Naročnina: Za Ameriko ln za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev.
«aglstro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA
Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1637, ü. T. 59-8667 Bs. Aires
AÑO (Leto) VIII.
BUENOS AIRES, 4. de Diciembre (decembra) 1937 Núm. (štev.) 48
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo
TRUD NE SME BITI ZASTONJ
Za vsak narod in tako tudi za naše izseljenstvo je največje važnosti, bodisi za kulturni ali gospodarski napredek, medsebojna strpnost w spoštovanje. O tem ?mo v izsel-jenstvu '¿3 zelo mnogo pisali in govorili ter končno tudi dosegli, da Bied nami ni več onega nasprotovanja, kot ga je bilo v začetku našega priseljevanja, vkljub dejstvu, da bi se vsakemu človeku moralo zdeti,' da bi nas ravno tujina morala združiti. Dobili so se pač ljudje, ki so skušali evropske strankarske mrž-nje tudi med naše izseljence zanesti ter se jim je to deloma tudi posrečilo. Sedaj pa, kot smo prej rekli. se je položaj precej na bolje obrnil ter lahko začnemo resno mi-®bti na izboljšanje naših kulturnih ustanov in gospodarstva.
Najprej smo se odločili, in bo vsak priznal, da je za večji uspeh tudi najbolj važno, za povečanje in raz-^rjtenjb "Slovenskega glista". Razpisali smo veliko kampanjo ter določili lepo prvo nagrado, ki jo bo deležen eden izmed naročnikov; naj to kdorkoli,. mu srečo že sedaj Privoščimo.
"Slovenski list" je potreben to-Vaj"is m tolmač vsakemu slovenskemu izseljencu ter izseljenki, kajti naš list je neodvisno glasilo in zato Popolnoma nepristransko piše o svetovnih, jugoslovanskih, manjšinskih ^ izseljenskih vprašanjih. Obstoj ® L. je popolnoma odvisen od zanikanja zanj od strani naših izseljteit-oev' Tako je tudi prav.
Razni svetovni politični in verski Nazori imajo gotovo svoje simpatizante tudi med našimi izseljenci, kar ni navsezadnje nič slabega, dokler ne prehaja v nestrpnost in strast, ^e vsak z lastno pamstjo misli o kar se dogaja blizu njega ah Pa daleč, ne bo mogel zgrešiti pra-v«ga cilja ter delati proti lastnim mteresom in proti koristim svojega 8otrPina. Zato je naše mnenje nie-"Premenjeno, da je lahko vsak človek koristen, če le hoče po svojem notranjem prepričanju dobro sočlo-v®kn; nikakor ni potrebno, da ima *a to kakšno posebno politično barvo.
V notranje zadeve Jugoslavije s 1,6 spuščamo, ker smo mnenja, da n<ftranja vprašanja tudi brez ®as rešili končno tako, kakor bo narod doma sam hotel. Vestno in nepristransko pa poročamo o vseh ^nejših dogodkih v naši državi. Pazljivo spremljamo tudi zujuanjo Politiko, predvsem v kolikor se Jugoslavije tiče, ker vemo, da kakr "nakoli nesreča Jugoslavije, hi bila tndi naša nesreča-
Glede jugoslovanske manjšine pod «alijo je "Slovenski list" vedno za vaemal jasno in odločbo stališče; °br° vemo, da se sami ne bomo iz-j*** fašističnega jarma nikoli reši-^ Paó pa bo naše vprašanje reéenc f^nadno z drugimi perečimi sve r^kinii problemi, ki vpijejo po n*
Trdno verujemo v pravično m z na^ strani ter po naflh močeh doprinaiamo svoj del, da bo »ü alej zavladala na svetu. Za * Pa je potrebno, da narodno tU Vüa°. gojimo ljubezen med seboj v ""•^Mtvu, do naših doma in do na-
Soglasnost med Anglijo in Francijo
OKREPITEV SPORAZUMA MED PARIZOM IN LONDONOM — VAŽNOST POTOVANJA FRAN COSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA PO SREDNJI EVROPI IN BALKANU — ALI SE DE MOKRATIČNE DRŽAVE PRIPRAVLJAJO NA REAKCIJO PROTI OSVOJEVALNI POLITIKI FAŠIZMA?
Brž po vojni je bila nekaj let Francija na čelu evropske politike, potem pa je Anglija zavzela njeno mesto ter ga obdržala do danes. Z neuspelimi sankcijami proti Italiji za časa abesinske vojske je angleški ugled trpel ter stopa Francija ponovno v ospredje. Da je Anglija močno izgubila na svojem prestižu in vplivu, opazimo tudi pri onih državah, ki so bile za časa sankcij odločno na njeni strani, četudi so tvegale svoje lastne trgovinske koristi, kot na primer Jugoslavija; odločile .so se, da bodo v bodoče posvečale skrb predvsem svojim lastnin' br:gam in so s tega razloga navezal'»» gospodarske stike z vslemi vejesiltomii bodisi demokratičnimi ali fašističnimi.
Anglija se prav dobro zaveda, da ji je njena vodilna zvezda v evropski politiki zelo obledela, kajti njene sankcije niso mogle preprečit/ udejstitev roparskega načrta v A-friki. Opravičuje jo sicer vzrok, da za vojno ni bila pripravljena in se je šele sedaj začela oboroževati, posebno na morju in v zraku.
Medtem pa. je . v zadnjem času francoska diplomacija postala zelo agilna v evropski politiki. Najprej 60 se Francozi v Londonu z Angleži domenili, da bosta Francija, in Anlija v vseh zunanjepolitičnih v-prašanjih enotno nastopali, nakar se je francoski zunanji minister Del-bos odpravil na obisk po vseh državah Male antante in Balkanskega pakta in v Poljsko. Francija si obeta od tega poseta popoln uspeh, tembolj, ko je Anglija izjavila, da je xispeh Francije obenem tudi njen uspeh, kar zelo mnogo pomeni.
Kot. vemo, obstoja politična in vojaška zveza Pariz-Praga-Moskva. ki se je sedaj podaljšala še do Londona. Če bo Delbosovo potovanje rodilo uspeh, kar je pričakovati, bo evropska demokracija lahko priče-
la z izvajanjem bolj energične politike kot jo je priporočal v znanem KikaSkem govoru tudi i^redsednik Združenih držav Roosevelt, rekoč, da bi demokracija morala na vsak način ukrotiti tiste rogovileže, ki vznemirjajo svet ter ga odvračajo od napredka in blagostanja. Omeniti moramo tudi, da se je s povrat-kom znanega politika in komponista Paderewskega v svojo domovino tudi na Poljskem pričela nova doba. ki pomeni zbližanje med Slovani. Delbos bo torej tudi tam našel najugodnejša tla.
ašistieni načrti
še rodlie gruda ter da smo neizpros ni v boju za pravico in vztrajni v delu za skupnost.
Izseljensko vprašanje je naše v-prašanje. Tu se moramo dejansko ir praktično pokazati, kaj zmoremo in koliko se nas lahko vpošteva pri skupni socialni človečanski zgradbi. Velikokrat smo že zapisali: Če si ne bomo znali sami pomagati, nam nihče ne bo. Niti Jugoslavija, niti Rusija in niti Argentina nam ne bo nobena direktno nikoli pomagala Čakati na pomoč od drugih, bi pomenijo čakati na smrt. Tudi smo prepričani, da ne bo nikoli nobenega takega sistema na svetu, da bi se dalo brez dela in brez muje kot v raju živeti. Na izseljenskem polju nas čaka še mnogo dela, ki je vzgojno in organizatoričtno obenem. Zmogli ga bomo v slogi
Zato, rojaki in rojakinje, zgrni mo se vsi okrog Slovenskega Bata, ki naj bo neemdtljij? kažipot za skupno ustvarjanje boljših pogojev za našo bodočnost
Francosko časopisje trdi, da se hoče Nemčija na nekaterih obalah Južne Afrike lepo utrditi ter nekega dne narediti isto, kot je naredila Italija z Abesinijo. In še več: da imata Italija in Nemčija v načrtu zavladati celemu afriškemu kontinentu, odkoder bi obe črpali surovine za svoje fašistične imperije.
Veliko špansko kolonijo v Afriki Italija in Nemčija že imata takore-koc v svojih rokah: Španski Maroko. če zmaga Franco v Spanji, tedaj je fašlstiena namera obenem v Spanji in njenih kolonijah izvršena ; če bi pa zmagali republikanci, tedaj bi Nemčija in Italija podprli z vsem potrebnmi generala Franca, da bi obdržal mandat nad špansko afriško kolonijo. Angleži se tega prav dobro zavedajo, zato so poslali k revolucionarni vladi posebnega zastopnika, da bi z obljubami in denarjem pridobil Franca na angleško stran. Če pa bi se to ne posrečilo, tedaj bi ne kazalo drugega kot. s Kilo'vreči Franca 'tako iz Španije kakor tudi iz Afrike, a je Mussolini za ta slučaj že zavzel vojaške pozicije, da bo svojega varovanca branil ter da se bo za svojo izgubo v Spanji okoristil pa s špansko kolonijo Maroco.
Nemčija in Ita],ia imata poleg ko-lonijalne politike tudi domačo evropsko, o kateri smo našim čitate-ljem že parkrat obširneje poročali. V svetovnem tisku se vedno bolj utrjuje mnenje, da je os llim-Ber-lin, ki so jo podaljšali do Tokija ter jo krstili za protikomunistično zvezo, veliko bolj nevarna angleškim in francoskim interesom kot pa Rusiji. Tega mnenja je tudi moskovska "Pravda-', ki pravi, da šele če bi se posrečilo fašistom, da v Angliji in Franciji — nekaj poizkusov žt' imumo v Franciji — zlezejo na krmilo, bi vsa teža fašističnega bloka padla na Rusijo in Kitajsko, ki imata neizmerne prirodne zaklade.
Fašizem brez ropanja tuje zemlje ¿bo. zasužnjenja tujih narodov nima obstoja. Vprašanje je le, koliko časa bo nefaaistični svet mirno gledal to ropanje. Ali bodo velike demokratske države res čakale in odlašale, dokler se bo fašizem tako
ojačil, da bo postal tudi njim samim nevaren?
Nekoliko upanje je, da se to ne bo zgodilo. Morda imajo prav oni, ki mislijo, da se je tudi Anglija naveličala ter se sedaj sporazumela s Francijo za reakcijo. Če je to res, potem je sedanje popotvanje francoskega zunanjega ministra izredne važnosti.
JUGOSLAVIJA NI PRIZNALA FRANCA
Nekateri listi so v sredo zvečer priobčili vest, da je Jugoslavija ura-dno priznala Francovo revolucionarno vlado. Vsak; ki le količkaj pozna smernice jugoslovanske zu. nanje politike, je moral takoj vedeti, da ta časopisna vest ni osnovana. In res se je to izkazalo že naslednjega dne, ko so jutranji listi prinesli pojasnilo: Jugoslavija ni ni» kakor priznala španske revolucionarne vlade, marveč je v Salamanki akreditirala samo svojega trgovskega agenta, kakor je to storila pred nedavnim na pr. tudi Anglija. Ta trgovski predstavnik nima nobenih diplomatičnih nalog ali pooblastil, marveč ima samo ščititi koristi jugoslovanske izvozne trgovine v krajih, kjer imajo revolucionarci o-blast. Naravno je, da je tudi Franco poslal v Beograd svojega trgovskega. zastopnika, o kakšnem nave-zanju diplomatičnih stikov med Jugoslavijo in vlado v Salamanki pa ni govora, ker vzdržuje beograjska vlada slej ko prej normalne odnose z barcelonsko vlado.
Socialna politika
belgijske vlade
Kakor je čitateljem znano, so v Belgiji menjali vlado. Van Zeeland se je moral umakniti zaradi brezobzirne gonje, ki jo je proti njemu vodilo opozicisko časopisje na način. ki je žjnlil ne samo njegove čast, marveč zadeval tudi njegovo poštenje. Van Zeeland, ki je bil Belgijo rešil fašistične nevarnosti, je odstopil, da bo mogel prostih rok obračunati pred sodiščem s svojimi nasprotniki.
Novo vlado je sestavil Pavel Em: i Janson, ki je pretekli torek obn. ložil program svojega kabineta. Iz vladne deklaracije je razvidno, da posveča nova vlada največjo skrb .socialnim vprašanjem, nadaljujoč delo, ki ga je bil započel van Zeeland in ki je dokaz, da je mogoče tudi brez diktatur in revolucij, namreč v zdravi demokraciji doseči socialna izboljšanja.
Glavne točk« programa Janse-nove vlade so: Uvedba obveznega zavarovanja proti brezposelnosti; zvišanje starostnih pokojnin; revizija življenjskega zavarovanja; znižanje delovnega urnika v nevarnih industrijah ob ohranitvi sedanjih plač in preprečitev naraščanja cen
Česnu rabi Nemčija kolonije
Z vedno večjo vztrajnostjo za-' bteva Nemčija, da se ji vrnejo kolonije, ki jih je morala odstopiti Angliji in Franciji po izgubljeni vojni leta 1918. Izgleda, da se okrog tega vprašanja suče sedaj vsa nemška zunanja politika' in da je tudi Hitler govoril predvsem o kolonijah, ko ga je obiskal lord HalifaxJ ki ga je bila Angleška vlada poslala v Nemčijo, da bi Hitlerju "po-tipal žilico".
Zanimiv članek je v zvezi s tem vprašanjem napisal francoski izvedenec v pomorskih vprašanjih, La Bruyere, v listu "Petit Parisién". Pravi, da Nemčija trdi, da. so ji ko1 lonije potrebne zaradi sirovin in da se reši iz gospodarskih stisk, v katerih se sedaj nahaja. La Bruyere trdi, da je to le pretveza, pod katero se skrivajo drugi nameni. Nobena bivša nemška kolonija ni taka, da bi mogla pomeniti za Nemčijo rešitev vprašanja sirovin. Nemčija hoče nekaj drugega: dobiti hoče ob zapadni afriški obali varna oporišča za svojo vojno brodovje, ki bi imelo nalogo potapljati angleške in francoske ladje prihajajoče z Daljnega vzhoda, "ko izbruhne bodoča vojna" Pisec pravi, da se ne Francija ne Anglija ne bosta, mogl) posluževati Sueškega prekopa, ko bo izbruhnil konflikt, ker bo plovba po Sredozemskem morju prenevarna. Odločiti se bosta morali za mnogo daljšo pot okrog Afrike, kjer mi nobenega, ne italijanskega ne nemškega pristanišča. Na to pot bi Nemčija, ki je pogodbeno povezana z Italijo in Japonsko, rada spravila svoje podmornike in druge 'vojne ladje, ker bi samo tako mogla upati, da Angliji in Franciji onemogoči zvezo z Južno Afriko, Avstralijo in Vzhodom, zvezo, ki je — predvsem za Anglijo — življenjskega pomena-
Le Bruyere prihaja seveda do zaključka, da bi francoska^ in angleška vlada: zelo neprevidno postopali, če bi ugodili nemškim željam in tako pomagali fašističnemu "raj-hu" pri njegovih načrtih.
DR. STOJADINOVIČ POJDE V RIM
Predsednik jugoslovanske vlade dr, Milan Stojadinovic bo prispel 6 decembra v Rim, kjer bo ostal tri dni. Vrnil bo s tem obisk, ki mu ga je letos naredil v Beogradu italijanski zunanji minister Ciano, ko je šel v našo prestolnico podpisat sporazum glede ureditve odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. Pred po> vratom v domovino, si bo dr. Stojadinovic ogledal razna milanska industrijska podjetja.
SPORAZUM MED II. IN III.
INTERNACIONALO
Zastopniki socialistične II. inter-nacionale in komunistične III. in®
življenjskih potrebščin. Vlada bo spoštovala pravice Flamcev do popolne enakopravnosti in do svobodnega razvoja njihove posebne kulture.
Stran 2
SLOVENSKI LIST


Argentinske vestí
DR. ORTIZ - PREDSEDNIK
Prejšnji četrtek se je sestal parlament, da potrdi predsedniške volitve in proglasi za novega državnega predsednika dr. Cariosa Ortizaj za podpredsednika pa dr. Castilla. Kakor smo že prej poročali, so skušali radikali in socialisti preprečiti sklepčnost parlamentarne seje, $ se je njihov poskus popolnoma izjalo-val iz dveli razlogov: predvsem, ker je skupščina sklenila, da je za sklep čnost zadostna nadpolovična večina, potem pa tudi zato, ker se niso vsi radikalski poslanci lioteli pokoriti sklepu osrednjega izvršnega odbora stranke, ki je bil sklenil, da se noben radikal ne sme udeležiti seje, Dočim jih je nekaj šlo "na izlet" v Montevideo, so drugi radikali šli na sejo, ki je v največjem redu opravila svoj posel in proglasila novega predsednika republike.
V radikalski stranki pa je spor zaradi te seje zasejai seme razdora, ki prav gotovo ne bo koristilo njenemu razvoju in iijenemu položaju.
SUŠA V SEVERNIH POKRAJI
NAH
* ■ *
Kljub temu, da je v zadnjem času padlo nekaj dežja v severnih pokrajinah republike, se pa splošno stanje le ni bistveno sprememilo, ker je v Juhi zemlji voda kar izginila. Cele naselbine so brez vode. V Pro-vinciji Santiago del Estero, o kateri smo že večkrat pisali, so mnogi kmetje popolnoma zgubili pridelek, živinorejci pa svojo živino. Banco de la Naci6n prejema iz te pokrajine v«>ak ¿dan mnogo prošenj za podaljšanje roka zapadlih dolgov, ker je ljudem nemogoče izpolniti prevzete obveznosti.
VLADNE PALAČE NE BODO ŠF, PODRLI
, V torek so začeli podirati nekateri pritlikline vladne palače, ki so bile zgrajene na strehi, na takozva-ni azoteji "Casa Rosada", in ki so bile vse prej kakor estetične. Palače same pa menda ne bodo še tako kma
ternacionalse so pretekle dni podpisali v Moskvi sporazum, katerega besedilo ni še znano, a ki bo, kakor zgleda, pomenil konec hudih uas-protstev. ki so doslej obstojala med obema delavskima zvezama. Sovjetska komunistična delavska organizacija je bila edina izmed levičarskih delavskih udruženj sveta,, ki ni hotela pristopiti k amsterdamski II. internacionali.
lu podrli, kakor je v začetku kazalo, marveč bodo razna ministrstva imela še nadalje tam svoj sedež.
NOVI STROJI ZA "MUNDO
Tuajšnji zelo razširjeni dnevnik "El Mundo" je naročil nove rotacijske stroje. Na parniku "Sultan Star" se vozita semkaj dva angleška strokovnjaka, ki bosta vodila in nad zirala postavitev teh strojev.
VROČINA JE PRITISNILA
Oktober in november sta bila letos nenavadno hladna. Sedaj pa je le začela pritiskati vročina in 'v torek je toplomer zlezel kar na 31,5 stop., v senci. Bil je to najbolj vroči dan v novembru. Lani se je vročini bolj mudiio, ker je že 12. novembra 1936 toplomer pokazal 32 stopenj. Za radovedneže naj povemo, da je bil v preteklem poletju najbolj vroč dan 26. februar s 36 stopnjami vročine.
Radi vročine je bila pretekli torek seveda tudi poraba vode velika:— 1,054,734 kubičnih metrov so je iztočili Buenosaireščani. Kopališča so tudi iznenada oživela te dni in tako v Buenos Airésu kakor v bližnjih krajih se je mnogo ljudi šlo hladit v Río de la Plata;
POČITNICE V NECOCHEI
V sredo se je odpeljalo proti Ne-cochei 650 šolskin otrok, ki so slabotnega zdravja; tam bodo na državne stroške uživfLli 'počitnice ob morju Tej prvi skupini bodo sledile še druge. Društvo za pobijanje jetike je sklenilo tako izpopolniti tamošnjo počitniško kolonijo, da bo v njej mesta za 4,500 otrok.
TUDI NA PLOČNIKU JE NEVARNO
Niti na pločniku ni človek več varen! Tako si mora misliti človek, ko čita, kaj se je pripetilo 71-letne-mu starčku, čistilcu čevljev Juanu Vidalu. Dremal je pri svojem stolčku na pločniku enega izmed vogalov na križišču ulic Caseros in Zaba-leta. ko je iznenada pridrvel po Ca-serosu ómnibus 56, čigar šofer je bil zgubil oblast nad vozilom, tako da je ómnibus nevarno kolebal na levo in desno. Iu tako se je zgodilo, da je vozilo zašlo na pločnik in stisnilo ubogega starčka na tako hud način, da je revež precej umrl. Šoferja so aretirali. Imenuje se Felipe Leiva in bo sodniku odgovarjal,
zakaj ni ustavil vozila, ko je videl, j preprečijo, da bi listke prodajali po da je izgubil smer.	nedovoljenih cenah.
Ruska klinika za vse bolezni
<;\
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno nlal>o»t razpolaga klinika 8 posebnim konzul torijem, kateri ne nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni
Dra. A. IZAGUIIMUC-a.
Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni
— Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučaii, obl. Stili Jetrah, žalndcu, žičevju it<l.
Za bolnike iz notranjosti imamo rezervirane gobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljami. ' Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom,
za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
NEVARNE ŠALE
Isidro Villordo, star 23 let, Eleu-terio Cardoso, star 31 let, in Miguel Gutiérrez, star 28 let, so v ponedeljek popivali po raznih beznicah na Avenidi Leandro N. Além. Alkohol jih je spravil v tako dobro voljo, da so začeli briti norce eden iz dragega- Villordo pa si je menda dovolil nekoliko prehudo šalo, ki je Car-dosa tako razburila, da je fanta pozval na korajžo, in sicer na ulico. Res sta šla ven iu se začela tam suvati, dokler ni Cardoso izvlekel izza pasu dolg nož in ga zasadil Vi-Uordu v trebuh. Ranjeni je začel hudo vpiti in priklical je tem stražnika, ki je oba Villardova tovariša aretiral, ranjenega, fanta pa je dal prepeljati v bolnišnico Rawson. Tu se je šele pokazalo, kako hude posledice utegne imeti šala: Villordu uamreč niso mogli več rešiti življenja in je revež kmalu izdihnil.
SMRTNI PADEC Z LESTVE
Francisca Priggioni. stara 21 let, oskrbnica šole v ul. Tequendama 3757, je hotela v torek obesiti na zid šolske sobe neko podobo. Postavila si je lestvo in ko je bila že na njej, se je lestva nenadoma izpod-nesla in dekle je tako nesrečno padlo, da si je razbilo glavo. V obupnem stanju so jo prepeljali v bolnišnico Ramos Mejia, kjer je kljub takošnji zdravniški pomoči kmalu umrla.
DRAGI LOTERIJSKI LISTKI
Listki za božično "veliko" loterijo so že v razprodaji in dasi jih je letos mnogo več nego lani, ker se bosta letos žrebali dve serji, katerih vsaka ima za 'glavni dobitek 2 milijona pesov, so i listki mnogo dražji nego bi smeli biti. Prodajajo se po približno 15 pesóv, dočim bi njihova cena ne smela biti višja od 12,60. Nekateri listi so začeli s kamipanjo, proti temu navijanju cen s strani razprodajalcev. Pravijo, da je prekupčevanje z loterijskimi listki nekako monopolizirano in da zaslužijo oni, ki imajo to trgovino v rokah, letno svojih 30,000,000 pesov. Nič ne vemo, ali bo ta kampanja imela kaj uspeha. Na listkih samih je tiskano, da je prepovedano prodajati jih dražje, nego je na njih navedeno, a za to prepoved se nihče ne zmeni. In kar je še najbolj zanimivo, je to: da ima uprava državne loterije svojih dvanajst inšpektorjev, ki prejemajo po 600 pesov mesečne plače za to, da pazijo na razprodajalce in
PROSLAVA ZEDINJENJA
V soboto 4. dec. se bo vršila v dvorani 'CENTRO ALMACENEROS' ul. Pte LUIS SAENZ PEÑA 242 (dve dvadri od trga CongTeso)
Svečana proslava Zedinjsaja
V KORIST JUGOSLOVANSKIH ŠOL
SPORED:
1.	ARGENTINSKA HIMNA — Orkester.
2.	JUGOSLOVANSKA HIMNA — Jadran •3. POZDRAVNI GOVOR
4.	SKUPNE VAJE ČLANOV — Sokol Bs. Aire* 1
in Sokol Dock Sud—Boca
5.	DEKLAMACIJE — Deea šole Dock Sud
6.	"IZ BRA'TSKOG ZAGRLJAJA" — Jadran
7.	PROSTE VAJE — Deea Sokola Dock Sud—Boca
8.	DEKLAMACIJE — Deea šole La Paternal 9- "BRACA" — Deklam. (Sokol Bs. Aires I)
10.	"BALONČKI" — Pleše Irena Vidmarjev» (Tabor)
11.	"U BOJ. U BOJ"! — Jadran in Tabor
12.	PROSTE VAJE — Moška deea Sokola Dock Sud-Boca
13.	"MORJE ADRIJANiSKO" — Tabor
14.	DEKLAMACIJA — Katica Struhala (Sokol Dock Sud-Boca
15.	VAJE NA BRADLJI — Sokol Buenos Aires I SREČKANJE — PROSTA ZABAVA — PLES DO JUTRA
ZAČETEK OB 9,30 ZVEČER VSTOPNINA: Moški $ 1,50, ženske prosto
DROBNE VESTI
Iz Rusije poročajo, da ne sme biti
s prihodnjim letom niti enega analfabeta, to je, da ne bi znal pisati in čitati. Če se bo res zgodilo, potem bo Rusija ena najbolj kulturnih držav na svetu.
španski fašisti so napravili veliko
propagando po vseh tujezemnih listih. ki so naklonjeni fašizmu- Franco je dejal, da časopisna vojska mno eokrat še več zaleže kot pa topovska ali plinska. Upamo pa, da ljudstvo' ne bo nasedlo spretni fašistični
•»****>- -JU*-	■•»i fri^vii 1
propagandi.
Francoski desničarski zarotniki.
ki so hoteli zanetiti revolucijo v deželi, so bili razpredli prav gosto mrežo po' vsej Franciji, kakor je mogoče sklepati na podlagi dosedanje preiskave. Mnogo vplivnih oseb je bilo aretiranih. Vodja zarote je bil menda inžener Deloncle, v čigar službi je bil tudi vpokojeni general Duseigneur, bivši glavni ravnatelj vojnega letalstva. Aretiran je bil tudi grof Pozzo di Borgo, tajnik fašističnega voditelja De !a Rocque-a. Domnevajo, da je bila zarotuiška organizacija v zvezi z neko tujo drža vol
Kolonijalno politiko vodi vsaka evropska država na svoj način: —
dočim so Italijani z ognjem in mečem "ukrotili" Libijce, uporablja Francija napram svojim kolonijal-
l A
Ofdifliramd: od 9—12 i 15—21. >
V peedljah in prodnikih ; '' * ' od '9—12. , •,, '' (j0VORf' SE SLOVANSKI
S ü i r A C H i 2 8.

BOŽIČNE PRAZNIKE IN NOVO LETO
BO VAáA DRUŽINA DOMA BOLJ VESELA, ČE JI Z VOŠ ČILI POŠLJETE TUDI DENARNO NAKAZILO POTOM
Slovenskega Oddelka
BANCO HOLANDES UNIDO
SUCURSAL BUENOS AIRES CENTRALA: Bmé. Mitre 234; ;> *	PODRUŽNICA: Corriente,, -J00
' ' : *	S* I mT"' \ " • „:V • jy-' 4 .
, 4 ki nakazuje po, najnižjih cenah i.vHI:W0 8T NIZKE CENE 80L.jí|0SI
"" JIÍ ! «Htm	«3
nim prebivalcem, ki so se v Severni Afriki začeli puntati pod vplivo« tuje propagande, povsem drugačna sredstva: sklenila je začeti z velikimi javnimi deli, da izboljša gospodarski položaj kolonij, objavila bo poseben zakon za zaščito kmetovalcev, izboljšala plače in tako dalje.
Na paraguayski vojni ladji "Coronel Martínez" je v pristanišču Antequera nastala eksplozija, radi katere je 21 mož posadke izgubilo življenje; vžgala se je bila nafta, i ,.
Letalo nemške dražbe 'Lufthansa'
je v Croydonu zadelo v hangar ter se vžgalo. Trije piloti, ki so, se .v
J. <¿13------<iw
njejp. vozili, so zgoreli med plamen^-
Prvi avtomobil, izdelan iz samega aluminija, so preizkusili pretekle dni v Dortmundu. Sestavljen -Je'te malih delov tako, da ga je v SlučA-ju poškodbe lahko popraviti. Pre-izkušno je baje dobro prestal i« bodo sedaj začeli izdelovati taka vozilo v večjem obsegu
Avstrijska vlada je ohjavila dekret. ki določa, da bodo morali peki mešati odslej med pšenično moko tudi krompirjevo moko za izdelavo kruha; bel kruh bo moral vsebovati 2 od sto, črn kruh pa 4 od sto krompirja.
Strašen zločin so izvršili neznaju
tolovaji v vasi Brezniku pri Banja-luki; vdrli so ponoči v hišo, kjer jo spalo sedem članov družine, ter » sekirami pobili vse razen osemnajst mesecev starega otroka, ki ga men-I da niso zapazili. Očividno je bil zločin .storjen iz maščevanja.
Na egiptovskega mirtiltrskeg»
predsednika Nahas pašo je streljal vnuk Arabe paše, voditelja revolucije leta 1882; streli ministra nim» zadeli, izzvali pa so veliko razburjenje med vladnimi pristaši, ki vprizorili burne demonstracije proti opoziciji. Policija je zaprla sedež« opozicijskih strank in izvršila mno-o preiskav tud pri zasebnikih.
Italija je uradno priznala obstoj Mančukua, bivše Mandžuriji*; w njeiV korak je vzbudil pozornost diplomatičuih krogih, ker je Italij* vsaj formalno, še vedno članic* Zveze narodov, ki je sklenila dflte države ue bo priznata, pa tudi to, ker je italijanska vladrf s t?"* pokazala, da s« strinja z onvojováj"0 politiko Japonske na Kitajskim^
' ' ■ ■ >' . r

v vsako izseljensko hišo; "Slovenski list"
<Núm., (Štev,) .48
SLOVENSKI LIST
Stran 3
Vesti iz organizacij
f IZSELJENSKA NEDELJA
Prva nedelja v decembru je praznik našega naroda v tujini, dan posvečen utrjevanju vezi med izse-ljeništvom in narodom v domovini, vezi, ki jih oddaljenost, čas in tuji ambient, v katerem se izseljenci nahajamo, rahljajo bolj in bolj v veliko škodo našega naroda.
Naše izseljeništvo v Južni Ameriki se je dosis j mirno vdajalo u-sodi; potapljalo se je v tujem morju, v katerem je ves izginil predvsem njegov cvat — mnogi izobraženi, | vplivni in premožni potomci naših preprostih izseljeno2v. šele v zadnjem času smo se začeli prav zavedati, kakšno bridko izgubo pomeni
mašo narodno skupnost popolno odtujevanje izseljenskega naraščaja- In iz tega spoznanja so vzrast-le prve ziseljenske šole, katerih uspeh, v prvem letu njihovega rednega obstoja, nam mora biti v ponos m v vzpodbudo za nadaljnja prizadevanja na tem polju, ki morajo zajeti vsako leto večji krog naše dece. Le tako, se bo naša skupnost tu ohranila, ohranil se bo njen naraščaj vsaj v prvem rodu, kar bo v čast in korist izseljeništvu v tem delu sveta in domovini
Izseljenska nedelja bi nas morala. 12seljence, spominjati ne samo na <*ne, ki so doma ostali, marveč tudi na one, ki so tu in katerim se ne smemo kar tako odpovedati, kakor smo se doslej, če hočemo, da bo na še izseljeništvo v Argentini napredovalo kulturno, socialno in gospodarsko. Naše osrednje šolsko udru-*enje bi moralo najti baš v izsejjen-i&i nedelji vsako leto nove pobude «a propagiranje našega šolstva, ker je tudi čas kar najbolj primeren: * novembrom se tu končajo šole in sadnejo počitnice, tekom katerih bi hilo treba najbolj razviti propagando za pridobivanje novih podpornikov in novih šolarjev, tako da je že vse pripravljeno, ko ima pričeti novo šolsko leto. Posebno ker Se podpornikov našega šolstva tiče, je bilo doslej le še malo storjenega; koliko naših ljudi je še, ne samo v notranjosti dežele, marveč tudi v Buenos Airesu samem, ki bi prav lahko doprinesli vsaj enkrat na leto skromno žrtev za naše izseljensko šol-"tvo, a jih propaganda še ni zajela, ni jih pritegnila v krog sodelavcev.
Temu vprašanju bi bilo treba posvetiti največjo painjo, ker smo pač
v tem pogledu najbolj če že ne po- SILVESTROV A
Res
polnoma navezani sami nase je, da ima od ohranitve našega narodnega naraščaja tudi narod) doma svojo korist, vendar pa so tam v o-spredju, kakor je za mlado državo razumljivo, druga nnjnejša, v krajevnem pomenu domača vprašanja, ki sedaj še ne dopuščajo, da bi narod popolnoma spoznal važnost iz-
PRIREDITEV
Društvi Prosveta in Tabor sta se domenili, da bosta na Silvestrovo organizirali skupno prireditev in sicer v dvorani "XX Settembre" v ul. Alsina 2832.
Natančni spored bomo objavili v prihodnji številki našega lista, že
seljenskega vprašanja in bi zato po- sedaj pa opozarjamo, da bo ta pri
svetil svojim izseljencem največjo skrb, ter jih tudi gmotno podprl v njihovih prizadevanjih, kakor to delajo drugi narodi, ki so si svoje države 'ze uredili in ki imajo radi tega časa, smisla in sredstev dovolj, da se brigajo za one svoje sinove, ki so šli v svet.
Naš narod je v tem pogledu sej daleč za drugimi, kakor nas lahko1 prepriča ecai sam primer: ljubljanska "Družba sv. Rafaela", edina neuradne slovenska organizacija, ki se zanima za izseljence, ni štela lani — in menda tudi letos ne šteje — vsega niti 300 članov, slovenskih izseljencev pa je samo v obeh Amerikah okroglih 3000,000/ In pri bra-
reditev s posebno pažnjo pripravljena in bo v vsakem ozira lep izseljenski praznik.
PEVSKE VAJE V S-P D. I.
Jutri v nedeljo se vršijo pevske vaje za mešan zbor. Pridite vsi točno ob 4. uri pop.
MAŠA - ZADUŠNICA
Ker se nismo mogli udeležiti po-greba tovariša Ton-sta Prezlja, so vsi člani društva "Tabor", prijate-1 lji in znanci nesrečno umrlega Toneta naprošeni, da se udeležijo maše zadušnice, ki se bo brala v ne
Šolski svet v Villi Devoto
vabi
VSE CENJENE ROJAKINJE IN ROJAKE NA
Veliko Miklavževo prireditev
ki se bo vršila dne 5. decembra ob 4 uri popoldne v prostora G. P D. S v VILLI DEVOTO, ul. Simbrón 5148
Vzpored
1- Otvoritev: GODBA
2.	Župančič: OBLAKA; .recii. zbora otrbk
3.	Aljaž: TRIGLAV; Moški zbor	• <•
4- S. Gregorčič: BRATJE V KOLO; Deklam. S F. ' 1 5, H, Vogrip: VEČERNI' ZVON; mešan zbor tí' N. N-: OPOMIN K VESELJU - Deklam, Ž. Z. 7. N. N. : O MRAKU; Oktet moški zbor : • >' g- N. N. : LENKA; deklam. Z. F.
9.	Vodopivee: OB VEČERNI URI; moški zbor
10.	N. N. : SVET VEDNO ENAK; deklaia. A. C.
11.	Milčinskega veseloigra v treh slikah, priredil . Tvan Vok
TRIJE SNUBCI
Po končanem sporedu obdaritev otrok; potem pa običajna, domača zabava a plesom-
Igra godba Ljudskega odra Vstopnina prostovoljni prispevki
V slučaju slabega vremena se prireditev vr3\ nedeljo pozneje. K veliki udeležbi uljudno vabi	ŠOLSKI SVET
del jo 19. t. m. v kapeli na Av. del tih Hrvatih in Srbih gotovo ni nič Campo 1653, na Paternalu.
na bolje v tem pogledu-
Spominjajmo se ob priliki izseljenske nedelje na naše doma, smatraj -mo jo tudi kot migljaj za propagando v prid našega šolstva, ki ima ohraniti našemu naraščaju ocno, kar ga edino more prikleniti na naš narod: naš jezik.
PIK-NIK
Slovensko prosvetno društvo in Tabor priredita dne 12. decembra skupni pik-nik v San Isidro. Kdor se hoče prijaviti za "asado" in skupno potovanje, naj se priglasi v društvu Prosveti ali Taboru.
Na pikniku bo igrala godba ter se bodo vršle razne tekme in igre. Vse bo organizirano tako, kot mora za piknik biti. Zato ste vabljeni vsi rojaki in rojakinje, da se tega prvega skupnega izleta v naravo udeležite kar v največjem številu.
Natančneje bomo še poročali o tem v prihodnji številki.
Odbor "Tabora"
DOMAČE VESTI
KAKO JE UMRL TONE PREZELJ
Vdova Toneta Prezlja se je s hčerko vrnila v Buenos Aires, težko potrta radi nesreče, ki ji je ugrabila moža. Kakor smo že v zadnji številki poročali, je Tone Prezelj izgubil življenje radi eksplozije mine, katero je porival v izvrtano luknjo. Eksplozija mu je skoro popolnoma odnesla desno roko in mu razbila desno nogo v kolenu. Vkljub.strašnim ranam je nesrečni mož ostal pri popolni zavesti tudi na poti, ko so ga peljali proti petnajst kilometrov oddaljeni niajbližji zdravniitn postaji. Ta prevoz po grdi poti pa je povzročil, da je nesrečni Tone izgubil preveč krvi. Ko so mu v bolnišnici v Concaránu izprali rane in ga obvezali, je na operacijski mizi izdihnil. Njegove zadnje misli so bile
PROSLAVA ZE9IHJENJA
Danes, v soboto, se bo vršila v Včeraj, t. j. v petek, od 5- do veliki dvorani, ulica Pte. Luís Sáenz 6. ure popoldne, je bila posebna Pen, štev. 242, dve kvadri od trga transmisija preko uradna postaje
Congreso, svečana proslava obletnice našega narodnega zedrjnjenjal Jutri, v nedeljo, bo ob 10 uri
"Radio del Estado", namenjena našim izseljencem v Južni Ameriki, od 6. do 7. ure zvečer pa se je isti
slavnostna služba božja v katoliški program oddajal za Evropo, na krat-cerkvi ul. Cangallo in Reconquista ko valovno dolžino, preko "Trans/
ob 11,30 pa v pravoslavni cerkvi na ul. Brasil 315. Popoldne od 17. do 19. bo sprejemanje na poslaništvu za kolonijo.
radio-Telecomunicaciones del Estado". Govoril je g - odpravnik poslov našega poslanšitva dr. Š ŽelaMč in pel je kvartet "Jadran".
na družino, ženo in dete. Pogreb se je vršil v četrtek popoldne. Udeležili so se ga vsi inženerji, gerenti in vse delavstvo.
Vest o nenadni smrti Toneta Prezlja, ki jo je prinesel naš list, je naredila najgloblji vtis na vse one naše izseljence, ki so poznali tega dobrega, poštenega in znaeajnega moža, rojaka in tovariša. Blag mu spomin!
IZ ROMANJA V LUJAN Iz romanja v Lujan so mi poslali
KEMIČAR IN LEKARNAR
¡ diplomiran na zdravniški fa-; kulteti v Prrgi in zakonito preizkušen v Argentini.
! Hh. Mr. Franciško Huspaur
Mladeniči! Vsako pomlad se kri prenovi, pripravite se za novo življenje in spravite iz sebe vse sture bolezni s tem, da napravite krvno analizo.— Za stare k líjente zastonj enako notranjost po pošti. Dock Bud, calle F&oundo Qui-roga 1441 (Avellaneda) Pda. de Bs. Aires
BOŽU ! N NOVO LITO
BLIŽAJO SE VELIKI PRAZNIKI:
Ne pozabite, da se bo za te velike praznike zbrala v starem kraju Vaša družina ter se bo spomnila Vaše odsotnosti.
Da jim svojo odsotnost vsaj deloma nadomestite, omogočite jim. da prežive te praznike v zadovoljstvu: pošljite jim svoje božično darilo, in sicei,
kakor doslej, potom zavoda
Obiščite nas in prepričali se boste!
Uradne ure: ob delavnikih od 8 1|2 zjutraj do 7. zvečer, ob sobotah od 8 1|2 do 12 1|2.
Slovenski oddelek
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
pozdrave, voditelj zavoda "Lipa" g. Benedikt Gomišček ter njegovi gojenci, ki so se vsi lastnoročno podpisali kot sledijo:
Bernard Kaučič, Bernard Kuljat, Edvard Valentič, Victor Villalba, Marcelo Roberti, Mario González, Viee<nte Massini, Joško Rijavec, Vladimir Velišček, Ernesto Pavlovič, Manuel Costa, Nicolás Mañoz; Enrique Vasquez, Ismael N. Ruiz. Juan La port a.
Posebne pozdrave mi pošilja tudi Vladko.
Vsem se na tem mestu srčno zahvaljujem, ker mi je obenem tudi lep dokaz, da «o se spomnili name, kot se tudi jaz večkrat spomnim na prijaznega voditelja zavoda "Lipe" ter mojih malih prijateljev, ki so me nekateri ko sem bil zadnjikrat- pri njih, pospremili v trdi temi in mrazu na postajo.
Še enkrat, najlepša Vam hvala za pozdrave ter sprejmite enako tudi moje!
Jan Kacin
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
L. N. A T.F.M 150
BUENOS AIRES
KROJAČNICA
"GORICA"
Hočete biti dobro in elegantno oblečeni.
Pridite v krojsčnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postrežem.
FRANC LEBAN
Ul. WARNES 2191
(Nasproti postaje Pa ternal.)
Stran 4
SLOVENSKI LIST
Nú m. (Štev.) 48
LADIJSKE VOZNE LISTKE
za vse parobrodne družbe pri nas dobite po najnižji ceni.
Kabino
za gotovimo vsakemu potniku brezplačno.
Vpoklicne karte po zelo znižanih cenah
| Slovenci doma in po svetu |
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
FLORIDA 99 BARTOLOMÉ MITRE 562
PUEYRREDON 175
Av. Gral. Mitro 301 (Avellaneda) — Córdoba 1223 (Rosario)
SAMOMOR V JETNIŠNICI
V četrtek, 28. oktobra okrog 13h. je bila obveščena uprava ljubljanske policije, da se je v zaporih okrožnega sodišča obesil kaznjenec. Na lice mesta se je podala policijska komisija, dr. Lužar in dežurni uradnik Kette, ki je ugotovila, da je nastopila smrt v celici št. 111 radi obe-šenja. Obesil se je kleparski pomočnik Marjan Ščukat, rojen 8 septembra .1913 v Trstu. Odslužil je bil 27. oktobra dvomesečno zaporno kazen, prišla pa je nova prijava tatvine nekega kolesa iu so osumljenega Ščukata kar obdržali v zaporu. To ga je tako razsrdilo, da se je o-besil in sicer s hlačnim pasom na cev centralne kurjave. Truplo pokojnika je bilo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
SEJMI V ILIRSKI BISTRICI UKINJENI
Reka, oktobra 1937. — Ilirskobi-striški sejmi, ki so se vršili vsak dru gi mesec in pa za sv. Jurija ter v jeseni za sv. Martina, so ukinjeni. Zemljišče, na katerem so se sejmi vršili, je porabil veletrgovec Viktor Tomšič za kradbo tovarne za lesno industrijo. Vsi bistriški sejmi so prenešeni v Trnovo. Trgovcem, zlasti pa gostilničarjem in drugim obrt ilikom v Ilirski Bistrici je z ukinitvijo sejmov prizadet velik udarec. Njihove pritožbe so romale baje celo v Rim, toda uspeha niso imele. Tomšič za zgradbo tovarne za lesno koristnost zidanja tovarne s tem, da bo v bodoči tovarni dobilo kruha čez sto delavcev. Za odpravo sejmov se je zavzemala tudi bistriška gosposka, posebno dame, češ, da sejmi prinašajo in puščajo veliko nesnage. Medtem so pa v Trnovem veseli te spremembe. Zdaj imajo poleg svojih starih in znanih sejmov za sv. Tri Kralje, za sv. Peter itd. vsakega 16 v mesecu sejem. Sejmi pa niso 'več tako dobro obiskani kot svoječasno, ker jih je le preveč in razmere so Simdalje slabše, zlasti za malega kmtea- Živinski sejmi, ki so se včasih vršili v zelo velikem obsegu in na katerih so se razvijale številne kupčije, se čimdalje bolj krčijo. Naš kmet goji danes povprečno tretjino živine kot jo je v prvih povojnih letih. Pa tudi tihotapstvo, ki je ob meji zelo razvito, je deloma pre» vzelo sejmske kupije.
Polagoma bodo ilirskobistriški trg spremenili v pravo mesto. Vse, kar mu kvari značaj mesta počasi odstranjujejo.
GRAZIOLI—VOJAŠKI GENERAL
Trst, oktobra 1937. — Znani bivši centurión in fašistični tajnik v Se-
žani Grazioli, ki je sedaj pokrajinski tajnik fašistične stranke za tržaško pokrajino, je bil za vojaške zasluge odlikovan s tem, da so ga imenovali za vojaškega generala.
POPLAVE V NAŠIH NASELBI NAH V PREKMURJU
Dolnja Lendava, okt. 1937. — Naše naselbine Benico, Pince in Pe-tešovei pri Dol Lendavi so liudo prizadele letošnje poplave, zlasti Benico. Ker ležijo ta sela med reko Muro, ki ni regulirana in potokom Lendavo, ki ima tu slabe nasipe, je nadloga poplav v tej nižini že tako huda in ponavljajoča se v zadnjih letih, da tukajšnji kolonisti emigranti bodo prisiljeni mislti na izselitev, ako ne pride pravočasno pomoč. Ne zadostujejo tu več podpore, — treba je nujno urediti nasipe in izčisti-ti odvodne jarke. Ko bi se merodaj-ne oblasti zavzele takoj za regulacijo naših voda, bi bili ti naši ljudje tukaj rešeni, — tako pa z obupom gledajo brez moči v bodočnost.....
Ker imajo malo upanja, da bi dosegli z lahkoto kar jim je za obstoj potrebno, hočejo s tem informirati javnost o njihovem bednem položaju, morda bodo prej tako dosegli to kar v prvi vrsti prosijo, namreč u-reditev tokov voda, ki so tu neurejeni in ki grozijo uničiti tukajšnje naselbine.
V ilustracijo navedenega se navajajo točnejši podatki: približno 100 družin v teh treh selih šteje okoli 400 duš Zemlje pride na družino od 8—9 oralov. Vsa ta zemlja je bila letos — zlasti 3 avgusta — več ali manj pod vodo. Na mnogih krajih so bila tudi dvorišča pod vodo in ponekod je prišla voda v stanovanja. Ena slabša hiša se je vsled poplav celo porušila! Voda je mnogo pridelka uničila. Prizadeti so najbolj krompir, otava, fižol, buče in delno koruza, žito, ki je bilo početo na njivah, je voda precej pokvarila ali celo odnesla. Najbolj je prizadeta vas Benica, ki ima najmanj 150.-0(i0 din škode samo na pridelkih-Vsled pomanjkanja .sena bodo morali del živine prodati, ostala bo vsled slabe krme oslabela. Ker pa nadloga nikdar ne pride sama, smo dobili v.sled stalnih mlakuž silno mnogo komarjev in steni — malarijo! Do-sedaj je več kot polovica ljudi že obolelo za to boleznijo. Pojavlja se tudi bolezen pri živini in to od časa poplav sem.
Iz navedenih razlogov je naš kolonist emigrant izpostavljen ponovnemu begu, kar se že opaža često, posebno pri odrasli mladini, katera naj bi bila glavni steber naših naselbin.
SLAVNOSTNA OTVORITEV "TABOROVEGA" PRENOČIŠČA
Ljubljana, — Društvo "TABOR" v Ljubljani je v nedeljo 24. oktobra ob 11. uri svečano otvorilo prenovljeno in izpopolnjeno stavbo prvega emigrantskega doma v Jugoslaviji. Trud sedmih let je poplačan z uspehom. Stavba, zunaj in znotraj dovršena, je v zgornji veliki spalnici sprejela zastopnike oblasti in društev ter pozdravila muoge člane in prijatelje društva. Gospoda bana je zastopil g. ban. svetnik Zorn Anton, g. župana in občinski svet g. dr. Josip Kamušič, magistrat g. mag. svetnik Svetel Herbert, izseljenski urad ravnatelj g. Fink, Zvezo emigrantskih društev g. dr. L. Čer-melj, društvo "Sočtt" g- dr. D. Puc, Primorsko akademsko starešin -tvo gg. dr. J. Prodan in dr. Božič 1. dalje zastopniki Kluba jugoslovanskih akademikov "Jutra", "Slovenca", "Ženskega sveta" in dru štva "Tabor" iz Kamnika.
Pevski zbor društva "Tabor" je zapel "Slovansko pesem". Tovariš podpredsednik L. Božič je zbranim obnovil dogodek sedmih let, ko so pridni odborniki in člani-delavci zbi rali opeko za opeko, da je stavba lahko rastla in končno vendar le dorastla. Zgrajena je trdnjava brez cementnega oklepa, brez jeklenih plošč in topov. Njen oklep so vsa naša srca, njeni temelji žulji rok, ki so gradile. V ljubezni je bila grajena, v ljubezni do najbednejših vzdrževana, v ljubezni bo oskrbovana' in čuvana v bodočnost. Vsaka opeka na njej, vsaka žlica malte, vsak gib slehernega izmed delavcev, je bil narejen z mislijo in vero, da je položen majhen kamenček k zgradbi boljše, nove, bodoče družbe. To pesem so pele lopate, peli so jo krampi, pele so jo žlice zidarjev, kladiva mizarjev, kleparjev in krovcev, to pesem smo peli vsi, ki smo na kateri koli način pomagali tako tisti, ki so podpirali, darovali, kakor tudi oni, ki tega niso mogli, pa so imeli dobro in lepo besedo. Začelo se je zelo skromno pred sedmimi leti. Prva društvena prireditev 16. julija 1931 je postavila temelje. V Trnovem. v Zeljarski ulici, v nekaki kleti.
VOJAKI SO UBEŽALI
Trst, oktobra 1937. — Neki tukajšnji regiment je dobil nalog za odhod v Španijo. Širijo se vesti, da. je več vojakov ubežalo v kompletni o-premi in izginilo-
SMRTNA KOSA
Trst, nov. 1937. — 7. oktobra je
■ " " ' 1 1 POVE1UKNJU — YJJI DNOST —i SKiUKNOST — ltllZlNA
podlogel zavratni bolezni v svojem rojstnem kraju Sv Križu pri Trstu poštni uradnik Karlo Košuta, svak slikarja Alberta Sirka in odvetnika dr. Josipa Sedmaka v Skoplju. — Kmalu po nastopu fašističnega režima je bil odpuščen iz službe. Po sedmih letih so ga zopet sprejelC toda poslali so ga najprej v Alek-sandrijo, nato v Milan. Toda ozračje na novem službenom mestu mu ni prijalo. Obolel je na pljučih. Julija meseca je moral vzeti dopust, iskal je zdravja v domačem kraju, toda bilo je že prepozno. Kljub domači negi je podlegel zavratni bolezni, komaj 48 let star. 9 oktobra so ga pokopali v domači zemlji. Za njem žaluje njegova družina in vsi oni naši rojaki, ki jim je bil v dalj-njili krajih nepričakovani in često-krat celo neznan dobrotnik.
ŠTIRJE SLOVENCI ODLIKOVANI ZA ZASLUGE V AFRIKI
Trst, oktobra, 1937. — Za zasluge, ki -so jih priborili v bojih, ki se vrše v Abesiniji radi razčiščevanja terena in uničevanja abesin-skili četnikov, so bili odlikovani sledeči: Blaž Zakaj iz 1'oreča, Papež Henrik iz Buj. lieja Karel iz Sv. Martina pri Gorici, Znal (?) Viljem iz Tomaja. Pred njihovimi četami jim je bila prebrana posebna hvala.
OBSOJEN ZARADI POSKUŠENE-GA BEGA ČEZ MEJO
Trst, — V tržaškin zaporih je zaprt Šajn Prane, star 41 let iz Knežaka, stanujoč v Črnem vrhu. Na meji pri Postojni je bil a-retiran od italijanskih obmejnih o-blasti in 'predan sodišču v Postojni, kj ga je obsodilo na 4 mesece zapora in 3,000 lir denarne kazni
DA BOSTE PRISOTNI MED SVOJCI POTOM
DENARNEGA NAKAZILA
katero jim bo v dokaz, da se jih spominjate; osrečili jih boste z njim za BOŽIČNE PRAZNIKE DENARNO NAKAZILO, izvršeno po ZRAČNI POŠTI potom BANKE DE BOSTON bo izplačano Vašim dragim v približno 12 dneh na njihovem do-
C
mu in v gotovini, brez slehernih odbitkov ali stroškov, in obhajali bodo BOŽIČ, spominjajoč se na Vas-Nakazujemo denar v dinarjih, lirah in dolarjih, s povratnim potrdilom prejemnika, z njegovim lastnoročnim podpisom z natančno navedbo dneva izplačila; potrdilo Vam pozneje dostavimo. Pozivamo Vas. da obiščete naš
JUGOSLOVANSKI ODDELEK
Imamo posebne uradne ure: od 9 do 18; ob sobotah
od 8 30 do 11. ure. Ako ne morete priti osebno, pošljite nam Vaš pismeni nalog, katerega bomo izvršili
še tisti dan, ter Vam pošljemo tozadevno potrdilo.
25. DECEMBRA - BOŽIČ PRAZNIK MIRU in VESELJA
Núni. (štev.) 48
SLOVENSKI LIST
Stran 5
drobne vesti iz naše
dežele
..— Barkovlje. Valentin Tavčar,
star 60 let, je delal na neki zgradbi v višini nekaj metrov. Padel je se zelo poškodoval.
—Gorica. Pokrajinska uprava je
dovolila občini v Opatjem selu poseben kredit za nagrade za rojstva; občini v Šempa.su kredit za poletne kolonije, za občino Fara ob Soči kredit za povišanje plač občinskim u-službencem za 8 o|o; dalje 12.500 lir za azil "Duchessa d'Aosta" v Gorici, 41.500 lir za sirotišnico "Duchessa d'Aosta" v Gradiški, 24.000 lir Pa za dela v azilu "Duch&ssa Anua d'Aosta" v Gorici. Gradiška ob-•ina sme najeti posojilo v znesku 90,-■000 lir za most preko Soče.
—Gorica. Proračun za leto 1938
predvideva 7,787,236 lir dohodkov, izdatkov pa 7,050,520; Predvidevno je v proračunu najetje posojila v znesku 2,507,000 lir za izredne potrebe S tem denarjem naj bi se zgradila kasarna Sv. Marka, za u-reditev grobnice na Oslavju in drugo. Za pomoč in podpore predvidenih 1,357,939 lir.
—Herpelje-Kozina. Občina je dobila pred kratkim komisarja v o-sebi Marcela Candellaria. Ker pa je prejšnji podeštat podal ostavko, je bli komisar Candellari imenovan na njegovo mesto.
—Podgora. Oblasti so naznanile
sodišču Antona Klanjščka, starega 19.let, radi grožnje z orožjem. Na polju b!izu Podgore je namreč srečal nekega Albina Figelja, mu šel nasproti z revolverjem v roki in mu grozil, da ga bo ubil.
—Ravnice pri Grgarju. Josip Pav
čin, star 48 let, se je po 20 letih nenadoma vrnil iz Rusije Vsi so mislili, da je leta 1915 padel v bojih v Galiciji. Toda bil je poslan na rusko fronto, kjer so ga s tovariši vjeii Rusi in ga peljali v ujetništvo. Želja po domačem kraju ga, je sedaj prignala zopet domo, o katerem u-sode pač ni mogel niti sanjati
—Renče. Oblasti so zaprle iz neznanih vzrokov 34 letno Julijo Bajt
—Trst. Vršile se bodo volitve 48
predsednikov in direktorjev pokrajinskih trgovskih sindikatov.
—-Višnjan. Sinorčič Ivan je prejel 700 lir od Mussolinija, ker mu je žena rodila dvojčke.
—V veljavo je stopil dekret, po
katerem bodo morali prisilno vsi moški, ki so za to sposobni, bodisi kot piloti, kot mehaniki, kot spe-cialisti, stopiti v redno vojaško letalsko službo. Odločila bo o tem le za to določena komisija, brez ozira na svobodno odločbo posameznikov. Na ta način nameravajo ogromno dvigniti moč italijanskega letalstva.
Agencija
PUTN
SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES
U. T. 31 - 8759

Samo pri nas dobite najceneje ladijske listke
Prodaja listkov za Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi .vse potrebne dokumente.
Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito
. AGENCIJO "PUTNIK" Lastnik: Anton Kolungja
"DANTE ALIGHIERI" OB OBLETNICI FAŠIZMA
Trst, — Nacionalna organizacija "Dante Alighieri" katere delovanje je zlasti živahno v naših krajih, je ob obletnici fašistične revolucije po delila "otrokom v obmejnih provin-ciah številne denarne nagrade. Te nagrade so razdeljene predvsem o-niin otrokom, ki so se dobro izkazali v zadnjem letu, v učenju italijanščine. Namen te "človekoljubne" akcije, ki se omejuje predvsem na province Trsta, Goriee. Reke, Zadra, Pule, je jasen
KAZNOVANI VELETIHOTAPCI
Potrjena je obsodba finančnega ravnateljstva, s katero je bil znani pomočnik zunanjega ministra dr. Aleksander Bodi obsojen zaradi tihotapstva preprog, pohištva in drugih dragocenosti. Obsojeni so — poleg taks in rednih sodnih stroškov — dr- Aleksander Bodi in Li dija Bodi na po 5,671.357 dinarjev Ivan Nečajev na 4,750.650 din, Pajo Glueck na 1,399,294 din, Danko Ba tori na 3,003,807 dinarjev. Nikolaj Milutin pa na 3000 din, ker je obiral preiskavo.
VZGOJA CIGANOV
Okrajno načelstvo v Murski Sobota je poslalo na merodajna mesta predlog o vzgoji in zaposlitvi ciga-
Fotografija "LA MODERNA
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji.
NOVOPOROe^;IíI, Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z o žirom na številno slovensko klijentelo.
Poštne slike od $ 5— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsal dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti:
s. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires
nov. Predlog je vreden vse podpore: 1. zgradila naj bi se dva internata za moško in žensko cigansko mladino. Tu bi ciganski otroci po-sečali ljudsko šolo, zraven se pa u-eili obrtništvo in poljedelstvo. Cigane naj bi vzgajali redovniki in redovnice.
2.Ciganom	naj se dodeli zemljišče kakor drugim agrarnim interesentom, ali se jim pa naj poskrbi drugačna stalna zaposlitev.
3.	Vse to bi naj banovina ali država kmalu uredila, najbolje dogovorno z redovniki, n. pr. salezijan-ci in šolskimi mestrami.
SENATORJEM POTEČE ROK
Meseca januarja poteče doba 49 senatorjem, in sicer 23 izvoljenim in 25 imenovanim- Iz delovnega kiu* ba. ki v senatu podpira sedanjo vlado, bo izgubilo 6. januarja svoje mandate 23 senatorjev, iz opozicio-nalnili klubov, to je iz JNS in neodvisnega kluba pa skupno 25 senatorjev.
ARETACIJA SLOVENCEV V GRADCU
Iz zanesljivega ovira smo zvedeli, da je graška policija nedavno aretirala 80 letnega predsednika Slovenske čitalnice v Gradcu g Kuk mana. Istega dne sta bila aretiran; tudi zdravnik doktor Ivunej, ki prakticira na ginekološki kliniki v Gradcu in je doma od Sv. Petra pod Svetimi gorami, ter slovenski akademik Herg.
Policija je zaprla prostore Slovenske čitalnice. Do sedaj še ni znano, zakaj so bili zapečateni prostori Slovenske čitalnice.
PO 23 LETIH IZ RUSIJE
V Maribor je prispel Andrej Je-linek, doma iz šinartna pri Ljubljani, ki je bil 23 let v Rusiji. Jeli-nek je leta 1914. odrinil na rusko fronto, kjer je bil meseca avgusta ujet. Rusi so ga spravili v taborišče v Omsku, pozneje pa je bil v Sibrji, kjer se je 1. 1922. poročil. Zdaj se je vrnil s svojo ženo in dvema sinovoma preko Varšave in Dunaja zopet v svojo domovino Dovoljenje zá povratek v domovino je dobil šele po dolgoletnih prošnjah.
"V Maribor je Jelinek s svojo družino prispel brez vsakršnih sredstev. Popoldne so nadaljevali pot proti Ljubljani.
PRIDELEK VINA
Dva in pol milijona litrov novega vina so letos pridelali v naši državi Poznavalci razmer trdijo, da bo ta količina komaj zadostovala za domačo porabo, kaj šele za izvoz. Le Dalmacija in Hercegovina sta ¡ delali približno enako količino kakor lani, vse druge pokrajine pa šte jejo letošnja trgatev med najslabše. Slovenija je pridelala malo.
SMRT UGLEDNEGA SENATORJA
Te dni je preminul v Djurdjevcu v savski banovini senator Toma Jal žabetič, eden najstarejših članov senata. Pokojni Jalžabetič je bil član kluba senatorjev JNS.
KADAR IŠČETE SLUŽBE «
obrnite se na rojakinjo
BERTO CERMČ
DORREGO 1583, — Bs. Aires
54 — 3588

KROJAČNICA "PRI ZVEZDI
DONATO ALVAREZ 205 9,
pol kvadre od Av. San Martin, — Bs. Aires
Vam sporoča, da je prispelo novo angleško sukno za spomladanske in letne obleke po zelo ugodnih penah.
— Obiščite Ille, da se boste sami prepričali. —
STANISLAV MAURIČ
i>
F AU ST A
'Nu," se je zdajci spomnil vitez, "kaj ^l fekli. če bi vaju prosil, da mi poka-
*eta
znamenje?"
"Znamenje!" je zaječi jala Roussotte.
»TV
<la, način, kako je treba trkati na
skrivnostna vrata, da se odpro..."
Tako govorec"- ue je Pardaillan blaženo
smehljal. Toda Roussotte in Paquette
bili i)a¡; zaradi svojega netreznega
*lvljonja toliko vajeni pijači, da ju pa-
ai8t ni pustila ua cedilu, pa da si ju
Zalival noč i„ dan.
Gospod vitoz," je odgovorila Rous-,
8°tte 2 nekakšnim dostojanstvom, "bila
St'm se za vas, ko ste sodeli v Templu,
ln tudi Paquotte je tvegala življenje za
Us" rešitev. Od tistega dne še ne pom-
ve6era, da ne bi bili z občudo-
^ ""jeni govorili o vas, kadar sva se gre-
0l) ognjišču. Častili in spoštovali sva
Js kukor kralju. Ali hočete, da se ske-
a tega t Znajte, da naina brez usmiljeni-,	. •
zavijejo vrat, če odgovorvu» na
ase vprašanje! Ali nama res želite smrti?»
•i' tuko vama sonca in še česa!" «e je
'"ejui Parflaillnn z nenadoma izpre-
'"cajentni glasom. "Ali vama želim smrti al;
. ' ne> je postranska stvar; glavno J® to rt,.
uk ' Ua vaju zakoljem kakor dve putki, 1,11 »e izdasta znamenja."
"ta K°Vure¿ J® izdrl bullul°- ženski j - pr6itrašeno spogledali in zastokali "lua svoje groze. Naposled jo zajec-
1Jli'a RousHotte-"Na
žfebljev.
gofttj, spodaj, na lovi, na desni
«lom a in-
vjiUih jc križ iz petih debelih ■'«trkajte ua vseh pet zapore
»azaflnje v «rodiui.
.ie zakrila obraz z rokami in
Kato 8i Zal>lakala:
"Izgubljeni sva. .."'
"Dobri ženski sta." je delaj Pardaillan z nepričakovano mehkobo. "Oprostita mi, da sem grozil... Vajina gostilna je vredna dvanajst do petnajst tisoč liver. Ali hočeta, da vama jo od-» kupim f..."
Pri teh besedah je iztresel vsebino svojega usnjatega pasu na mizo in mignil Karlu, naj stori enako. Pogled na kup zftitmikov je takoj utolažil Roussotte in Paquetto, čeprav sta še trepetali ob misli ua maščevanje, ki jima je' grozilo. Usta so se jima krivila v jok, toda oči so se že smejale.
"8 tem denarjem lahko pobegneta," je rekel Karel.
"Nu. da," je vzkliknila Koussotte, "pobegneva, ako ne bo drugače! Toda najprej priseževa, da ste stopili v gostilno z gospodom, ki je bil preje tu, in da vam je on povedal znamenje."
"In če ne bodo verjeli?"
"Todaj si nabrusiva peto."
Čudeč se ženski lahkomiselnosti, je Pardaillan vstal izza mize in stopil s Karlom Angouleinskim v razkošno sobano, ki je spajala krčmo z dvorcem. Ko je prišul do vrat, je res zagledali na njih križ iz petorice velikih žrebljev. Brez domišljenja je jel s pestjo udarjati nanje po naznačenem redu. Pri po^emj udarcu so se vrata odprla!
JPo Maurevertovem odhodu je ostala Favsta sama v sobi, kjer je navadno prebivafa. Strežnice, ki so jo prišlo za-buvat s petjem In brenkanjem na lutnjo, je odslovila, da se je mogla nemoteno predati svojim mislim..
Čeprav je na videz mirno sprejela vest o Purdaillauovem begu, venlar je ta novica razburila vso njono notranjost.
"Napovedal mi je, da izpodbije vse sama od sebe. Ako bi bila Favsta pori-inoje življenje, je šlo vse po sreči. Odkar1'! nila majhen zapah, ki je ustavljal skrito
sedeč v velikem naslanjaču. 'Kakor vidim, drži besedo. Dokler ni stopil on v moje življenje, je šlo vse po srei. Odkar ga poznam, se vse podira in ruši... Zakaj l. . . Ali je moč njegovega uma in njegove volje res tolikšna, kakor se zdi? Ali pa je le moja slabost tisto zlo, ki izpodjeda Guisev uspeh, zmago Lige iii bodočnost nove Cerkve?"
In zdajci so jo zaskelele na licih solze. Plakala je. Toda še bolj od njenih oči je plakala njena duša.. .
'Manrevert je rekel, da se ga bojijo vsi štirje. In jaz? Ali je tudi mene strah? Kaj je strah? Ne poznam ga..."
Obenem pa je čutila, da ga že pozna. Misel, da je Pardaillan svoboden, jo je navdajala s trepetom. Rala se je, sama no vedoč, česa.
"Njegova moč je v moji lastni slabosti," je nadaljevala svoj sainogovor. — "V meni je čustvo, ki ga ne bi smela poznati. Med Bogom in med menoj je bilo sklenjeno, da ga ne bom poznala nikdar. Ne samo v srcu, ampak tudi v najbolj skritem kotičku svojih misli bi morala biti brezmadežna devica. . . In to nisem več..."
Cas ,je potekal, ne da bi se zavedala bega minut. Blcdost in rdečica sta se vrstili na njenem obrazu. Njene oči so se Bliskale, iz ust se je trgalo mrmranje zamolklih grožnjfi.
Iz tega premišljevanja jo jo zdramil udarec ob vrata, ki so vodila iz dvorca v gostilno.
"Kdo bi utegnil biti t" je pomislila Favsta.
" '
Začul se je drugi udurcc.
"Ali je Guise?... Menili... Kdo je?
Ob petem udarcu so se odprla vrata
napravo, bi bila to lahko preprečila. Pri četrtem udarcu je že iztegnila roko. Čudna slu'tnja jo je opominjala, naj ne sprejme tistega ki trka, pa naj bo kdorkoli.
A v tem se je začul peti udarec in vrata so odletela na stežaj. Favsta je vstala in okamenela: pred njo je stal Pardaillan. Vitze pa se je obrnil h Karlu Angoulemskemu in j"e rekel s čudnim glasom:
"Zanesem se, Svetost, da boste pazili na jetnika..
"Na kakšnega jetnika?" je v mislih osupnil Karel.
"Ako se najkasneje čez uro ne vrnem k vam, ubijte ga brez usmiljenja; nato skočite na konja in dirjajte v Cliartres, kar najhitreje morete, ter obvestite kralja.. ."
"O čem naj ga obvestim?" se je vprašal mladi vojvoda v svojem notranjem strmenju.
Njegovo zaupanje v Pardaillauovega du ha je bilo neomejeno. Toda čutil je, da' igra vite? opasno igro. že se je zganil, da bi z njim vred stopil v Favstin brlog.
"Svetlost", ga je ustavil Pardaillan, "nadejam se, da .ste me prav razumeli?"
Zdaj je Karel izprevldel, da bo njegova slepa poslušnost odločala o vitezo*' vem življenju1 in o uspellu podjetja.
"Bodite brez skrbi," je dejal. "Ako mine ura, ne da bi se bili vrnili, ga ubijem iu Henrik III. bo posvarjen, predei^ zašije jutrišnji dan."
"Imenitno," je rekel Pardaillan.
Nato jc vstopil, izknšaje zadržati vrata, da se ne bi zaprla. Jalova misel. Lo-putuila so za njim, kakor da mu jih je iztrgala nevidna roka Pogube...
Karel je ves prepaden obstal na oni strani. Žal mu je bilo, da se je v tem strašnem trenutku ločil od Pardaillana. Nastavil je uho na vrata, toda slišal ni ničesar več...
Pardaillan se je bil z odkrito glavo približal Favsti in se spoštljivo priklonil.
"Gospa." je rekel, ko se je vzravnal, "ali mi boste oprostili, da prihajam k vain ob tej pozni uri in skozi tajna vrata na način, ki se ne ujema ne z dvorno ue s papeško etiketo J"
Favsta ni odgovorila. Vzela je kladev-
fce in je udarila na zvonec. Vstopil je | -
I človek, ki se ni nič zavzel, ko je zagledal tujca.
"Koliko oborožencev je v dvorcu?" je mirno vprašala Favsta.
"štiri in dvajset arkebuzirjev," je ri kel človek. Ako p a vaša Svetlost želi, lahko pokličemo tudi strelce, ki imajo do polnoči odmor."
"Koliko plemičev?" je nadaljevala Favsta.
"Vseh dvanajst, ki so na vrsti. Toda..
"Molčite. Pozovite vojnike k orožju in zastražite vse izhode. Plemiči naj bodo pripravljeni in naj pribite, kakor hitro zaslišijo piščalko. Idite."
Dvornik je prikleknil in odšel. Pardaillan se je nasmehnil. Favstini ukrepi ga ne le niso prestrašili, ampak so celo pomirili njegovo skrb. Zdaj je vsaj ve-dol, da bo imel posla z možmi.
Favsta s svoje strani pa je čutila, da ima pred seboj nasprotnika, k ije vsej njeni moči in vsem njenim ukanam kos.
"Qpapod de Pardaillan," je izpregovo-rila, 'odpuščam vam, da ste prišli, ne da bi y as bila klicala. Odpuščam vain vse. kar ste mi storili doslej. Obenem pa vam povem, da ne pojdete živi iz moje hiše.
Stran 6
SLOVENSKI LIST
éiíü
Núm. (Štev.) 46
PREOSNOVA LJUDSKIH ŠOL
l'I "'.(11.- ; •	i •! "I
(;"Dopaovina" piše: V Gorenjcu od 23 oktobra se je lotil potrebe pre-
oanpve naše osnovne šole neki Bur-
' ■■■ / i
čov Pr pod naslovom "Naša ljudska šola". Pred vsem drugim se «podtika ob srbohrvaščini, ki se na več razrednicah že od tretjega šolskega leti, odnosno u-etjega razreda poučujejo. Poudarja, da je ta Zato se naj srbohrvaščina črta v niž-pouk prezgodnji in v kvar priuče-,Vanja čiste in dobre sjlovenščane. jih razredih in preloži na višje razrede proti koncu osnovne šolske obveznosti. Tako zahtevo ima ta reformator.
Da bi bil pouk tega predmeta a kvar napredku slovenščine, če se že uči srbohrvaščina na tej stopnji, pač ai utemeljen, ker je ta jezik našemu vendar povsem soroden in najbli? ji. Čudno, da se gotovi ljudje «podtikajo že nad vsako srbsko besedo. Včasih ni bilo tako. Pred vojno sf je ubijala v glavo nemščina otrokom na večrazrednih šolah že od tretjega razreda naprej. In tedaj niso imeli ljudje, ki imajo toliko pomislekov in izgovorov proti srbohrvaščini, nobenih pomislekov in nasprotstva proti temu. In tedaj je bila nemščina malo drugače kot glavni predmet. Od uspeha znanja nemščine je zavisel tudi uspeh napredka na dotični šoli. Od tega je bila zavisna y največ primerih dobra ocena u-čitelja. Vse je bilo dobro, nobene
pritožbe proti temu. Kakor na la-jičnih šolah, še veliko manj je bilo to podvrženo kaki kritiki na samostanskih šolah, katere so bile prve ponemčevalnice ženske mladine. Tedaj je bilo vse dobro in vzorno, ko se je šlo za nam tuji jezik. Danes je pa drugače, ko se nahajamo v narodni državi, in ko gre za naš bratski jezik.
PROMETNA ŽRTEV
Žrtev prometne uesreče je postal te dni mlad 23 letni delavec Prane Polž iz Domažl. Nek ponedeljek zve čer je bil ponesrečeni Polž v fantovski družbi, od katere pa se je okrog desetih ločil in se odpeljal na kolesu domov. Ko je šel okrog polnoči po cesti sin gostilničarja Ja-nežiča, je ob zapornicah, kamniške proge našel vsega okrvavljenega Polža. Takoj je sklepal, da je moral postati Polž žrtev avtomobilistove brezobzirnosti. Udarec avtomobila je zadel Polža posebno hudo, ker je imel nesrečni Poli strt prsni koš, zlomljeno spodnjo čeljust, na levih sencih pa veliko rano. Pri silnem udarcu so Polžu odleteli z nog čevlji, katere so našli prav na drugi strani ceste. Kolo, na katerem se je peljal Polž, je bilo vse skriv-ljeno, prvo kolo pa zvito in zmečkano. Nesrečni mladenič je bil že dal j časa brezposeln.
SAMOMOR Z ELEKTRIKO
Vas Zapuže, ki spada že pod ljubljansko mestno občino in pod poli-
cijski revir, "je bila pozor,išče nenavadnega dvojnega samomora. Nekega. jutra jutra je posestnik I. Žiab-jek v Zapužah opazil, da se dviga dim ob sosedovem kozolcu. Sprva je mislil, da gre za požar ter je hotel opozoriti vaščane na grozečo nevarnost. Ker pa se je dim dvigal le iz tal, je vendar stopil pogledat ter z začudenjem opazil pod drogom električnega daljnovoda dvoje obžganih trupel. Na obeh truplih je še tlela obleka. Poklical je soseda Ivana Arharja iz Zapuž 11. Oba soseda sta ugotovila, da sta to Arharjev hlapec in dekla. Na prvi pogled je bilo takoj obema vidno, da sta se oba mlada človeka psostovoljno umorila z električnim, tokom, ker je visela z daljnovoda dolža. žica. Obvestila sta elektrarno, ki je poslala monterja, da je odklopil vrhnji tok. Obveščena je bila tudi policijska uprava, nakar sta prišla na kraj žalostnega dogodka policijski zdravstveni svetnik dr- Lužar in dežurni uradnik ? ■ Bardek.
Komisija je ugotovila, da sta samomorilca 24 letni hlapec Marko Nemanič, doma iz Metlike, ki pa se je rodil v Kaliforniji- v Ameriki in pa 20 letna dekla Jnlijana Kastelic, doma iz Leskovca in pristojna v Litijo. Nemanič je služil pri Arharju od lanskega leta, Julijana pa od novega leta Oba sta se zaljubila drug v drugga ter bi se nemara poročila, toda oba sta bila revna in nista mogla stopiti v zakon. Nemara je bila vmes še kaka druga ovira, tako da sta sklenila iti oba v skupno prostovoljno smrt. Marko si je ponoči izposodil dolgo lestev, vrgel čez daljnovod žico, «topil nato na tla, se prijel za roko z Julija-no in zagrabil visečo žico. Električni tok je ubil oba nesrečneža. Obleka je skoraj vsa zogljena, deloma pa tudi obe trupi:. Nesrečneža nista zapustila nobenega poslovilnega pisma. Policijska komisija je od-
redila prevoz obeh trupel v mrfcvažr
nico. Dogodek je vzbudil z«lo mnogo pozornosti med prebivalstvom severnega dela Ljubljane in St. Vida.
Obiščite krojacnico U Š Á J
ki vam nudi v vsakem oziru najboljšo postrežbo

ESEXi]f&jEjL.-j
Ako hočete biti zdrav-Iieni od odgovornega zdravnika
zatecite se k
Dr. A. GODEL
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Speci j a- li-:ti za pljučne, srčne, živ reumatične bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZ* Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO
CALLE CANGALLO 1542
Kje boš kupil lep slamnik? , Kaj ne veš, kje s« nahaja?
Krojačnica Mozetič
OSORIO 5052 - La Paternal Buenos Aires
Naznanjam, da sem odprl gostilno
'VIPAVA'
kjer boste vsi točno in dobro postre'zeni z dobro domačo hrano ter z izbranim dobrim vinom in prvovrstnim hladnim pivom.
Cenjenim gostom je na razpo lago kegljišče in krogljiščs. Priporoča se za obilen obisk lastnik
Saksida Viktor
Tinogasta 5139 — Devoto Bs. Aires
GARMENDIA 4947 Paternal, Bs. Aires
Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje
Venerične bolezni se zdravijo na gotov in modera naju,. _ Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer.
Dr. ANTONIO PEREDA
BUENOS AIRES
MEDRANO 151
H t« li slišali povelja, ki sem jih dalat" Pardaillan se je naklonil in pokimal. "Gospa," je dejal z vso prelestno pro-stodušuostjo glasu in pogleda, ki mu je bila lastna, "vse mi odpuščate in vendar me hočete dati ubiti t Zakaj t
Favsta je postala še bolj bleda, nego je že bila. Z mrtvim in brezizraznim glasom je odgovorila:
".Razumeli me boste, gospod de Pardaillan, če vam povem tole: motite se, ako mislite, da. ste me ranili samo v čelo... aaj pomnite, kdaj? ... O ne. Zadeli ste me v srce. Ako bi vas sovražila, bi vam .podarila življenje. Toda umreti morate^ zato, ker vas ljubim..."
, .Pardaillan se je zdrznil.. Gotovost, ki * ~
ga je prešinila ob teh besedah, se mu je zazdela stokrat strašnejša od smrtne obsodbe, Videl je, da je izgubljen... A tudi se ni hotel vdati.
"Gospa." je odgovoril, "ljubite mle. ..Dobro. Tudi vi ste v mojih očeh tako dovršeno vtelešenje lepote in strahote, da bi vas moral vzljubiti, ako ne bi že ljubil druge..."
"Drugo ljubite 1" je vprašala Favsta brez jeze, brez radovednosti, brez ljubezni In brez sovražtva, samo s tisto ledeno mirnostjo, ki smo jo že omenili.
"Da." je mehko odvrnil Pardaillan. — "Ljubil jo bom do poslednje minute svojega življenja. Moja duša ni več zmož. »a čustva mimo te ljubezni; brez ujet ne ne bi bilo več na svetu. Ljubim jo, gospa, čeprav ja mrtva..." "Mrtva!"
Favsta toliko da ni zavpila. V njenem ▼akliku j« bilo vse obenem, začudenje in radost, nemara tudi obžalovanje. Zakaj zdelo se ji je, da bi bila ljubezen do Pardaillana nanj opaana zanjo, če bi ¿arela živi aoperniei...
"Ljubim jo, ki je mrtva že šestnajst let," je nadaljeval Pardaillan. — "Da ni nujnega razloga, ki hoče. da ne poginem — verjemite gospa, blagoslavljal bi
vaše morilce. . . Ker pa ne smem umreti, ostanem živ. ..
Ta beseda je zadela Favsto kakor izziv. Pardaillan, ki je bila pravkar naročila moriloe zanj, ji je prostodušno iz. javljal:
"Kjer ne smem umreti, ostanem, živ. . . •
že je hotela dati znamenje. Toda radovednost in vroča želja, da bi bolje spoznala tega nenavadnega moža, sta jo zadržali. Motrila ga je z brezmejnim začudenjem. Sklanjal je glavo, kakor da se je zamislil ob svojih besedah. Zdajci pa je pogledal kvišku. Droban nasmešek mu je igral na ustnicah
"Gospa," je dejal, "preden se lotim naloge, da izpametujem vaše ljudi..."
"lzpametovati jih miBlitet" ga je prekinila Favsta z zloveščim porogom.
"Znajte, gospa, du ne pojdem odtod, ne da bi bil dosegel, kar hočem," je rekel Pardaillan. "V to pa vam moram najprej povedati, kako sem. prišel do vas".
Treba je bilo rešiti Boussotto in Pa-quetto.
8ovražnika imam," je povzel. "Ta sovražnik Je menih jakobinec in ime mu je Jacques Clóment."
Favsta je zumežala, da bi «krila nenadno razburjenost, ki jo je pograbila.
"Ta menih," je nadaljeval Pardaillan, "ml je pal v roke, ko je prišel iz vašega dvorca. Znano mi je, kaj namerava."
Vitez je vedel samo to, da hoiie Jacques Clóment umoriti Henrika Ul. in da je bil pri Favsti. Vse ostalo je «lotil. Med tem, ko je i« govoril, je sklepal som pri «ebi
"Ako se motim, mm tffatoljm. te »i
Favsta sama oborožila menihove roke in če ji ni bogvekaj do tega, da Valois pogine, ne bom*več videl belega dne... Ta hiša bo moj grob.
Favsta je bila zaprla oči. Nemogoče je bilo uganiti njene misli. Toda Pardaillan je pogumno nadaljeval:
"Brat Jacques Clčment hoče umoriti Henrika III.; in vi, gospa, ga nagovarjate na ta zločin. Toda poslušajte me: Namazal sem Jacquesu Clémentu jezik in sem ga prisilil, da mi je izdal skrivnostno znamenje, ki odpira vaša vrata;
loiski živ ali mrtev. Tembolj pa zanima to dvoje vojvodo Guiškega. Ako Valois ne pogine ob uri, ki ste jo določili, je Guise izgubljen. On ve to in tudi vi veste, življenje Henrika III. pomeni Gui sevo smrt in vašo. . ."
Ta preprosta, a v svoji točnosti strahotno prepričevalna logika je šla Favsti do živega. Globok vzdih se je vzpel iz njenih prs.
"Zakaj mora bi^i siromaivehi plemič, skitalec brez doma in »trohe —" je rekla sama pri sebi. "Mar bi bil on ua Gui-
tako sem tudi zvedel njegov in vaš skupni sevem mestu' in Guise na njegovem.
namen. Davno, gospa, že davno poznam tega meniha. Priznati moram, da ste v njem našli strašno orodje. Jacques Clóment bo ubil Valoiškega in gospod vojvoda Guiški bo kralj, ako ne bo druge zapreke..."
Govoril jo počasi, kakor bi stopal po neznanih tleh, polnih rup in vdrtin.
"Ali", je povzel, "da menih uspe, je potrebno, da spet zadobi svobodo... In mimo tega: Henrik III. ne «me zvedeti, da mu streže gospod vojvoda Guiški po življenju. .."
Pod tem ndarcem je Favsta vztrepe-tala. Pardaillan, ki je opazil njen drget, se je oddahnil.
"Vse bolj in bolj se mi vidi, da še nisem mrtev", je pomislil.
"Kaj pravite!" je vprašala Favsta. — "Menih vam je povedal, da hoče ubiti kraljal"
"Povedal ali ne povedal: zadošča vam naj, da vem. In zato, ker vem, sem ga «pravil v svojo oblaat. Ako ostanem svoboden in ako ssliMte prošnjo, s katero sem prišel pred vaa, bo svoboden tudi Jaoque* Olément; lahko bo šel, kamor mu drago, ln storil, karkoli ga bo volja. Zakaj malo ml je mar, gospa, ali je Va- lda hoče biti žena...
Pardaillan je nadaljeval. Kdor bi bil ful njiju mirni razgovor, si ne bi mislil, da pomeni prvi migljaj te ženske smrt tega moža.
"Evo," jc rekel vitez "vedoč, da je menih vaše ln Guisevo orodje in da bi razen' njega težko našli človeka, ki bi se upal položiti roko na vladarja ter iz. preraemti usodo kraljestva in Cerkve obenem — vedoč vso to sem jaz, Pardaillan, prijel Jacquesa Clémenta. Ako udarit« mene, pogine on. Henrik III. bo obveščen da ga hoče Guise umoriti Procesija v Oliartres pojde po vodi. VaJois se bo branil. Prvo, kar odredi, bo vaš in Guisev pogin. Nadejam se, da me razumete" —
Favsta je bila bela kakor mrlič. Trpela je, da še nikoli ne tako. Srce ji je razbijalo kakor v smrtnem boju. Ona ki se je hotela povzdigniti nad sleherno zemeljsko slabost, je z besnim, povse* človeškim sovraštvom zrla na drzneia, ki se ji je postavil po robu, obenem pa se je komaj premagovala, da ni pokleknila predenj in zaprosila milosti. — Kaj bi bila dala, da se je mogla ponižaU, priznati H»u sv.ojo ljubezen in zakričatl, da noče biti več Bvefeniea in Pastiriea...
•Kaj zahtevate f' ga je vprašal» * D sornim glasom.
"Ne veliko. Za svobodo Jacqueea olé' menta in za prisego, da ne storim niče»*'' kar bi utegnilo preprečiti njegovo kano, zahtevam življenje in svobode dveh ljmli. Ali vam je tn cena previsok* za kraljevo smrt t...
"Dveh ljudi?" se jc začudila Favirta-
"Uuicjte me prav," je nadaljeval VV daillan. "Teh dveh l/udi ne poznsr» *» njiju usoda me no bi zanimala, ako bi zanimala gospoda vojvode Angonle"1' skega. Njegov« mati, Marija Tocehetov», jc nekoč reSiln mojega .pokojnega Vo je bil obsojen na smrt. Glav» nje»«0» sinu ml je sveta in vse. kar ljubi «»' mi je drugo, ltazumete lit"
"Rnzumem".
"Ali vam jc znano, da je cigančiča Vi* letta nevesta sinu MJarije Toocbet»*®'
"l>a, Vloletto liočetet Raj niti ne kje bi utegnila biti."
"Ne," je dejal Pardaillan. 'Zahtev»* življenje Violettinega očete in njen««» rednika: življenje kardinala FarneSk«*» in mojstra Clauda, ki sta zaprta v va*®tf> dvorcu in obsojena, da umreta od gto** Ponižno vas prosim, da ju pomita«**1*'
,Po teh besedah je Favsta razvide)», da jo nekdo iz njene okolice izdaj». bi mogel vitez drugače vedeti, d»
AmffS*
Claude in Farnese zaprta v njene» o ^ ent Toda zdaj ni utegnila ugibati, kd" bU izdajalec. Strmenje, malone "P*" tovanje je prevzelo njeno ošabne d»*®'
"Tako!" j« vprašala s čudni» m«*111* glasom. "V smrt ste prišli, da Tešite *** človeka, ki ju niti ne poznate»
(Nadaljevanje
Núitt.i (¡štev.) 48i-:
SLOVENSKI ilíHJ,

íih: SV
V DEŽELI SLASTNIH BLINOV...
^(Nadaljevanje in kohee.) ; "Kako ne?"'
1 ' "A, tisti, ki nima konjev?"
Tlesknila je s prsti. ; '"Res. Evropejec ste. Zato tega ne razumete. Veste. Ivan Francevič. tisti, ki nima konj, ali ki niso dobri za dirko, tistim dajejo sosedi svoje konje, samo da dirkajo. Na masel-¡aico se mora voziti vsak, vsak mora biti vesel in dobre volje. Da nimajo vsi ena'ko. tega nismo kmetje krivi, eeprav delamo vsi enako. Tudi bli-nt, kdor jih ne more narediti, dobi moko in ¿metano in mleko in sirovo maslo, da praznuje. Takšna je ruska maselnica!"
Čutil sem, da je na jeziku nekaj 2adržala. In v njenem pogledu se mi je zdelo, da je ležalo.
"Pa ne vaš evropejski 'Pustoj
vtornik!."
Vražje dekle, Marusja!
S^ni. cela vrsta, drve po cesti skozi \>o vas, včasi 2 kilometra daleč. Cesta se kroži in vsa vožnja teae po krožni ■cesti, tako d|a se sani nikjer ne srečava jo, da bi druge ovirale. In to traja od ranega • Popoldneva do pozne noči. Sani so zelo nizke, da ni nobene nevarnosti, . ^ bi se zgodila kakšna nesreča, če bi se v diru prevrnile
^si, ki so.na saneh, so oblečeni : toplo, v kožuhe. Ženske pa v vol-aene rute, okrašene z blestecimi o-vratnicami iz biserov, s pestrimi trakovi ter je tako slika dirkačev vse pestra in mikavna. Lepotica
ki slučajjojo nima'že...več dftb.rsga kožuha i1: se v<jzi; .samo:,V nbltj^i,mrazu kljubujoča. Okrogel, zdw obrazek je vesel in razigran, prepeva s, »premije van jem harmonike ali balalajke narodne pesmi. Oe tako gledam ruska kmečka dekleta, se mi zdi, da so nekak ruski simbol ruske maselnice, ruskega, karnevala. Navadno sede v saneli mladi parčki, ženin in nevesta, prijateljice, pa tudi cele skupine mladine do 12 oseb, da so sani ta-korekoč nabasane. Zopet tam šolski otroci, cel kup. Na obeh saneh ceste pa stoji gost špalir smejočih, veselih, pozdravljajočih, vriskajočih. ter presojajočih, kdo bolje, kdo lepše vozi, kateri konji so boljši in katera je lepše oblečena
Tam, za našo trojko drvi skupina mladine. Baialajke igrajo. Fantje in dekleta pa vriskajoče, da vseeno ubrano in lepo:
Gajda trojka, snjeg' pušistij, noč moroznaja krugom svijetit mjesac serebristij. mčtsja paročka vdvojom..."
In v gostem špalir ju gledajočih slišim nekaj glasov, ki ,so jo ubrali s pesnijo, donečo iz trojke Kako, ali vs', nisem mogel slišati, ker so sani drča,le bliskovito dalje.
"Vidite, Ivan Francevič," me je opomnila s komolcem Marija Mihaj-lovna in pokazala z glav« na desno stran. "Vidite?"
Smejala, se je. Videl sem, kako so v divjem diru zdrknile >ani tja v sneg, se prevrgle, da se je iz snega kadilo. Vsi, ki so bili v saneh, so z vriskom in krikom zleteli v globoki sneg. Konji so hrzali in gledali, kaj
Slovenkam v La Plati.
in okolice naznanjam, da sem otvorila modern salon za ženske, ki je opremljen z najmodernejšimi inozemskimi aparati za onduliranje "perma-neiates" Iras, po vseh* predpisih najnovejše lhode. Priporoča se za obilen obisk JOLANDA BREGANTOVA Calis 67, No. 102 esq. 118, La Plata
se je zgodilo, in nestrpno čakali, da zopet lahko zdreijo po cesti. Videl sem, kako so v i-aneh sedeče lepotice zletele v. širokem polukro-g,u v globoki sneg in za trenutek izginile v njem. Ali takoj so se pojavile iz snega, stresle s sebe sneg, glasno se smejale in skočile v sani. In trojka je zopet brzela po cesti, kakor da se ni nič zgodilo.
Zvečer, ko so se zasvetile na kristalno čistem in mrzlem nebu zvezde, je cesta opustela. Sani so stale pod šupami, konji pa so v hlevu prigrizovali seno in oves. Maslenica je končana. Marusja mi je nalila čaj in me prisilila, da sem vzel blin.
"Zdaj veste," je rekla, "da? In boste povedali tam v Evropi, kakšna je naša maselnica in kakšni smo mi ruski ljudje? Da?"
"Bom," sem rekel in srebal čaj. Marusja pa je vprašala:
"Ali je kaj podobna naša maselnica vašemu 'Pustom vtorniku'?"
Skrila je obraz v skodelico čaja in se smejala.
Te spomine iz tistih dni, ko sem bil v Rusiji, sem prelistal, ko sem prečital pismo, ki mi ga je te dni
zuaijfte ,p¿í$al>:iz t^jj^.j^isoRaJ, mi jer.-mas^njMe. ^Zda-j-, ko vqč ca-rizjina,, pravjjo,i matfeLaici - v Veseli dnevi, kqlhoza",. P,o njegovem opisu ni: nobenega razločka med "Pravnikom sirovega masla" -ali /ina&elnioo ter "Veselimi dnevi kolhoza", torej tudi maselnico. Tradicije, ki so ljud ske, ostanejo v ljudstvu, One so duši razvedrilo, zabava in veselje Tudi božična drevesca so zopet, piše znanec. Le da jim zdaj pravijo "Novoletni dreveščki". Nekoč, v rimskih časih pa so bila taka dre-veščka. znana kot "Saturualije", drevesca. ki so rodila vsakovrstno sadje. in je bil tisti čas smeh in veselje gost človeka
Prijetno mi je bilo v duši pri tem spominu in zapisal sem ga.
"Kako je s teboj, Marusja, Marija* Mihajlovna? — Se še spomniš ob dnevih "Veselih dni kolhoza" Evropejca z njegovim "Pustojim vtorni-kom?" — —----
CERKVENI VESTNIK
: 5. dec. slovesna maša v baziliki "La Merced" (Reconquista 207. dve
♦	ZOBOZDRAVNIKA
*	Dra. Samoilovic de Falicov in Dr. Feliks Falicov
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 nre DONATO ALVAREZ 2181
Ü. T. 59 - J723

EXPRESO "G0R1ZIA"
POZOR!
Če te tvoj krojač ne postreže dobro, obrni se na — MODERNO — KROJAČNICO
"TRST"
v kateri boš prav gotovo dobro postreSen.
Gabrijel Milic
Avda. DEL CAMPO 1080 Bs. Aires (Paternal)
FRANC LOJK
Calle VTLLAROEI 1476 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
[Velika moderna krojačnica* HERMINIO BIDINOST
Ex cortador de el Jokey
Če hočeš biti brezhibno in elegantno oblečen, prepričaj se sam. AV. SAN MARTIN lpii Buenos Aires
kvadri ¡M;. JU- -'tMayftV'Wfc ■ 10: uri. Proslava praznika "Zedinjenja". ki je najVec'ji jugošltfvafisfci"á&ávni praznik. ' ' : > ">	K
Molitve ob 4 üri' ifí1 ffol'ináí Avé-Hanedi. ' ' v ; ' r '' ™ 12. dec. Maša na Avellanedi. Molitve na Paternalu -ob 4 uri in pol.
Preteklo nedeljo je romanje v Lujan sijajno uspelo. Zbralo se je kakih 550 Slovencev iz vseh strani.
Kdor želi kako fotografijo naj se oglasi ob priliki službe božje ali pri g. Laknerju. So zelo lepo izpadle.
Na Saavedri bo maša mesto to nedeljo, na 26. dec. zato da bo tudi gori prišlo nekaj naše božične pesmi.
19. dec. bo slovesnost prvega sv. Obhajila. Ob 8 uri in pol-
Popoldne isti dan pa bo ob 4 uri in pol ljubka prireditev istotam (Av. del Campo 1653) h kateri ste vsi povabljeni. Hladnik Janez
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
VENEREAS
ZDRAVNIKI SPECI JALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi.
Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. TJltravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije
in bolečin. SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija
po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrasteuia, izguba
spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu.
PL-rCčA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raSirjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USEŠA, vnetje, polipi: bre* operacije in bolečin.
Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi »PECCIJALISTI je edin: te vrste v Argentini. — LečenJ« zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
OH 9—21 ob nedeljah od 8—12
Rivadavia 3070Plaza Once
CARIČ1N LJUBLJENEC
____ZQODOVINSKI ROMAN
(i* , v Nadaljevanje 66
—To je vendar nesramna laž in ¿niišljotiua! — vzklikne Katarina lu udari z nogo na preprogo, ki je skrivala tla v sobi. Peter III. je fl».rtev in leži v grobnici. Če bi hotela, bi ukazala voziti truplo po ce-l\ Z'-Bilj>, da se more vsak prepričali ¿a je car res mrtev! —
—Mnogi bi seveda verjeli, da. je i.ar res umrl. Kljub temu pa bi jih tyjo še mnogo, ki bi dvomili! Naj ^ bo kakorkoli, ti ne moreš več tturno prenašati, da pustoši Puga-cev Rusijo s požigi in uboji. . —Zato pa sem tudi poslala v O-^ubitrg vojsko, ki naj osvibodi trdnjavo u roi- upornikov. Ootovo J* konjenica, ki sem jo že poprej '»dprsiala iz Moskve proti Orenbur-«u, t« trdnjavo rešila. Tej konjički - vojski zapoveduje general Ri-
bodonski.
"^Maj mu Bog pomaga! —vzklik-
^otemk
in. Želim iz vsega srca, ' , Pomaga Pugačeva in da uniči z celo njegovo bando! Oprosti »JP1- Pa, carica, da ne verujem v to važnost. Pet. tisoč konjémce ni do-"viuN.V4.a premaga Pugačevo vojsko, "■'v.^ato pa pošiljam sedaj 20 ti-vojakov tja; ako bi se ¡Prečilo RibodonskeniU," posfe-«e bo tem. ' r^y bü, Ktttai-Ám.-! — *«tiikue.mUd¡ generajuiajor^ ako Stavit men« za poveljnik^,L W-Nobene besede več — zakli^e 'C j	vütflgne preteče svojo roko.
- Nikdar nočem dovoliti izpostaviš toliki nevarno.sti! — Mar ne veš, kakšna usoda bi te čakala tam? — On bi te ubil, — mučil bi te in umoril! — Tvojo glavo bi no^ sili okoli, da svetu pokažejo cariči-nega ljubimca!
—Vojak sem in kot tak moram gledati smrti v oči! — Katarina, še enkrat te prosim, povej mi, koga si postavila na čelo vojske?
Gregor Orlov je poveljnik vojske! — vzklikne Katarina.
—Orlov in zopet samo Orlov! — zakliče Potemkin in pordeči. — Toda, Katarina, zdi se mi, da. ti je grof Orlov ljubši kakor jaz, ker mu neprestano daješ priliko, da se proslavi in ti stori uslugel Meni pa! — Katarina mu zapre usta s poljubi.
—Ti moj edini, — reče ona, — zakaj mi hočeš pokvariti to lepo pomladno jutro? Drevje je ozelenelo, a tudi v najinih srcih je' pomlad — bodiva torej srečna!' Aleksander, ostani pri meni, napravila ti bom raj na zemlji! Se bova dtrnes peljala na sprehod? ' ■ —^Pošlji rilé na Opornike! —Vprašam te, če sv hočeš z menoj peljati na sprehod, — vzklikni Katarina, ki'je objela 'štasfteffa 'ftr le-l^ega Potem ki mr. SirWMJnjé'; n ob-eriein v bojazni, da bi''jrtf iYit>£'el kdo ugrnbiti, ga1 pritisne na'se: •^Dnbro torej, ^ odvrne Prttem-kiti".1 pdpHjahr• he »tótW rtk' i^Ji^hod! 1 —Kttko •bhbifo; -ljUbrf 'KJitarina, efWobi^ala'Voike-' ki ■bddo v'-dvr»li drihh"rodrifrili ■prbtri- iiprflltikfeTii ? -i
- ü&ifos.-'to-W thlil^'stírril*; -vzklikne Katarna.'^ PfpHéJ
da se liki bom lahko predstavila vojakom njihovega novega poveljnika. — Na pisalni mizi je že pripravljen dekret samo podpis še manjka. Takoj ga bom podpisala in sama izročila grofu Gregorju Orlovu.
—Podpiši! — zakliče Potemtkin, ki jo prime za roko in jo popelje k pisalni mizi. — Podpiši in še-le potem vstavi njegovo ime!
—To je zelo dobro, — vzklikne Katarina. — Šele hedavno je bila zgotovljena moja nova uniforma, ki jo nosim kot vrhovni poveljnik vojske. Kako bi bilo, če bi jo danes oblekla?
—Obleči jo! — reče Potemkin. — Nikoli nisi lepša in divnejša, kakor če oblečeš uniformo!
Presrečna vsled njegovih besed Katarina sede, vzame pero in podpiše dekret.
Kavno ko je podpisala, nekdo potrka na vrata; Na. Katarinin poziv vstopi madame Graitmont.
—Veličanstvo! reče in se globoko prikloni, — če bi bili tako ljubeznivi, pa bi še enkrat oblekli uniformo, da vidim, 'če ni potrebno kaj popraviti!
—Uniformo -bom-še danes oblek-' la, — odvrne Katarina.
-«Potem pa í je -skht-jni čas, Veli-ČH-iistv**, — reč* madatne Graumon^, — da pogledamo, če je res vse v
: '«-*Ew>-me, tabftj -»-l takoj l ~ - Dra-jri -Potomkin,' n*pidit»i.<\'i' ime grofa Orlov« .ova dtkwM,-ijaz^iem g» že-{tttdffoat«! -A n. • -hm »ir.t r. «Piotem-kin -u^-el^hokx»- cikloni.'pa1 pu»ii''fcegu. KuWrnlu ,niio-iW(«ila--videti
Trenutek pozneje je odšla Katarina s francozinjo iz svoje delovne sobe in Potemkin ostane sam.
Nekaj časa je mirno stal in gledal na vrata, skozi katera je ravnokar odšla carica.
Nato' pa si položi svojo roko na srce, ki mu je burno utripalo, a drugo roko bojazljivo dvigne.
—Tudi če mi ta trenutek nakoplje njeno nemilost, — če v tem trenutku zazija med nama prepad, ne morem drugače. Ne, nočem več i-grati vlogo lepega psa na verigi! Nočem več živeti v zlati kletki! Mož sem in mož hočem biti! Mar da bom tudi še dalje v očeh ljudi stra-. hopetec, zastopnikar iu miljenec carice? O ne,- Rusija naj spozna, da se znam tudi za domovino boriti. Da znam tudi umirati, ako je potrebno.
—Umreti? ^ vzklikne. — Morda je ravno smrt, ki si jo želim? — Ne morem pozabiti svoje ljubljene deklice? — Toda preslab sem, da se rešim Katarine. Bojim se jeA— Rojim se njenega maščevanja 1
—Tako stojim sedaj med dvema ženama, — žrtev sem strasti, — žr-ttVsem-svoje lastue neodločnosti! Ha, kako hrepenim, da pridem med vojaško vrvenje, hrepenim po srditih •spopadih in-bitkah!'— Hočem slisa-ti trwbe«te; ki- b6d« javljale ea-«et«k naimda!' Hočem slišati gla-zbo topovin-ipušk-!1 ■ « :
-^»♦i'díin težiMu'-4i»m «-pal'; iz •vojaki kočtMh deliti'»težave ■ in < trp-IjéfiSef^fclfSd1 v i&-v*tá>z voj*i<i"! 6e bomo- šii >>*» v'hu ž n i'k u j1 víu-^ inui.boni ja-•bat-na- čtflnjvogske!'. ftx •«*»
Potemkin seže s tresoáo^-.s© j-oke V
:ifjegoveira oUrszN. H itn	'	uii.iiJu-^-eíBOVoj^MseWr ar A
—Prezirajo me že! — zašepeče Potemkin. — Pri zajutreku najdem vsako jutro kup pisem brez podpisov. — Ha, še enkrat jih bom prečital, da se bom lažje odločil!
Potemkin odpre prvo pismo in či-ta:
—Strahopetnež Potemkin!
—Kdaj boš naposled vendar pokazal, da si vreden caričine milosti? Narod te je že nekoč ljubil, sedaj pa te sovraži, ker živiš samo od milosti ene žene. Ne zaslužiš, da te sonce ogreva!
—Oh, prav ima, neznanec, ki je napisal te vrste, ima prav! — záv-pije Potemkin. — Naprej —' Naprej !
In Potemkin prečita drugo pismo. Aleksander Potemkin je lep, močan in viteški mladenič. Saj je sko-ro nemogoče, da bi bil tako boječ ia taflišen strahopetnež, da 6>L si ne-upal izvleči meča in se postaviti za. domovino. Mar se res ne misli ničesar sprijeti, čeprav udarja Pugačeva vstaja ob železna vrata Rusije? Ho-če-li prepustiti réSitev carice kómu drugemu? Ali bo Potemkin z&res tak slabič, da bo'poznal vojno samo iz san-j?	" •'•' ''
•' —Dovolj— -zakliče Pótemk'ih. — Vem,- da je sedaj prilika.' ko Rrisiji lahko koristim! Pokazal-jim bon», da: nisem •¡•'amo otrok sré&é, temVeé da srečo lahko prisilim, d¿' mr ifi'ftra biti pokorna!	..;•<:,:
Potemkin- spravi' 'pfenia žfrpfet t žep^m sede ira atol, ria l?atéfefllvje sedel^iwed fiekaj -thrntftami^eattca Katariimi ko^jft' podpisovala listine.
'Potemkirf-priglad^še- enkrafáo-kument, ki je ležal líaf- íUrzi.' Vi«P»je
SLOVENSKI LIST
List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA"
COKKEO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA
Concesión 1551
OBJAVE KR. POSLANIŠTVA
Charcas 1705, Buenos Aires
Jugoslovansko poslaništvo išče sledeče izseljence:
Petra Zvicerja, ki se je 1907. 1. nahajal v Tandilu. Natančnejši podatki nam niso znani-
JovanaOberstar, starega približno 40 let, zadnji njegov znan naslov je bil pred 3 leti: Banco Germánico, Rs. Aires. Zanj bi rada vedela njegova sestra iz Los Angeles, Severn, Amerika.
Jožeta Rus, roj. 1896 v Breznem dolu, pri Novem mestu. Zadnjikrat je pisal 1930. leta z naslova Parada, Diamante F. C. U.
Dalje se iščejo še: Paskvali Dušan in Božo, rodom iz Cetinja, Črna gora. Zadnjikrat sta se oglasila iz Cha-ka.
Kedačič Matija iz Sel. Kikinde. Zadnjikrat se je zglasil z: Av. Mitre 655, Avellaneda.
Mormer Franjo, iz Laslova. — Njegov zadnji znan naslov: Comodoro Rivadavia, Maipú 999.
Ikonovič Tasko iz Jankovca-Pre-spa. Zadnjikrat se je zglasil z naslova: Av. Sáenz Peña 63, Tucumán
Kornhauser Janez iz Domanjic...
Radovani Ivan ickov iz Jelše. — Zadnji znan naslov: Alcorta F. C. C. A.
Cvetkovič vd. Zulemna. Zadnji njen naslov: Londres 221, Arroyo Seco, F.C.C.A-
Stojan Josip iz Novo'g Sela. Zadnji znan naslov: Colonia 3, Coronel SuarezF. C. S.
Dimkovič Lazar iz Bitolja. Zadnji znan naslov: Cangallo 3311, Buenos Aires.
Kirinčič Stevan iz Dobrinja, sreza Ivrčkog. Zadnjikrat se je oglasil z naslova: Bengova Hemavas (?)— Entre Ríos 64 in to leta 1934.
Kuzmanič Tade iz Splita. Zglasil se je zadnjikrat iz Campo Largo, F. C. Sta Fe — Chaco, in sicer 1937. leta.
Jura j Mihael iz Zagreba, prišel v Argentino pred devetimi leti.— Zglasil se ni nikoli.
Migalič Mijo iz Novakov. Zadnjikrat se je zglasil li/35 leta.
Ako bi kdo od izseljencev vedel za naslov od katerega imenovanih, je naprošen, da ga sporoči poslaništvu.
KVARTET "JADRAN
Da ustrežemo želji ljubiteljev lepega in umetnega petja, ki nas vedno povprašujejo, kdaj poje kvartet Jadran, tem potom sporočamo, da jugoslovanski kvartet "Jadran' (Arión) poje na L. K. 10, RADIO CULTURA, vsak četrtek ob 7, 8 in 9,45 uri zvečer.
*f
KOGAR ZANIMA
Izšla je knjiga "La Brigada Internacional". Dobi se: Aacucho 1073.
Pozor
Pozor
Zemljišča v Floridi FCCC
prav ob postaji in z 5 kolektivi, na razne strani, po veliki AVEN ID I DEL TEJAR
Na lepem visokem krajo
se oddajajo na 120 mesecev od lí
— m$n. do 20.— m$n —
Kupec dobi na zahtevo tudi opeko in ostale potrebščine za zidanje, j. 23 minut od Retira in stane $1,85 na teden
Nadaljna pojasnila daje:
NEMESIO V. MURGUIA	ANDREJ ŠKRBEC
Avda. San Martin 3801.	calle Italia 3467
U T. 84 (Almacén) FLORIDA FCOC
Kuharica dobi službo
Kuharica srednjih let dobi takoj službo. Zglasiti se je: ul. Fraga 1001 e.scj. Céspedes. Plača dobra 1
V DOMAČE KRAJE JE ODPOTOVAL
BANCO GERMANICO na sporoča da si je pri njem oskrbel prevoznico Josip Lah, doma Dutovelj na Krasu, ter se 3. t. m. s parnikom "Neptu-nia." odpeljal proti domu.
Josip Lah, oče našega rojaka in gostilničarja Josipa Laha, ki ima svojo obrt v ulici Fraga, je bil pri-' siljen radi družinskih in gospodarskih razmer v domovini, nas zapustiti.
Želimo mu srečno vožnjo in rado-voljno bivanje v domačem kraju!
ZA kratek čas
žena mu je ubižala
Rojaka so srečali vsega zbeganega na cesti. — Kaj ti je za bližjo voljo ?
—O, žena mi je ušla.
—To je pa nerodno- Kam jo boš pa sedaj mahnil?
— Naravnost po glavi, — je odvrnil.
Kratiko prijateljstvo
Večkrat me je že kakšna ženska vprašala, če je med moškim in žensko mogoče prijateljska — ali kakor pravijo, platonična ljubezen.
Edinole brat in sestra sta lahko prijatelja, ter mati in sin.
To prijateljstvo je Ijubezt-n med brati in sestrami ter med .stariši in otroci.
Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires
Prijateljstvo med moškim in žensko je pa le kratkotrajno. Traja, od prvgea srečanja do prvega poljuba.
Po prvem poljubu pa ni več prijateljstvo.
Nič se ne čudi
—	Ali ste čitali, da v našem mestu vsako leto brez sledu izgine sto petdeset ljudi?
—	To mi je že znano — sem namreč krojač.
Zakonski prepir
—	Pri Kačičevih je pa zavladala v hipu tišina, čeprav je bil še pravkar takšen vik in krik!
—	Pri njih je zmerom tako. Najprej si pomečeta vse posode in krožnike v glavo, potem pa skupaj sedeta iu jih pričneta lepiti.
IZ UPRAVE
"Kosovo". — Dospelo prepozno za to številko, pride v prih. Pozdrav!
J M Berisso. — Istotako dospelo prepozno, pride v prih. številko. Pozdrav!
I. Vever — Naročnino prijeli v redu. Koledarja letos ne bo. Pozdrav !
J. S. Chaco. — Bomo spremenili ime. Pozdrav!
KROJAČNICA
Peter Capuder
se priporoča cenjenim rojakom Río Bamba 879 — Bs. Aires
EHfJs
CON FRIO 0 CON CALOR
BEBA QUILMES,
LO MEJOR
bilo v redu, manjkalo je samo še ime grofa Orlova. Katarina je smatrala Gregora Orlova kot edinega človeka v Rusiji, ki bi lahko poteptal in uničil upornika Pugačeva. Brez dvoma je bil grof Gregor Orlov brezobzirnejši in okrutnejši od vseh Katarininih generalov.
Potemkin vzame pero v roko.
Toda roka se mu je tako tresla, da je moral pero zopet odložiti
—Ponarejenje — zakliče Potemkin. — To je ponareditev in jaz slutim. da delani to proti KatarininT volji. Čeprav me ljubi, vseeno ni nikdar dovoljevala, da bi se vmešaval v njene državne pasle.
—Toda sedaj gre zame! Sedaj ne bom dopustil, da bi Katarina ravnala proti moji volji!
Potemkin pograbi zopet pero in napiše s krepko roko na prazen prostor:
Aleksander Potemkin, general-major Preobraáenskijeve garde
Napisane besede hitro posuši in Skrije listino v žep.	v
— Kocka je padla, — zavpije Potemkin, — sedaj pa se me naj Bog usmili!
—Toda v tej borbi imam zaveznika, in ta je — ljubezen! —
Vrata se odpro in v sobo stopi carica.
Že je bila oblečena v svojo novo uniformo. Potemkin vzklikne od začudenja, ko jo je zagledal. Bila je zares prekrasna.
—Oh, moja Katarina, — zakliče Potemkin in poklekne k njenim nogam. — Lepa si — kakor boginja vojske!	1
Katarina mu ponudi roko v poljub.
—Samo zate, Aleksander, sem lepa, — mu zašepeže carica. — Oh, poredni človek, kake skrbi si mi napravil!
Potemkin je molčal. Njegove roke pa so objele njeno krilo. Katarina se skloni in poljubi njegove lase.
—Pojdiva sedaj, — reče Katarina. — Na vse strani sem razposlala ko-zake, vsi generali bodo takoj skupaj.
—Jasno je, da: bo tudi Gregor Orlov navzoč, sama mu bom izročila dekret. Ah, skoraj sem pozabila na to važno stvar! Prosim te, bodi tako ljubezniv iu' mi daj listino!
Potemkin izroči carici listino iii ne nakloni.
—Ali «i napwil ime?
—Sem, — odvrne Potemkin. Za-povedala si mi!
—Hvala ti, Aleksander!
S temi besedami spravi carica dekret v žep, potem pa se obrne k Po-temkinu in mu zašepeče:
—Poljubi me še enkrat, moj Aleksander. Minile bodo ure, preden te bom zopet mogla objeti, -— ure, ko bova med tujimi ljudmi. — Tudi grof Orlov bo zraven; ta naju bo gotovo kar požiral s svojimi pogledi« —Ali, kako bom zopet, srečna, ko si bom v svesti, da j« ta človek daleč od naju, daleč od Petrograda! Oddahnila se bom, kakor da bi se bila more osvobodila 1 Dragi moj Alek-sander, potem bova zopet živela samo za najino ljubezen.
Potemkin jo objame in strastno poljubi.
V tem se zaslišijo koraki Katarina
se hitro osvobodi iz Potomkinovega objema.
Vrata se odpro, komornik pa javi, da so konji pripravljeni.
—Pojdiva, Potemkin! — Zakliče Katarina svojemu miljenteu.—Sprem ljajte me!
Nekaj trenutkov pozneje sta jahala Katarina in Potemkin, obdana od dvornega spremstva, k vojski, ki je hotela na vzhod, da požene in uniči upornika Pugačeva.
63. POGLAVJE Vojskovodja Potemkin
V nepreglednih, bleščečih vrstah je stala Preobraženskijeva garda na velikom polju pred južnimi vrati Petrograda.
Veličasten prizor se je nudil gledalcu ob pogledu na vojsko. Zdelo se je, kot da bi bil vsak posameznik že po naravi vojak
Bleščeče orožje, neoporečne uniforme, zastave, godba, častniki z iz-drtimi sabljami — to je bila prekrasna slika sredi lepega predpol-dneva v pomladi.
Nekaj korakov oddaljeni od vojaških vrst so stali generali. Že od daleč si lahko razločil grofa Orlova na svojem prekrasnem vrancu.. Bolj kakor kedaj poprej, je sijala z njegovega obraza — samozavest.
Zdelo se je, kot da so vse Biabe preizkušnje zadnjih let &le mimo nje ga, ne da bi pustile kakršnokoli vidno sled za seboj. Zdelo se je, da se je neverjetno pomladil. Na njego: vem obrazu se ni odraiala žalost, ali pa poparjenost.
Jasno je bilo, da ga smatrajo vi-
soki častniki še vedno kot središče ruske vojske, kod vodjo generalov. Vsi so se namreč potrudili, da mu stisnejo roko iu poreko kako prijazno besedo v pozdrav. Oe pai je koga nagovoril in se z njim dalj časa pogovarjal, je smatral to vsakdo za veliko čast.
Ko so v Petrogradu zvedeli, da bo carica obiskala vojsko, ki odhaja na vzhod, se je zbrala okrog polja velikanska množica radovednežev.
Petrograjčani niso nikdar zamudili prilike, ko so lahko gledali svojo carico. Vedeli so, da Katarina ni nikdar boljše volje, kakor ob priliki vojaških parad. Marsikateri je u-porabil priložnost in prinesel s seboj kako prošnjo, upajoč, da bo srečal carico Katarino in ji prošnjo izročil.
Petrograjčani so bili posonsni na svojo sijajno gardo in so veselih o-brazov motrili lepe uniforme, postav ne vojake in ogromne topove. Katarina je ustvarila vse to po smrti Petra III.
Največ hvale gre pri tem pravzaprav grofu Orlovu, ki je preuredil vso rusko vojsko. Vojska ni tega pozabila. Med ljudstvom pa je po-atal grof Orlov radi svojih ureditev >piošno priljubljen in ni bil nikoli drugače imenovan kakor 'črni grof.
Med generali se jc razvil živahen razgovor. Govorili so — samo ob sebi umevno — o čudnem boju, ki se je bil sedaj razvil v Rusiji. Polagoma so namreč vsi spregledali, da Pugačev upor ni samo neznatno pod jetje razbojnika m lopova, temveč da je to resna stvar, ki bi mogla strmoglaviti carico in vlado. Vesti,
ki so prihajale iz meje, so bile zelo žalostne. Posdbi*o porazno je dd-lovalo dejstvo, da se je Pugačevu posrečilo zavzeti ponosno orenburš-ko trdnjavo in v rrjej zapreti kneza Dttškova.
O strašni nesreči, ki je doletela Orenburg, o strašnem prelivanju krvi, ni slutil še nihče ničesar.
Pritrjevali so Katarini, ko se Je odločila, da urtiči upornika in vrne s tem mir Rusiji. Da pa je poslala T ,vu}nb preobraženskijevo gardo 3e bil vzrok, da je hotela samo z eni®r toda silnim železnim udarcem uničiti razbojnike.
Nihče ni dvomil, da ne bo grof Orlov vojskovodja. Zbrana množica ga je zategadelj pozdravljala ter mu klicala:
—Živel grof Orlov I
Orlov pa je ljubeznivejše nego kadarkoli poprej odzdravljal na vse strani in se pri tem fino smehljal-
Naenkrat završi med množico. 2 bliskovito naglico se je širila vest:
—Carica pride!
V daljavi se je valil po cesti oblak prahu.
•Vrste vojakov vztrepetajo, tod» samo za trenutek. Vsak vojak & ponosno vzravna, častniki pa prelete z očmi še enkrat vse polke.
Grof Gregor Orlov da genéralo® znamenje in vsi odjahajo carici naproti.
—živela carica Katarina !\ — Je donelo od vseh strani. — Živela velika canoa t
(Nadaljevanje sledi).