katere čl. 1. določa, da uživajo medsebojni državljani na ozemlju druge stranke glede svoje osebe in svoje imovine prav tako popolno in celokupno zakonsko zaščito kot domačini. Upravičeni so kakor domačini uveljavljati svoje pravice pred oblastmi druge stranke ter nastopati pred sodišči bodisi, da vlože tožbo, bodisi da se branijo, po zakonih te države. — Ta določba je za naše razmere najbrž brez praktičnega pomena. To je sreča; kajti zadovoljivo jo bo mogel raztolmačiti samo kak izkušen, poklicen in poklican diplomat.
S	F r a n o i j o je sklenila Srbija pogodbo o trgovini, plovidbi in prijateljstvu z dne 18. januarja 1883 (po novem). Člen 4. določa: »Srbi u (sic.) Francuskoj i Franouzi u (sic.) Srbiji uživače uzajam-no stalnu i potpunu zaštitu za svoje ličnosti i svoja imanja i imače ista prava (sem političkih prava) i iste povlastice, koje sa daju samim državljanima ili (sic.) podanicima največma povlaščene
Trgovina.
Konkurzi v Beogradu se množijo; prejšnji teden jih je bilo pet, ta teden pa zopet trije: D. d. za trgovino z usnjem s pasivi 5 milijonov dinarjev, tvrdka A, Ivanovič s pasivi 500.000 in tvrdka I. Ivanovič s pasivi 450.000 dinarjev.
Konoplje je bilo po poročilu iz Odža-cev v Vojvodini v zadnjem času precej prodano. Cene so ostale nespremenjene. Kot trdni kupci veljajo ogrske in avstrijske predilnice.
Tendenca žita je slaba, tako v Ameriki kot na večini evropskih trgov. Ne more se še reči, če je že dosežena najnižja točka.
velikih inozemskih lesnih podjetjih.
Nemški velotržni indeks v aprilu je označen s številom 137-1.
Rusija je kupila v Lodžu za 700.000 dolarjev tekstilij. Del dobave bo plačala z ruskim tobakom.
Industrija.
Lastniki malih žag v Jugoslaviji so
naslovili na ministra šum prošnjo, na se jim dodeli pri izkoriščanju državnih gozdov primeren delež. Doslej so bile skoraj vse domače žage izključene po
Češka tvrdka Ringhoffer se pogaja z bolgarskimi in grškimi železnicami o velikih dobavah vagonov. Bolgarija n. pr. je pred kratkim razpisala "dobavo 170 osebnih in blagovnih vagonov v vrednosti 120 milijonov levov.
O	kontingentiranju češkoslovaških bombaževih predilnic se vršijo pogajanja v Libercu.
Mednarodna posvetovanja papirne industrije. V Pragi se je vršilo te dni posvetovanje avstrijskih, poljskih, finskih in češkoslovaških interesentov lesne in papirne industrije. Konferenca je sklenila, da organizira mednarodno komisijo, ki naj kontrolira lesni trg za produkcijo papirja v Srednji Evropi. Sedaj so se pričela tudi pogajanja z interesenti Nemčije glede njih pristopa k skupni organizaciji. Komisija bo imela svoj sedež v Pragi, ki je tudi geografično za to nalogo pripravna.
Liancashirski tekstilni industriji je v slučaju racionalizacije in reorganizacije angleška vlada voljna priskočiti na pomoč z zneskom do dveh milijonov funtov.
Mednarodni jekleni kartel upa, da bo sedaj Poljska vendar enkrat pristopila. Predpogoj je seveda, da kartel sam še nadalje obstoji; v tem oziru prevladuje različno mnenje; dočim so Čehi optimisti, so Nemci pesimisti in sicer zato, ker se Francozi in Belgijci kar najodločneje upirajo nemškim zahtevam po spremembi kvote.
države, no pod uslovom, da se potoinja-vaju zakonima zemaljskim. Prema tome če oni imati slobodan pristup kod sviju postoječih sudova pri traženju i branjenju svojih prava; na svima sudovima moči če upotrebljavati advokate, pravo-zastupnike i punomočnike svake vrste, koje za dobro nadju a na posletku če uživati u tom pogledu ista prava i olak-šice, koja su več data ili če se dati državljanima ili (sic.) podanicima največma povlaščenog naroda.« Člen 5. določa: »Srbi, koji bi imali da vode parnicu u Francuskoj i Francuzi, koji bi vodili parnicu u Srbiji, neče morati polagati ni-kakvu kauciju ili depozit, kojima ne bi u Francuskoj (sic.) bili podvrgnuti gradjani največma povlaščene države niti takse (franc.: »ni aucun droit«), kojima po zemaljskim zakonima ne bi bili podvrgnuti i sami državljani.« Člen 6. določa: »Srbi u Francuskoj i Francuzi u Srbiji uživače pravo sudske pomoči (franc.: »benčfice de l’assistance judi-ciaire«) saobrazno zakonima zemlje, gde se pomoč traži. No stanje siromaštva treba da je, mimo formalnosti koje su propisane ovim zakonima, još dokazano
i	dokumentima izdanim od nadležnih vlasti zemlje, iz koje je tužilačka strana (franc.: pays d’origine de la partie«) i overenjem od strane diplomatskog ili konzularnog agenta druge države, koje (koji?) če ih svojoj vladi sprovesti.« — Poznejša trgovinska pogodba Srbije s Francijo z dne 23. decembra/5. januarja 1907, Zbornik LXII., str. 48, se omejuje na blagovni in osebni promet in nima procesualnih klavzul. ^ pHh )
'• ■ i——l u .. ui m*0am —>—hwttwmq>w r>.'rniww—
Teden na Ljul
Posebno poročilo
Devizno tržišče.
V preteklem tednu je bil devizni promet na Ljubljanski borzi dokaj manjši od predzadnjega (17 808 mili. dinarjev) in je dosegel le 14 768 milijona dinarjev. Nazadoval je torej v primeru s prometom predzadnjega iedna za nad tri milijone dinarjev, pri čemer pa je treba vpoštevati tudi dejstvo, da je radi četrtkovega praznika odpadel en borzni sestanek.
Zaključki izključno v privatnem blagu so dosegli skoro osem milijonov dinarjev, od čegar je zaključenega samo Newyorka za 3-6 milj. Din, Londona za 1-9 milj. Din, Trsta za 1-2 milj. dinarjev, Curiha za 06 milj. Din ter nekaj manjših zaključkov v devizah Pariz, Dunaj, Budimpešta in Berlin.
Narodna banka pa je tokrat dala za 6-9 milijona dinarjev deviz na razpolago. V glavnem je intervenirala v de-vizi na Prago (2-4 milj. Din), Berlin (1-37 milj. Din), Dunaj (13 milj Din), Curih (1-02 milj. Din) in London (05 milijona Din); poleg tega je dala še nekaj zaključkov Trsta in Amster-dama.
V devizni tečajnici ni bilo večjih sprememb: Dočim je Curih ostal popolnoma neizpremenjen, je Dunaj na pondeljkovem borznem sestanku no-tiral najnižje ter je potem stalno ra-stel v nasprotju s tečajem Londona, ki je skozi celi teden stalno slabel in na zadnji borzni dan, nalik tečaju Trsta, beležil najnižje. Skoro neizpre-menjeni so ostali tečaji deviz na Bruselj, Newyork, Prago in Amsterdam, medtem ko so tečaji Berlina, Budimpešte in Pariza nekoliko močneje valovali.
Notacij v ostalih devizah ni bilo.
Celokupni devizni promet v mesecu aprilu je s 74-344 milj. Din presegel lanskega v istem času (73-19 milj. Din) za preko 1-15 milijona dinarjev in znaša tedaj skupni devizni promet v prvih štirih mesecih leta 1929 skoro 283 milijonov Din, tako da je napram lanskemu v istem razdobju (ca 279 milijonov Din) malodane za štiri milijone dinarjev večji.
Efektno tržišče.
Tendenca neizpremenjena. Zaključena je bila 8. t. m. edino Ljubljanska kreditna banka po 123 dinarjev.
Drugi tečaji so ostali brez sprememb.
Lesno tržišče.
Tendenca na lesnem trgu je vobče žjvahna, vendar pa radi visokih cen posebno pri tramih in tramičih ne pri-ate do odgovarjajočih večjih zaključ-kbv. Mali producenti držijo visoke cene, medtem ko se večji odjemalci ne spuščajo v večje kupčije ravno radi omenjenih visokih cen.
Isto kakor za trame velja tudi za mehki rezan les.
Precejšen izvoz zaznamuje gorivo drvo, ker se korizumenti hočejo kriti že pred glavno izvozno sezono.
Na borzi se je prodalo minuli teden 20 vagonov bukovih drv. Izmed teko-zvanega žlahtnega lesa sta se prodala
2	vagona orehovih in 2 vagona javorje vih plohov neobrobljenih v dimenzijah od 40—100 mm debeline, od 17 cm širine naprej ter od 2 m dolžine naprej. Nadalje se je zaključilo 2 vagona tramov, 2 vagona remeljnov,
6	vagonov smrekovih desk in 1 vagon obrobljenih bukovih plohov.
Išče se pa sledeče blago:
Hrastove podnice v vseh normalnih dimenzijah, 1000 m3 škoret, 12 mm, od 15—40 cm, 4 m iv, cena franko vagon nakladalna postaja; končno je povpraševanje po tramih, tramičih, moralih in remeljnih.
žitni trg.
J Pretekli teden so tečaji na borzi v icai&u nadalje nazadovali in je bil 10.
Hajnižji tečaj za majsko pšenico
1033/8.
Tendenca pšenice je radi obilnih zalog stare pšenice in dobrih izgledov za novo
bljanski borzi
Trgovskega lista«.
letino izredno slaba in čeprav je opaziti malenkostno izboljšanje tečajev v Chicagu 13. in 14. maja, ni izgleda, da bi se kupčija mogla oživeti, ker je konsum izdatno založen s prejšnjimi nakupi.
Naši trgovci, ki so v upanju višjih cen nakupili že meseca februarja terminsko pšenico za mesec maj in junij, morajo utrpeti občutno škodo in nimajo prav nobenega izgleda, da bodo v stanu v naslednjih mesecih to škodo popraviti, ker so tudi naše zaloge pšenice še prav izdatne in izglgdi za novo pšenico prvovrstni. — Vsaki dan takorekoč nazaduje cena in je od 245—247 Din v minulem tednu padla na 237-50—240 Din franko vagon nakladalna postaja.
Nova pšenica, ki je bila zaključena meseca marca in aprila za dobavo v avgustu tudi že po ceni 265 Din, je padla na 235 Din in tudi pri tej ceni ni danes kupcev, ker se v splošnem ceni nova pšenica na 220 Din pri neizpremenjc-nem stanju tečajev inozemskih borz, ni pa izključeno, v kolikor ne bi posebni elementarni dogodki prinesli sprememb, da bo tudi še ceneje.
Težke izgube, katere so morali trgovci utrpeti pri terminskih nakupih v minulem letu in izgube, ki jih bodo morali še utrpeti pri prevzemanju blaga v mesecu maju in juniju, katerega nakupi izvirajo še od preje, so povzročile popolen zastoj v žitni trgovini. Izgledi za živahnejšo kupčijo v bližnji bodočnosti so prav slabi, ker je interes za staro pšenico malenkosten. Za novo pšenico pa sploh ni nobenega zanimanja.
Tudi cena koruzi je izdatno popustila in je pri prej sklenjenih zaključkih koruze morala trgovina utrpeti izdatne izgube.
Vsled nizkih cen inozemske koruze za mesec september, oktober in november, bi morala cena naše koruze še nadalje popustiti.
Od 1. maja do danes je bilo na ljubljanski borzi zaključeno, kakor sledi:
5 vagonov pšenice, 1 in pol vagona krompirja, 120 vreč pšenične moke in 50 vreč otrobov.
Cene so bile sledeče:
Bačka pšenica: 80 kg, 2% prim., mlev-ska voznina, slovenska postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 282 50 do 285 Din;
Bačka pšenica: 80 kg, 2% prim., mlev-ska voznina, slovenska postaja, dobava meseca junija, plačilo v 30 dneh, 290 do 292-50 Din;
Pšenična moka O/O: franko Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačilo po prejemu blaga, 405—410 Din;
Koruza »La plata«: dobava meseca maja, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo-v 30 dneh, 312-50 do 315 Din;
Koruza »La plata«: dobava meseca junija, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 307-50 do 310 Din;
Koruza »La platan: dobava meseca julija, avgusta, septembra, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 302-50 do 305 Din;
Koruza bačka: suha, dobava promtna, plačilo v 30 dneh, 302-50 do 305 Din;
Ječmen baranjski pivovarski: 68/69 kilogramov, 342-50 do 345 Din;
Ječmen bački ozimni: 67/68 kg, 320 do 325 Din;
Oves bački: slovenska postaja, navadna voznina, 205 do 297-50 Din.
Tendenca: mlačna.
Tečaj 15. maja 1929.	Povpra- Sevanje Din'	Ponudb« Din
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. gold. .	— •—	22-88
Berlin IM		13 485	13-515
Bruselj 1 belga			7-9014
BndlmpeSta 1 pemrO . .	—•—	9-9205
Curih 100 Ir		1094-40	1097-40
Dunaj 1 Šiling		7-9812	8-0112
London 1 funt			*.		276-55
Hnwyork 1 dolar		5669	56-89
Pariš 100 fr			•		222-38
Praga 100 kron		167-93	16873
Tr*t 100 lir		—•—	297-97
S|i|g Trgovci! Zahtevajte, da Vam v kavarni, gostilni in vsakem javnem lokalu predložijo »Trgovski Hst«)
PO SVETU.
Enajst ton zlata v vrednosti 6,690.000 dolarjev je prispelo iz Nemčije v Ne\v York. Dragoceno pošiljate v so prepeljali v oklopnih avtomobilih v poslopje uewyorške zvezne rezervne banke.
Socičte Generale de Belgique bo zvijala kapital od 400 milijonov belgijskih 1'rankov na 1000 milijonov! Stari delničarji dobijo za dve stari delnici tri nove.
Kreditno kritje pri Nemški državni banki je padlo na 41 odstotkov. Ne ve .-se še, ali bo mogla državna banka z Jastno močjo potom najstrožje kreditne omejitve in z dvigom obrestne mere izvesti hrambo valute ali pa če bo prisiljena sprejeti dolarski kredit, ki ji ga ponujajo Federal Reserve Board, Angleška banka in Francoska banka.
Število brezposelnih v Avstriji je bilo 1. maja za ca 105.000 manjše kot 1. marca in je znašalo 194.000 oseb. Upajo, da bo padlo število do konca maja na 160.000.
Mednarodna družba spalnih vagonov
je na občnem zboru vzela na znanje poročilo predsednika, da je čas dosedanjih visokih dividend minul ter da se bodo morali ivzršiti v bodočih letih večji odpisi. Že za leto 1928 so izplačali samo 20 frankov, dočim je znašala dividenda za leto 1927 še 75 frankov.
Petrolejski kartel v Rumuniji bo po poročilih iz Bukarešte obnovljen.
Zvezo tkalnic svile so ustanovili v Avstriji. V zadnjih letih je bilo ustanovljenih več novih tovarn na Dunaju, v Nižji Avstriji in v Vorarlbergu.
General Motors so kupili veliko postavko delnic družbe Pendix, da izkoristijo številne patente te družbe na polju aviatične industrije. Gen. Motors hočejo interesno sfero družbe Pendix tako razširiti, da bo moglo podjetje urediti vso sorodno produkcijo na polju aviatične industrije.
Ford bo zgradil avtomobilno tovarno tudi na Poljskem. Torej si bosta tam Ford in General Motors neposredno konkurirala.
Mednarodni kartel bakra hoče cene zopet dvigniti in si je vzel za cilj 20 centov.
»Zeppelin< gre zopet v Ameriko. Upajo na prav liitro vožnjo. Na krovu je 59 oseb.
Likvidacija budimpeške banke Simon Krausz i. dr. bo trajala več mesecev. Načrt predvideva najprvo odplačilo najmanjšim vlagateljem, a finančni krogi s tem načrtom niso nič kaj zadovoljni.
Bakra v Chile bodo po dosedanjih zaključkih producirali letos 350.000 ton, kar pomeni velik plus proti lanskim
270.000 tonam. Kot produkcijska dežela bakra je sedaj Chile za U. S. A. na prvem mestu.
Poljska namerava najeti v Londonu posojilo v znesku 2 in pol milijona funtov in ga hoče porabiti izključno v melioracijske svrlie.
Ne Ford, temveč General Motors so kupili francoske avtomobilne tovarne Peugeot in Citroen. Seveda se od vseh strani dementira; kakor pri Opelu.
Bančni depoziti v Zedinjenih državah. Skupni depoziti v bankah Zedinjenih držav so se pomnožili leta 1927 za 2890 milijonov dolarjev, lani za 3857 milijonov in so znašali po računih zveznega rezervnega urada na koncu lanskega leta ogromno vsoto 56.766 milijonov dolarjev. Spremenjeno v dinarje vidimo številko, ki se je kar predstavljati ne mdferho.
Svetovne gorivne snovi zadostujejo za
35.000 let; Lani je zborovala v Londonu konferenca, obstoječa iz zastopnikov 48 držav; obravnavala je.vprašanje svetovnih virov moči. Sedaj je podala svoje poročilo, in beremo, da bo zadostoval po cenitvah konference premog, petrolej itd. še najmanj 35.000 let, ob sedanji uporabi namreč. Pomanjkanje petroleja bi nastopilo šele v daljni bodočnosti. Skupnost svetovnih premogovnih zalog cenijo na več kot 7 bilijonov ton. Bilijon je pa milijon milijonov. Iz svetovne premogovne produkcije leta 1927, ki je znašala 1276 milijonov ton, se da izračuniti, da bo premog zadostoval še za najmanj 4000 let. In preden bo vse to izčrpano, bomo imeli tudi še dTuge vire: solnčno moč, veter, plimo in oseko, alkohol iz zraka itd., itd.
IX. Ljubljanski mednarodni velesejem.
Ministrstvo trgovine in industrije je na
podlagi člena 8 Uredbe o organizaciji tega ministrstva priznalo IX. mednarodnemu vzorčnemu velesejmu (30. maja do 9. junija 1929) in Pokrajinski izložbi (31. avgusta do 9. septembra 1929) v Ljubljani značaj splošne gospodarske razstave.
Letošnji, t. j. IX. Ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem se otvori točno po programu dne 30. maja in zaključi dne 9. junija. Razstavni prostori so že vsi rezervirani in se bodo udeležile kot razstavljalci najsolidnejše tvrdke. Velesejem bo zelo bogato založen in ne bo niti poklica niti poedinca, ki ne bi prišel z obiskom prireditve na svoj račun. Legitimacije za obisk velesejma, ki dajejo pravico do polovične voznine, so že v prodaji in se dobe pri vseh denarnih zavodih in trgovskih in potniško-prometnih ustanovah ali se pa lahko naroče naravnost od velesejmskega urada v Ljubljani.
Specijelne razstave letošnjega velesejma v Ljubljani bodo še sledeče:
Mizarska: Posebno se more Slovenija ponašati s hitrim razvojem domače lesne industrije in obrti, zlasti pa mizarstva To pahogo slovenske obrtne in industrijske produkcije upoštevajo vse pokrajine naše države, pa tudi inozemstvo. Ta razstava naj ta dober glas še bolj ukrepi.
Radio razstava.
Avtomobilska razstava. Razstavljeni bodo najnovejši tipi avtomobilov, motorjev in vsega kar spada v to stroko.
Iligijcnska razstava bo letos popolnoma preurejena in na temu že marljivo dela Državni higijenski zavod v Ljubljani.
Strojna razstava bo zelo bogata na strojih in potrebščinah za vse vrste gospodarstva.
Razstava meščanskih šol Slovenije.
Razstava zajcev in perutnine.
Belgijska, braziljska in italijanska skupina z najvažnejšimi eksportnimi produkti.
V	Jugoslaviji so ljubljanski velesejmi
že tako udomačeni, da jih pozna takore-koč že vsaka vas od Triglava do Ohridskega jezera. Tako je prišla ta ustanova do svoje naravne propagande. Množice, ki so obiskale Ljubljano in njene velesejme, so se vrnile domov in so naravno razširile vesti o tem, kar so videle in slišale. To je povzročilo, da so dovažali vlaki od leta do leta več obiskovalcev. Letošnji velesejem se točno po programu otvori dne 30. maja in se istotako točno zaključi dne 9. junija. Naj že sedaj vsakdo gleda na to, da ne zaide med zamudnike, kajti letošnji velesejem bo zelo bogato založen. Zadovoljstvo nas navdaja, ko zamoremo objaviti, da so za letošnji velesejem že vsi razstavni prostori zasedeni. Ne bo ga stanu in posameznika, ki bi na razstavnem prostoru ne prišel na svoj račun. Zbrano bo prilično vse, kar zamore zanimati našega človeka, brezkončna vrsta stvari, ki jih je človek ustvaril g trudoun svojih rok in s svetlostjo svojega uma. Kaj pomeni tak nazoren pouk, tak neposreden stik z razstavljenimi vzorci, na podjetnost posameznika, si lahko mislimo. Prav dobro je, da pade velesejem letos v šolsko leto, tako, da bo šolam dana možnost mladinskega obiska in razlage pod vodstvom strokovnega učiteljstva, posebno z ozirom na veliko velesejmu priključeno razstavo meščanskih šol Slovenije. Na drugi strani pa si more dobaviti vgak to, kar rabi, ravno na velesejmu najceneje, ker bo razstavljeno samo najboljše blago naravnost od producentov. Legitimacije za obisk velesejma v zvezi s pravico na polovično železniško voznino so že dane v promet, in se dobe pri županstvih, župnih uradih, šolskih vodstvih, strokovnih društvih itd. po 30 Din. Kjer jih ni, naj se zahtevajo naravnost od urada velesejma.
Društva, organizacije itd., ki imajo^ za letošnjo pomlad predvidene svoje kongrese in slične prireditve, prosi uprava Ljubljanskega velesejma, da iste postavijo v čas letošnjega pomladanskega velesejma od 30- maja do 9. junija. Svoje sklepe naj druStva sporoče naravnost upravi velesejma, ki jim bo šla v vsakem oziru na roko.
Iz naših organizacij.
Društvo imlustrijccv in veletrgovcev v Ljubljani vabi na svoj letni občni zbor, ki se bo vršil v četrtek, dne 20. maja t. 1. ob pol 4. uri popoldne v posvetovalnici Zbornice TOI. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitev društvenega odbora in društvenega nadzorstva (§§ 10. in 15. pravil). 6. Spremembe pravil. Občni zbor je sklepčen, če je prisotna na njem vsaj ena tretjina društvenikov, ter odloča z večino glasov (§ 11. pravil). Če občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje nov občni zbor, ki sklepa brez ozira na število navzočih društvenikov (§ 14. pravil). § 13. Volitev odbora in nadzorstva se vrši po listkih. Volitev per accla-mationen pa je vkljub temu dopustna, če temu ne ugovarja noben na občnem zboru navzoč član. Volilna pravica se izvršuje osebno ali po pooblaščencu izmed društvenih članov, ki se izkaže s tozadevnim pismenim pooblastilov. Vendar sme en član imeti največ tri pooblastila.
RAZPIS NATEČAJA ZA POŠTARJE.
Razpisuje se služba pogodbenega poštarja pri tehle poštah:
Prosenjakovci (II/l). Letni redni prejemki:	redna plača 9000 Din, izredni
prejemki: za telefon 240 Din, za nadzor pomožne pošte 360 Din, doklada (50% redne plače) 4500 Din in nagrada za prenos pošte 3640 Din.
Sv. Urban pri Ptuju (III/l). Letni redni prejemki: redna plača 7200 Din, izredni prejemki:	doklada	(50%	redne
plače) 3600 Din in nagrada za prenos pošte 2466 Din, za selsko dostavo 5772 dinarjev.
Službena jamčevina iznaša: pri pošti II. razreda 10C0 Din, pri pošti III. razreda 800 Din. Pravilno kolkovane prošnje s prilogami naj se vlagajo na direkcijo pošte in telegrafa do 18. maja 1929. Med prilogami mora biti tudi potrdilo krajevne oblasti (županstva), da ima prosilec zagotovljene prostore za pošto, kakor določa člen 16 Pravilnika o pogodbenih državnih poštah.
* * * *
PRIDELEK NA EN HEKTAR V AVSTRIJI.
Primerjanje hektarskega pridelka v posameznih državah nam pravi, da je Avstrija glede sladkorne pese med 28 deželami z 296 met. stoti na drugem mestu za Švico s 303 met. stoti; Češkoslovaška je dosegla 276 met. stotov na 1 ha, Nemčija 252, Ogrska 225. Glede pšenice je Avstrija med 91 deželami s 16 met. stoti na 18. mestu, glede rži s 13-3 na 13. mestu med 46 deželami, glede ječmena med 84 deželami s 16 stoti na 17. mestu, tudi glede ovsa na 17. mestu s 14 stoti med 58 deželami. Zlasti velik ie hektarski pridelek pri koruzi. Med 128 deželami je Avstrija z 21 stoti na dese tem mestu, le malo za Argentino in Malto, ki izkazujeta 21'3 in 21-8 met. stotov in sta na 8. in 9. mestu. Tudi glede krompirja Avstrija prav dobro odreže; med 76 deželami je s 14 stoti na 5. mestu. Na prvem mestu med vsemi deželami je glede pšenice, rži, ječmena in krompirja Belgija, glede ovsa Irska; v ovsu je Belgija na drugem mestu.
NEMŠKO ZADRUŽNIŠTVO V JUGO- ;
SLA VI JI.
iNa občnem zboru nemške Poljedelske centralne zadruge >Agraria« v Novem Sadu so poročali, da je bil promet te zadruge leta 1928 za 100 odstotkov večji kot leta 1927. Ravnatelj Riester je poročal o razvoju nemških zveznih zadrug v Jugoslaviji. Njih število je naraslo od 84 na koncu leta 1927 na 109 na koncu leta 1928. Danes je včlanjenih pri Poljedelski centralni posojilnici 121 zadrug s 13.000 člani. Skupni promet na koncu leta 1927 je izkazan s 310 milijoni dinarjev, leta 1928 s 543 milijoni. Bilančna vsota je bila na koncu leta 1927 izkazana z 21.360 milijoni, za 55% več kot leto prej. 42 banatskih zadrug je na skupni bilančni vsoti zveznih zadrug udeleženih z 51'9 odstotki. Centralna posojilnica ima tudi najmanjše vloge, iz nabiralnikov prihajajoče, zmeraj v evidenci.
RAZNO.
Predmetom industrijske svojine, ki bodo razstavljeni na IX. Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 9. junija 1929 in na Pokrajinski razstavi domačega materialnega in kulturnega gospodarstva od 31. avgusta do 9. septembra 1929, je po § 160. zakona o zaščiti industrijske svojine priznana prvenstvena pravica, določena v §§ 90., 107. in 113. zakona industrijske svojine in v §§ 95. do 99. naredbe z dne 17. novembra 1920, ker sta obe prireditvi uradno priznani.
Spolne bolezni. Povojna mladina boleha in to najbolj očito na spolnem doživetju. Vojna in povojna leta so oslabila odporne sile narodov in dvignila naravno spolno hotenje v brezmiselno, za ljudsko zdravje uničujoče početje. Vsled napredovanja medicine v raziskavanju nalezljivih bolezni in napredovanja higi-jene so tudi spolne bolezni postale ob svojih prvih početkih z energičnim zdravljenjem ozdravljive. Stalna higijen-ska razstava na Velesejmu svari pred okuženjem, priča o strašnih posledicah zanemarjanja te bolezni, a vpliva na nesrečne bolnike tudi tolažilno. Nedorasli mladini je vstop v ta oddelek razstave
prepovedan.
Borza dela v Mariboru. Od 5. do 11. maja t. 1. je dela iskalo 107 moških in 48 žensk, tedaj 155 oseb, službenih mest je bilo 109 prostih, delo je dobilo 95 oseb in sicer 45 moških in 50 žensk, odpotovalo jih je 31, odpadlo pa 86, koncem tedna jih je ostalo še 835 oseb v evidenci. Od 1. januarja do 11. maja je pa dela iskalo 2492 moških in 1145 ženskih oseb, 1695 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 664 moških in 678 žensk, odpotovalo jih je 450, odpadlo pa 1010.
Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 10 hlapcev, 6 majarjev, 7 viničarjev, 3 žagarji, 2 opekarja, 2 krojača, 3 čevljarji (prirezovalci), 2 soboslikarja, 2 lesostru-garja, več vajencev (čevljarske, pekovske, mizarske, natakarske, kolarske,'so-darske, kovaške in fotografske obrti), pa tudi 15 kmečkih dekel, 1 kmečka gospodinja, 8 kuharic, 14 služkinj, 3 sobarice, 2 kuharici k orožnikom in financi, 1 hotelska sobarica, 2 plačilni natakarici, 1 blagajničarka za v restavracijo, 2 servir-ki, 2 prvovrstni hotelski kuharici, 1 kavarniška kuharica, 1 kuharica za v graj-ščino, 2 otroški vrtnarici, 1 štoparica za gornje dele čevljev, 2 šivilji za obleko,
3 tovarniške delavke, 3 pomožne delavke, 2 postrežnici, 1 šiviljska vajenka.
Borza dela v Mariboru išče nujno 2 fotografinji za takojšnji nastop službe.
Za izseljence v Kanado. Opozarjajo se vsi, ki se nameravajo izseliti v Kanado, da morajo tudi za izselitev v to državo imeti zagotovilo zaposlitve odnosno eksistence, sicer se jim potni listi ne smejo izstaviti.
TRŽNA POROČILA.
MARIBORSKI TRG, DNE 11. MAJA 1929.
34 slaninarjev je pripeljalo 1C6 zaklanih svinj, kmetje pa 15 s krompirjem,
2 s čebulo in 2 z jabolki rialežena voza, kmetice pa okoli 200 komadov perutnine, 20 domačih zajcev, 15 kozličev in 6 ovc na trg. — Sploh pa je bil trg dobro založen in obiskan.
Cene mesu so bile zopet visoke, perutnini pa so bile iste kakor pretečeni teden, zajcem pa 5—25 in kozličem 75 do 150, ovcam pa 125 —150 Din za komad. Cene krompirju so bile 12 Din za mernik (7 'A kg) oziroma 1-25—2 Din za kg. Cene solati, ohrovtu, karfijolu in artičokam so bile kakor pretekli teden. Letošnji krompir pa se je prodajal po 14, grah v stročju 12, špargelji 24 Din za kg. Jajca so ostala pri zmerni ceni 1—P50 dinarjev za komad, mleko 3—3'50, smetana 12—14 Din za liter, mlada drevesca 12-50—25, rože in cvetlice 0-50—5 in z lonci vred 10—50 Din za komad.
Lesena in lončena roba pa se je prodajala po 1—80 (to so bile večji del pletene košare, jerbasi, koši in peharji), brezove metle 1-75—5, lesene grablje 5 do 6, vile 6—7 Din za komad. Koruzna slama 30—35 Din za vrečo.
Seno in slama na mariborskem trgu.
V sredo 8. maja so kmetje pripeljali 19 voz sena in 9 voz slame, v soboto 11. maja pa 17 voz sena in 8 voz slame na trg. Cene so bile senu 160—200, slami pa 80 do 110 Din za 100 kg. — Seno in slamo so kmetje radi slabega vremena pripeljali še le po 10. uri na trg. Popoldne so cene znatno padle.
ŽIVINSKI SEJEM V PTUJU.
Na živinski sejem v Ptuju dne 7. maja
je bilo prignanih C47 glav goveje živine, od lega 289 krav, 110 telic, 1 tele, 177 volov, 47 juncev, 23 bikov in 110 konj, ki so notirali: krave 4—7, telice 4-50 do 9-50, teleta 11'50, voli 8-50—11-50, junci 5*50—9 50, biki 5—9'50 Din za 1 kg žive teže. Konji 5000—6500 za komad. Proda-I nih je bilo: 288 glav goveje živine in 48 konj. Splcšna cena govede od 4—11 dinarjev za 1 kg žive teže. — Na svinjski sejerti dne 8. maja je bilo pripeljanih 313 svinj. Cena je bila 10—13 Din za 1 kg žive teže, praseta 100—250 Din za komad. Prodanih je bilo 147 glav. Prihodnji živinjski sejem so vrši 21. maja.
Baker, cink, svinec, cin. V elektrolit-nem bakru je kupčija v splošnem zelo mirna, standard - baker pa kupuje zlasti ameriška industrija v večjem obsegu, kar ima za posledico učvrstenje trga. Vpliva tudi nazadovanje v zalogah surovega bakra. — Glede cinka smo že omenili, da so omejitev produkcije zmanjšali. Industrija kaže za cink precejšnje zanimanje. Vsled tega tendirajo cene navzgor. — Kljub zelo majhnemu dovozu je tendenca svinca slaba, ker je povpraševanje zelo ponehalo. A cene se
vseeno držijo. — Zanimanje za cin je malo. Sicer industrija veliko porabi, a dovozi so zelo obsežni. Zato pričakujejo nadaljnjega padca cen.
DOBAVA, PRODAJA.
Izdelava 812 garnitur zimske službene obleke in 331 garnitur letne službene obleke. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno dražbo za izdelavo zimske službene obleke na dan 24. junija t. 1. in izdelavo letne službene obleke na dan 25. junija t. 1. Dražba bo navedena dneva ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2, soba štev. 42. Jamčevina (5% ali, če je inozemec, 10%) se mora položiti najkasneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba štev. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji.
Dobave. Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. maja t. 1. ponudbe glede dobave 180 kg bakrene pločevine, 100 kg kalil-nega praška, 100 kg varilnega praška, 800 kg grafita v prahu, 2000 doz čistila za kovine in 1500 kg kolomaza. — Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. maja t. 1. ponudbe glede dobave 30 komadov cementnih cevi, lesa in 60.000 kg portland-cementa. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih odelenjih.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 21. maja t. 1. ponudbe glede oddaje 275 komadov starih pil v nasekovanje. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 23. maja t. 1. ponudbe glede dobave ploščatega železa, delov za plinske cevi in 150 kg vijakov; do 30. maja t. 1. pa glede dobave 40.000 kg portland-cementa. — Dne 1. junija t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertal-na licitacija glede dobave raznega električnega materijala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 1. junija t. 1. se bo vršila pri Inten-danturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija slede dobave 2500 kg paprike. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni intendanturi.)
VELETRGOVINA
kolonijalne c in Špecerijske robe
IVAN JELAČIN
uuBumin
ZALOGA sveie pražene kave, mletih diSav r rudninske vode.
Točna in solidna postrolba! G Zahtevajte cenik!
Veletrgovina
A- Šarabon
T.l.Ion 2000 V Ljubljani Telefon 2000 pilporoCa
špecerijsko blago,
raznovrstno rudninsko vodo. - Lastna
pražarna za kavo In mlin za diSave z električnim obratom Ceniki na raspolago
c IGN. VOK, LJUBLJANA-KOVO MESTO
H-KOLESA
Plačljivo tudi na obroke 1 - • Solidne cene! -
Drva
bukove in hrastove odpadke od parketov, dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga
V. Scagnetti, V Ljubljani
ia gorenjskim kolodvorom.
L. M. ECKER
sinova Stavblnska, galanterijska In
ornAmentska
kleparnica.
Oblastveno dovoljeno podjetje za izvrševanje vodovodnih del ln centralnih kurjav.
Ljubljene, Slomškove ul. 4 r« Telefon 2938 int
UUBL/ANA - GREGORČIČEVA ULICA 23 - TEL. 25S2
£
PRIPOROČA
TRGOVCE, OBRT
KNJIGOVEZNICA
Tmovci, ottite v Justa Ml
Ureja dr. IVAN PLES8. — Z« Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« bot todajaMja ta tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.