Naročnina: Za Ameriko ln za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. «aglstro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1637, ü. T. 59-8667 Bs. Aires AÑO (Leto) VIII. BUENOS AIRES, 4. de Diciembre (decembra) 1937 Núm. (štev.) 48 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo TRUD NE SME BITI ZASTONJ Za vsak narod in tako tudi za naše izseljenstvo je največje važnosti, bodisi za kulturni ali gospodarski napredek, medsebojna strpnost w spoštovanje. O tem ?mo v izsel-jenstvu '¿3 zelo mnogo pisali in govorili ter končno tudi dosegli, da Bied nami ni več onega nasprotovanja, kot ga je bilo v začetku našega priseljevanja, vkljub dejstvu, da bi se vsakemu človeku moralo zdeti,' da bi nas ravno tujina morala združiti. Dobili so se pač ljudje, ki so skušali evropske strankarske mrž-nje tudi med naše izseljence zanesti ter se jim je to deloma tudi posrečilo. Sedaj pa, kot smo prej rekli. se je položaj precej na bolje obrnil ter lahko začnemo resno mi-®bti na izboljšanje naših kulturnih ustanov in gospodarstva. Najprej smo se odločili, in bo vsak priznal, da je za večji uspeh tudi najbolj važno, za povečanje in raz-^rjtenjb "Slovenskega glista". Razpisali smo veliko kampanjo ter določili lepo prvo nagrado, ki jo bo deležen eden izmed naročnikov; naj to kdorkoli,. mu srečo že sedaj Privoščimo. "Slovenski list" je potreben to-Vaj"is m tolmač vsakemu slovenskemu izseljencu ter izseljenki, kajti naš list je neodvisno glasilo in zato Popolnoma nepristransko piše o svetovnih, jugoslovanskih, manjšinskih ^ izseljenskih vprašanjih. Obstoj ® L. je popolnoma odvisen od zanikanja zanj od strani naših izseljteit-oev' Tako je tudi prav. Razni svetovni politični in verski Nazori imajo gotovo svoje simpatizante tudi med našimi izseljenci, kar ni navsezadnje nič slabega, dokler ne prehaja v nestrpnost in strast, ^e vsak z lastno pamstjo misli o kar se dogaja blizu njega ah Pa daleč, ne bo mogel zgrešiti pra-v«ga cilja ter delati proti lastnim mteresom in proti koristim svojega 8otrPina. Zato je naše mnenje nie-"Premenjeno, da je lahko vsak človek koristen, če le hoče po svojem notranjem prepričanju dobro sočlo-v®kn; nikakor ni potrebno, da ima *a to kakšno posebno politično barvo. V notranje zadeve Jugoslavije s 1,6 spuščamo, ker smo mnenja, da n vratom v domovino, si bo dr. Stojadinovic ogledal razna milanska industrijska podjetja. SPORAZUM MED II. IN III. INTERNACIONALO Zastopniki socialistične II. inter-nacionale in komunistične III. in® življenjskih potrebščin. Vlada bo spoštovala pravice Flamcev do popolne enakopravnosti in do svobodnega razvoja njihove posebne kulture. Stran 2 SLOVENSKI LIST Argentinske vestí DR. ORTIZ - PREDSEDNIK Prejšnji četrtek se je sestal parlament, da potrdi predsedniške volitve in proglasi za novega državnega predsednika dr. Cariosa Ortizaj za podpredsednika pa dr. Castilla. Kakor smo že prej poročali, so skušali radikali in socialisti preprečiti sklepčnost parlamentarne seje, $ se je njihov poskus popolnoma izjalo-val iz dveli razlogov: predvsem, ker je skupščina sklenila, da je za sklep čnost zadostna nadpolovična večina, potem pa tudi zato, ker se niso vsi radikalski poslanci lioteli pokoriti sklepu osrednjega izvršnega odbora stranke, ki je bil sklenil, da se noben radikal ne sme udeležiti seje, Dočim jih je nekaj šlo "na izlet" v Montevideo, so drugi radikali šli na sejo, ki je v največjem redu opravila svoj posel in proglasila novega predsednika republike. V radikalski stranki pa je spor zaradi te seje zasejai seme razdora, ki prav gotovo ne bo koristilo njenemu razvoju in iijenemu položaju. SUŠA V SEVERNIH POKRAJI NAH * ■ * Kljub temu, da je v zadnjem času padlo nekaj dežja v severnih pokrajinah republike, se pa splošno stanje le ni bistveno sprememilo, ker je v Juhi zemlji voda kar izginila. Cele naselbine so brez vode. V Pro-vinciji Santiago del Estero, o kateri smo že večkrat pisali, so mnogi kmetje popolnoma zgubili pridelek, živinorejci pa svojo živino. Banco de la Naci6n prejema iz te pokrajine v«>ak ¿dan mnogo prošenj za podaljšanje roka zapadlih dolgov, ker je ljudem nemogoče izpolniti prevzete obveznosti. VLADNE PALAČE NE BODO ŠF, PODRLI , V torek so začeli podirati nekateri pritlikline vladne palače, ki so bile zgrajene na strehi, na takozva-ni azoteji "Casa Rosada", in ki so bile vse prej kakor estetične. Palače same pa menda ne bodo še tako kma ternacionalse so pretekle dni podpisali v Moskvi sporazum, katerega besedilo ni še znano, a ki bo, kakor zgleda, pomenil konec hudih uas-protstev. ki so doslej obstojala med obema delavskima zvezama. Sovjetska komunistična delavska organizacija je bila edina izmed levičarskih delavskih udruženj sveta,, ki ni hotela pristopiti k amsterdamski II. internacionali. lu podrli, kakor je v začetku kazalo, marveč bodo razna ministrstva imela še nadalje tam svoj sedež. NOVI STROJI ZA "MUNDO Tuajšnji zelo razširjeni dnevnik "El Mundo" je naročil nove rotacijske stroje. Na parniku "Sultan Star" se vozita semkaj dva angleška strokovnjaka, ki bosta vodila in nad zirala postavitev teh strojev. VROČINA JE PRITISNILA Oktober in november sta bila letos nenavadno hladna. Sedaj pa je le začela pritiskati vročina in 'v torek je toplomer zlezel kar na 31,5 stop., v senci. Bil je to najbolj vroči dan v novembru. Lani se je vročini bolj mudiio, ker je že 12. novembra 1936 toplomer pokazal 32 stopenj. Za radovedneže naj povemo, da je bil v preteklem poletju najbolj vroč dan 26. februar s 36 stopnjami vročine. Radi vročine je bila pretekli torek seveda tudi poraba vode velika:— 1,054,734 kubičnih metrov so je iztočili Buenosaireščani. Kopališča so tudi iznenada oživela te dni in tako v Buenos Airésu kakor v bližnjih krajih se je mnogo ljudi šlo hladit v Río de la Plata; POČITNICE V NECOCHEI V sredo se je odpeljalo proti Ne-cochei 650 šolskin otrok, ki so slabotnega zdravja; tam bodo na državne stroške uživfLli 'počitnice ob morju Tej prvi skupini bodo sledile še druge. Društvo za pobijanje jetike je sklenilo tako izpopolniti tamošnjo počitniško kolonijo, da bo v njej mesta za 4,500 otrok. TUDI NA PLOČNIKU JE NEVARNO Niti na pločniku ni človek več varen! Tako si mora misliti človek, ko čita, kaj se je pripetilo 71-letne-mu starčku, čistilcu čevljev Juanu Vidalu. Dremal je pri svojem stolčku na pločniku enega izmed vogalov na križišču ulic Caseros in Zaba-leta. ko je iznenada pridrvel po Ca-serosu ómnibus 56, čigar šofer je bil zgubil oblast nad vozilom, tako da je ómnibus nevarno kolebal na levo in desno. Iu tako se je zgodilo, da je vozilo zašlo na pločnik in stisnilo ubogega starčka na tako hud način, da je revež precej umrl. Šoferja so aretirali. Imenuje se Felipe Leiva in bo sodniku odgovarjal, zakaj ni ustavil vozila, ko je videl, j preprečijo, da bi listke prodajali po da je izgubil smer. nedovoljenih cenah. Ruska klinika za vse bolezni <;\ Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno nlal>o»t razpolaga klinika 8 posebnim konzul torijem, kateri ne nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dra. A. IZAGUIIMUC-a. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni — Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučaii, obl. Stili Jetrah, žalndcu, žičevju it- -JU*- ■•»i fri^vii 1 propagandi. Francoski desničarski zarotniki. ki so hoteli zanetiti revolucijo v deželi, so bili razpredli prav gosto mrežo po' vsej Franciji, kakor je mogoče sklepati na podlagi dosedanje preiskave. Mnogo vplivnih oseb je bilo aretiranih. Vodja zarote je bil menda inžener Deloncle, v čigar službi je bil tudi vpokojeni general Duseigneur, bivši glavni ravnatelj vojnega letalstva. Aretiran je bil tudi grof Pozzo di Borgo, tajnik fašističnega voditelja De !a Rocque-a. Domnevajo, da je bila zarotuiška organizacija v zvezi z neko tujo drža vol Kolonijalno politiko vodi vsaka evropska država na svoj način: — dočim so Italijani z ognjem in mečem "ukrotili" Libijce, uporablja Francija napram svojim kolonijal- l A Ofdifliramd: od 9—12 i 15—21. > V peedljah in prodnikih ; '' * ' od '9—12. , •,, '' (j0VORf' SE SLOVANSKI S ü i r A C H i 2 8. BOŽIČNE PRAZNIKE IN NOVO LETO BO VAáA DRUŽINA DOMA BOLJ VESELA, ČE JI Z VOŠ ČILI POŠLJETE TUDI DENARNO NAKAZILO POTOM Slovenskega Oddelka BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES CENTRALA: Bmé. Mitre 234; ;> * PODRUŽNICA: Corriente,, -J00 ' ' : * S* I mT"' \ " • „:V • jy-' 4 . , 4 ki nakazuje po, najnižjih cenah i.vHI:W0 8T NIZKE CENE 80L.jí|0SI "" JIÍ ! «Htm «3 nim prebivalcem, ki so se v Severni Afriki začeli puntati pod vplivo« tuje propagande, povsem drugačna sredstva: sklenila je začeti z velikimi javnimi deli, da izboljša gospodarski položaj kolonij, objavila bo poseben zakon za zaščito kmetovalcev, izboljšala plače in tako dalje. Na paraguayski vojni ladji "Coronel Martínez" je v pristanišču Antequera nastala eksplozija, radi katere je 21 mož posadke izgubilo življenje; vžgala se je bila nafta, i ,. Letalo nemške dražbe 'Lufthansa' je v Croydonu zadelo v hangar ter se vžgalo. Trije piloti, ki so, se .v J. <¿13------' . r v vsako izseljensko hišo; "Slovenski list" ' g- N. N. : LENKA; deklam. Z. F. 9. Vodopivee: OB VEČERNI URI; moški zbor 10. N. N. : SVET VEDNO ENAK; deklaia. A. C. 11. Milčinskega veseloigra v treh slikah, priredil . Tvan Vok TRIJE SNUBCI Po končanem sporedu obdaritev otrok; potem pa običajna, domača zabava a plesom- Igra godba Ljudskega odra Vstopnina prostovoljni prispevki V slučaju slabega vremena se prireditev vr3\ nedeljo pozneje. K veliki udeležbi uljudno vabi ŠOLSKI SVET del jo 19. t. m. v kapeli na Av. del tih Hrvatih in Srbih gotovo ni nič Campo 1653, na Paternalu. na bolje v tem pogledu- Spominjajmo se ob priliki izseljenske nedelje na naše doma, smatraj -mo jo tudi kot migljaj za propagando v prid našega šolstva, ki ima ohraniti našemu naraščaju ocno, kar ga edino more prikleniti na naš narod: naš jezik. PIK-NIK Slovensko prosvetno društvo in Tabor priredita dne 12. decembra skupni pik-nik v San Isidro. Kdor se hoče prijaviti za "asado" in skupno potovanje, naj se priglasi v društvu Prosveti ali Taboru. Na pikniku bo igrala godba ter se bodo vršle razne tekme in igre. Vse bo organizirano tako, kot mora za piknik biti. Zato ste vabljeni vsi rojaki in rojakinje, da se tega prvega skupnega izleta v naravo udeležite kar v največjem številu. Natančneje bomo še poročali o tem v prihodnji številki. Odbor "Tabora" DOMAČE VESTI KAKO JE UMRL TONE PREZELJ Vdova Toneta Prezlja se je s hčerko vrnila v Buenos Aires, težko potrta radi nesreče, ki ji je ugrabila moža. Kakor smo že v zadnji številki poročali, je Tone Prezelj izgubil življenje radi eksplozije mine, katero je porival v izvrtano luknjo. Eksplozija mu je skoro popolnoma odnesla desno roko in mu razbila desno nogo v kolenu. Vkljub.strašnim ranam je nesrečni mož ostal pri popolni zavesti tudi na poti, ko so ga peljali proti petnajst kilometrov oddaljeni niajbližji zdravniitn postaji. Ta prevoz po grdi poti pa je povzročil, da je nesrečni Tone izgubil preveč krvi. Ko so mu v bolnišnici v Concaránu izprali rane in ga obvezali, je na operacijski mizi izdihnil. Njegove zadnje misli so bile PROSLAVA ZE9IHJENJA Danes, v soboto, se bo vršila v Včeraj, t. j. v petek, od 5- do veliki dvorani, ulica Pte. Luís Sáenz 6. ure popoldne, je bila posebna Pen, štev. 242, dve kvadri od trga transmisija preko uradna postaje Congreso, svečana proslava obletnice našega narodnega zedrjnjenjal Jutri, v nedeljo, bo ob 10 uri "Radio del Estado", namenjena našim izseljencem v Južni Ameriki, od 6. do 7. ure zvečer pa se je isti slavnostna služba božja v katoliški program oddajal za Evropo, na krat-cerkvi ul. Cangallo in Reconquista ko valovno dolžino, preko "Trans/ ob 11,30 pa v pravoslavni cerkvi na ul. Brasil 315. Popoldne od 17. do 19. bo sprejemanje na poslaništvu za kolonijo. radio-Telecomunicaciones del Estado". Govoril je g - odpravnik poslov našega poslanšitva dr. Š ŽelaMč in pel je kvartet "Jadran". na družino, ženo in dete. Pogreb se je vršil v četrtek popoldne. Udeležili so se ga vsi inženerji, gerenti in vse delavstvo. Vest o nenadni smrti Toneta Prezlja, ki jo je prinesel naš list, je naredila najgloblji vtis na vse one naše izseljence, ki so poznali tega dobrega, poštenega in znaeajnega moža, rojaka in tovariša. Blag mu spomin! IZ ROMANJA V LUJAN Iz romanja v Lujan so mi poslali KEMIČAR IN LEKARNAR ¡ diplomiran na zdravniški fa-; kulteti v Prrgi in zakonito preizkušen v Argentini. ! Hh. Mr. Franciško Huspaur Mladeniči! Vsako pomlad se kri prenovi, pripravite se za novo življenje in spravite iz sebe vse sture bolezni s tem, da napravite krvno analizo.— Za stare k líjente zastonj enako notranjost po pošti. Dock Bud, calle F&oundo Qui-roga 1441 (Avellaneda) Pda. de Bs. Aires BOŽU ! N NOVO LITO BLIŽAJO SE VELIKI PRAZNIKI: Ne pozabite, da se bo za te velike praznike zbrala v starem kraju Vaša družina ter se bo spomnila Vaše odsotnosti. Da jim svojo odsotnost vsaj deloma nadomestite, omogočite jim. da prežive te praznike v zadovoljstvu: pošljite jim svoje božično darilo, in sicei, kakor doslej, potom zavoda Obiščite nas in prepričali se boste! Uradne ure: ob delavnikih od 8 1|2 zjutraj do 7. zvečer, ob sobotah od 8 1|2 do 12 1|2. Slovenski oddelek Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD pozdrave, voditelj zavoda "Lipa" g. Benedikt Gomišček ter njegovi gojenci, ki so se vsi lastnoročno podpisali kot sledijo: Bernard Kaučič, Bernard Kuljat, Edvard Valentič, Victor Villalba, Marcelo Roberti, Mario González, Viee F AU ST A 'Nu," se je zdajci spomnil vitez, "kaj ^l fekli. če bi vaju prosil, da mi poka- *eta znamenje?" "Znamenje!" je zaječi jala Roussotte. »TV je postranska stvar; glavno J® to rt,. uk ' Ua vaju zakoljem kakor dve putki, 1,11 »e izdasta znamenja." "ta K°Vure¿ J® izdrl bullul°- ženski j - pr6itrašeno spogledali in zastokali "lua svoje groze. Naposled jo zajec- 1Jli'a RousHotte-"Na žfebljev. gofttj, spodaj, na lovi, na desni «lom a in- vjiUih jc križ iz petih debelih ■'«trkajte ua vseh pet zapore »azaflnje v «rodiui. .ie zakrila obraz z rokami in Kato 8i Zal>lakala: "Izgubljeni sva. .."' "Dobri ženski sta." je delaj Pardaillan z nepričakovano mehkobo. "Oprostita mi, da sem grozil... Vajina gostilna je vredna dvanajst do petnajst tisoč liver. Ali hočeta, da vama jo od-» kupim f..." Pri teh besedah je iztresel vsebino svojega usnjatega pasu na mizo in mignil Karlu, naj stori enako. Pogled na kup zftitmikov je takoj utolažil Roussotte in Paquetto, čeprav sta še trepetali ob misli ua maščevanje, ki jima je' grozilo. Usta so se jima krivila v jok, toda oči so se že smejale. "8 tem denarjem lahko pobegneta," je rekel Karel. "Nu. da," je vzkliknila Koussotte, "pobegneva, ako ne bo drugače! Toda najprej priseževa, da ste stopili v gostilno z gospodom, ki je bil preje tu, in da vam je on povedal znamenje." "In če ne bodo verjeli?" "Todaj si nabrusiva peto." Čudeč se ženski lahkomiselnosti, je Pardaillan vstal izza mize in stopil s Karlom Angouleinskim v razkošno sobano, ki je spajala krčmo z dvorcem. Ko je prišul do vrat, je res zagledali na njih križ iz petorice velikih žrebljev. Brez domišljenja je jel s pestjo udarjati nanje po naznačenem redu. Pri po^emj udarcu so se vrata odprla! JPo Maurevertovem odhodu je ostala Favsta sama v sobi, kjer je navadno prebivafa. Strežnice, ki so jo prišlo za-buvat s petjem In brenkanjem na lutnjo, je odslovila, da se je mogla nemoteno predati svojim mislim.. Čeprav je na videz mirno sprejela vest o Purdaillauovem begu, venlar je ta novica razburila vso njono notranjost. "Napovedal mi je, da izpodbije vse sama od sebe. Ako bi bila Favsta pori-inoje življenje, je šlo vse po sreči. Odkar1'! nila majhen zapah, ki je ustavljal skrito sedeč v velikem naslanjaču. 'Kakor vidim, drži besedo. Dokler ni stopil on v moje življenje, je šlo vse po srei. Odkar ga poznam, se vse podira in ruši... Zakaj l. . . Ali je moč njegovega uma in njegove volje res tolikšna, kakor se zdi? Ali pa je le moja slabost tisto zlo, ki izpodjeda Guisev uspeh, zmago Lige iii bodočnost nove Cerkve?" In zdajci so jo zaskelele na licih solze. Plakala je. Toda še bolj od njenih oči je plakala njena duša.. . 'Manrevert je rekel, da se ga bojijo vsi štirje. In jaz? Ali je tudi mene strah? Kaj je strah? Ne poznam ga..." Obenem pa je čutila, da ga že pozna. Misel, da je Pardaillan svoboden, jo je navdajala s trepetom. Rala se je, sama no vedoč, česa. "Njegova moč je v moji lastni slabosti," je nadaljevala svoj sainogovor. — "V meni je čustvo, ki ga ne bi smela poznati. Med Bogom in med menoj je bilo sklenjeno, da ga ne bom poznala nikdar. Ne samo v srcu, ampak tudi v najbolj skritem kotičku svojih misli bi morala biti brezmadežna devica. . . In to nisem več..." Cas ,je potekal, ne da bi se zavedala bega minut. Blcdost in rdečica sta se vrstili na njenem obrazu. Njene oči so se Bliskale, iz ust se je trgalo mrmranje zamolklih grožnjfi. Iz tega premišljevanja jo jo zdramil udarec ob vrata, ki so vodila iz dvorca v gostilno. "Kdo bi utegnil biti t" je pomislila Favsta. " ' Začul se je drugi udurcc. "Ali je Guise?... Menili... Kdo je? Ob petem udarcu so se odprla vrata napravo, bi bila to lahko preprečila. Pri četrtem udarcu je že iztegnila roko. Čudna slu'tnja jo je opominjala, naj ne sprejme tistega ki trka, pa naj bo kdorkoli. A v tem se je začul peti udarec in vrata so odletela na stežaj. Favsta je vstala in okamenela: pred njo je stal Pardaillan. Vitze pa se je obrnil h Karlu Angoulemskemu in j"e rekel s čudnim glasom: "Zanesem se, Svetost, da boste pazili na jetnika.. "Na kakšnega jetnika?" je v mislih osupnil Karel. "Ako se najkasneje čez uro ne vrnem k vam, ubijte ga brez usmiljenja; nato skočite na konja in dirjajte v Cliartres, kar najhitreje morete, ter obvestite kralja.. ." "O čem naj ga obvestim?" se je vprašal mladi vojvoda v svojem notranjem strmenju. Njegovo zaupanje v Pardaillauovega du ha je bilo neomejeno. Toda čutil je, da' igra vite? opasno igro. že se je zganil, da bi z njim vred stopil v Favstin brlog. "Svetlost", ga je ustavil Pardaillan, "nadejam se, da .ste me prav razumeli?" Zdaj je Karel izprevldel, da bo njegova slepa poslušnost odločala o vitezo*' vem življenju1 in o uspellu podjetja. "Bodite brez skrbi," je dejal. "Ako mine ura, ne da bi se bili vrnili, ga ubijem iu Henrik III. bo posvarjen, predei^ zašije jutrišnji dan." "Imenitno," je rekel Pardaillan. Nato jc vstopil, izknšaje zadržati vrata, da se ne bi zaprla. Jalova misel. Lo-putuila so za njim, kakor da mu jih je iztrgala nevidna roka Pogube... Karel je ves prepaden obstal na oni strani. Žal mu je bilo, da se je v tem strašnem trenutku ločil od Pardaillana. Nastavil je uho na vrata, toda slišal ni ničesar več... Pardaillan se je bil z odkrito glavo približal Favsti in se spoštljivo priklonil. "Gospa." je rekel, ko se je vzravnal, "ali mi boste oprostili, da prihajam k vain ob tej pozni uri in skozi tajna vrata na način, ki se ne ujema ne z dvorno ue s papeško etiketo J" Favsta ni odgovorila. Vzela je kladev- fce in je udarila na zvonec. Vstopil je | - I človek, ki se ni nič zavzel, ko je zagledal tujca. "Koliko oborožencev je v dvorcu?" je mirno vprašala Favsta. "štiri in dvajset arkebuzirjev," je ri kel človek. Ako p a vaša Svetlost želi, lahko pokličemo tudi strelce, ki imajo do polnoči odmor." "Koliko plemičev?" je nadaljevala Favsta. "Vseh dvanajst, ki so na vrsti. Toda.. "Molčite. Pozovite vojnike k orožju in zastražite vse izhode. Plemiči naj bodo pripravljeni in naj pribite, kakor hitro zaslišijo piščalko. Idite." Dvornik je prikleknil in odšel. Pardaillan se je nasmehnil. Favstini ukrepi ga ne le niso prestrašili, ampak so celo pomirili njegovo skrb. Zdaj je vsaj ve-dol, da bo imel posla z možmi. Favsta s svoje strani pa je čutila, da ima pred seboj nasprotnika, k ije vsej njeni moči in vsem njenim ukanam kos. "Qpapod de Pardaillan," je izpregovo-rila, 'odpuščam vam, da ste prišli, ne da bi y as bila klicala. Odpuščam vain vse. kar ste mi storili doslej. Obenem pa vam povem, da ne pojdete živi iz moje hiše. Stran 6 SLOVENSKI LIST éiíü Núm. (Štev.) 46 PREOSNOVA LJUDSKIH ŠOL l'I "'.(11.- ; • i •! "I (;"Dopaovina" piše: V Gorenjcu od 23 oktobra se je lotil potrebe pre- oanpve naše osnovne šole neki Bur- ' ■■■ / i čov Pr pod naslovom "Naša ljudska šola". Pred vsem drugim se «podtika ob srbohrvaščini, ki se na več razrednicah že od tretjega šolskega leti, odnosno u-etjega razreda poučujejo. Poudarja, da je ta Zato se naj srbohrvaščina črta v niž-pouk prezgodnji in v kvar priuče-,Vanja čiste in dobre sjlovenščane. jih razredih in preloži na višje razrede proti koncu osnovne šolske obveznosti. Tako zahtevo ima ta reformator. Da bi bil pouk tega predmeta a kvar napredku slovenščine, če se že uči srbohrvaščina na tej stopnji, pač ai utemeljen, ker je ta jezik našemu vendar povsem soroden in najbli? ji. Čudno, da se gotovi ljudje «podtikajo že nad vsako srbsko besedo. Včasih ni bilo tako. Pred vojno sf je ubijala v glavo nemščina otrokom na večrazrednih šolah že od tretjega razreda naprej. In tedaj niso imeli ljudje, ki imajo toliko pomislekov in izgovorov proti srbohrvaščini, nobenih pomislekov in nasprotstva proti temu. In tedaj je bila nemščina malo drugače kot glavni predmet. Od uspeha znanja nemščine je zavisel tudi uspeh napredka na dotični šoli. Od tega je bila zavisna y največ primerih dobra ocena u-čitelja. Vse je bilo dobro, nobene pritožbe proti temu. Kakor na la-jičnih šolah, še veliko manj je bilo to podvrženo kaki kritiki na samostanskih šolah, katere so bile prve ponemčevalnice ženske mladine. Tedaj je bilo vse dobro in vzorno, ko se je šlo za nam tuji jezik. Danes je pa drugače, ko se nahajamo v narodni državi, in ko gre za naš bratski jezik. PROMETNA ŽRTEV Žrtev prometne uesreče je postal te dni mlad 23 letni delavec Prane Polž iz Domažl. Nek ponedeljek zve čer je bil ponesrečeni Polž v fantovski družbi, od katere pa se je okrog desetih ločil in se odpeljal na kolesu domov. Ko je šel okrog polnoči po cesti sin gostilničarja Ja-nežiča, je ob zapornicah, kamniške proge našel vsega okrvavljenega Polža. Takoj je sklepal, da je moral postati Polž žrtev avtomobilistove brezobzirnosti. Udarec avtomobila je zadel Polža posebno hudo, ker je imel nesrečni Poli strt prsni koš, zlomljeno spodnjo čeljust, na levih sencih pa veliko rano. Pri silnem udarcu so Polžu odleteli z nog čevlji, katere so našli prav na drugi strani ceste. Kolo, na katerem se je peljal Polž, je bilo vse skriv-ljeno, prvo kolo pa zvito in zmečkano. Nesrečni mladenič je bil že dal j časa brezposeln. SAMOMOR Z ELEKTRIKO Vas Zapuže, ki spada že pod ljubljansko mestno občino in pod poli- cijski revir, "je bila pozor,išče nenavadnega dvojnega samomora. Nekega. jutra jutra je posestnik I. Žiab-jek v Zapužah opazil, da se dviga dim ob sosedovem kozolcu. Sprva je mislil, da gre za požar ter je hotel opozoriti vaščane na grozečo nevarnost. Ker pa se je dim dvigal le iz tal, je vendar stopil pogledat ter z začudenjem opazil pod drogom električnega daljnovoda dvoje obžganih trupel. Na obeh truplih je še tlela obleka. Poklical je soseda Ivana Arharja iz Zapuž 11. Oba soseda sta ugotovila, da sta to Arharjev hlapec in dekla. Na prvi pogled je bilo takoj obema vidno, da sta se oba mlada človeka psostovoljno umorila z električnim, tokom, ker je visela z daljnovoda dolža. žica. Obvestila sta elektrarno, ki je poslala monterja, da je odklopil vrhnji tok. Obveščena je bila tudi policijska uprava, nakar sta prišla na kraj žalostnega dogodka policijski zdravstveni svetnik dr- Lužar in dežurni uradnik ? ■ Bardek. Komisija je ugotovila, da sta samomorilca 24 letni hlapec Marko Nemanič, doma iz Metlike, ki pa se je rodil v Kaliforniji- v Ameriki in pa 20 letna dekla Jnlijana Kastelic, doma iz Leskovca in pristojna v Litijo. Nemanič je služil pri Arharju od lanskega leta, Julijana pa od novega leta Oba sta se zaljubila drug v drugga ter bi se nemara poročila, toda oba sta bila revna in nista mogla stopiti v zakon. Nemara je bila vmes še kaka druga ovira, tako da sta sklenila iti oba v skupno prostovoljno smrt. Marko si je ponoči izposodil dolgo lestev, vrgel čez daljnovod žico, «topil nato na tla, se prijel za roko z Julija-no in zagrabil visečo žico. Električni tok je ubil oba nesrečneža. Obleka je skoraj vsa zogljena, deloma pa tudi obe trupi:. Nesrečneža nista zapustila nobenega poslovilnega pisma. Policijska komisija je od- redila prevoz obeh trupel v mrfcvažr nico. Dogodek je vzbudil z«lo mnogo pozornosti med prebivalstvom severnega dela Ljubljane in St. Vida. Obiščite krojacnico U Š Á J ki vam nudi v vsakem oziru najboljšo postrežbo ESEXi]f&jEjL.-j Ako hočete biti zdrav-Iieni od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Speci j a- li-:ti za pljučne, srčne, živ reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZ* Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO CALLE CANGALLO 1542 Kje boš kupil lep slamnik? , Kaj ne veš, kje s« nahaja? Krojačnica Mozetič OSORIO 5052 - La Paternal Buenos Aires Naznanjam, da sem odprl gostilno 'VIPAVA' kjer boste vsi točno in dobro postre'zeni z dobro domačo hrano ter z izbranim dobrim vinom in prvovrstnim hladnim pivom. Cenjenim gostom je na razpo lago kegljišče in krogljiščs. Priporoča se za obilen obisk lastnik Saksida Viktor Tinogasta 5139 — Devoto Bs. Aires GARMENDIA 4947 Paternal, Bs. Aires Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje Venerične bolezni se zdravijo na gotov in modera naju,. _ Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer. Dr. ANTONIO PEREDA BUENOS AIRES MEDRANO 151 H t« li slišali povelja, ki sem jih dalat" Pardaillan se je naklonil in pokimal. "Gospa," je dejal z vso prelestno pro-stodušuostjo glasu in pogleda, ki mu je bila lastna, "vse mi odpuščate in vendar me hočete dati ubiti t Zakaj t Favsta je postala še bolj bleda, nego je že bila. Z mrtvim in brezizraznim glasom je odgovorila: ".Razumeli me boste, gospod de Pardaillan, če vam povem tole: motite se, ako mislite, da. ste me ranili samo v čelo... aaj pomnite, kdaj? ... O ne. Zadeli ste me v srce. Ako bi vas sovražila, bi vam .podarila življenje. Toda umreti morate^ zato, ker vas ljubim..." , .Pardaillan se je zdrznil.. Gotovost, ki * ~ ga je prešinila ob teh besedah, se mu je zazdela stokrat strašnejša od smrtne obsodbe, Videl je, da je izgubljen... A tudi se ni hotel vdati. "Gospa." je odgovoril, "ljubite mle. ..Dobro. Tudi vi ste v mojih očeh tako dovršeno vtelešenje lepote in strahote, da bi vas moral vzljubiti, ako ne bi že ljubil druge..." "Drugo ljubite 1" je vprašala Favsta brez jeze, brez radovednosti, brez ljubezni In brez sovražtva, samo s tisto ledeno mirnostjo, ki smo jo že omenili. "Da." je mehko odvrnil Pardaillan. — "Ljubil jo bom do poslednje minute svojega življenja. Moja duša ni več zmož. »a čustva mimo te ljubezni; brez ujet ne ne bi bilo več na svetu. Ljubim jo, gospa, čeprav ja mrtva..." "Mrtva!" Favsta toliko da ni zavpila. V njenem ▼akliku j« bilo vse obenem, začudenje in radost, nemara tudi obžalovanje. Zakaj zdelo se ji je, da bi bila ljubezen do Pardaillana nanj opaana zanjo, če bi ¿arela živi aoperniei... "Ljubim jo, ki je mrtva že šestnajst let," je nadaljeval Pardaillan. — "Da ni nujnega razloga, ki hoče. da ne poginem — verjemite gospa, blagoslavljal bi vaše morilce. . . Ker pa ne smem umreti, ostanem živ. .. Ta beseda je zadela Favsto kakor izziv. Pardaillan, ki je bila pravkar naročila moriloe zanj, ji je prostodušno iz. javljal: "Kjer ne smem umreti, ostanem, živ. . . • že je hotela dati znamenje. Toda radovednost in vroča želja, da bi bolje spoznala tega nenavadnega moža, sta jo zadržali. Motrila ga je z brezmejnim začudenjem. Sklanjal je glavo, kakor da se je zamislil ob svojih besedah. Zdajci pa je pogledal kvišku. Droban nasmešek mu je igral na ustnicah "Gospa," je dejal, "preden se lotim naloge, da izpametujem vaše ljudi..." "lzpametovati jih miBlitet" ga je prekinila Favsta z zloveščim porogom. "Znajte, gospa, du ne pojdem odtod, ne da bi bil dosegel, kar hočem," je rekel Pardaillan. "V to pa vam moram najprej povedati, kako sem. prišel do vas". Treba je bilo rešiti Boussotto in Pa-quetto. 8ovražnika imam," je povzel. "Ta sovražnik Je menih jakobinec in ime mu je Jacques Clóment." Favsta je zumežala, da bi «krila nenadno razburjenost, ki jo je pograbila. "Ta menih," je nadaljeval Pardaillan, "ml je pal v roke, ko je prišel iz vašega dvorca. Znano mi je, kaj namerava." Vitez je vedel samo to, da hoiie Jacques Clóment umoriti Henrika Ul. in da je bil pri Favsti. Vse ostalo je «lotil. Med tem, ko je i« govoril, je sklepal som pri «ebi "Ako se motim, mm tffatoljm. te »i Favsta sama oborožila menihove roke in če ji ni bogvekaj do tega, da Valois pogine, ne bom*več videl belega dne... Ta hiša bo moj grob. Favsta je bila zaprla oči. Nemogoče je bilo uganiti njene misli. Toda Pardaillan je pogumno nadaljeval: "Brat Jacques Clčment hoče umoriti Henrika III.; in vi, gospa, ga nagovarjate na ta zločin. Toda poslušajte me: Namazal sem Jacquesu Clémentu jezik in sem ga prisilil, da mi je izdal skrivnostno znamenje, ki odpira vaša vrata; loiski živ ali mrtev. Tembolj pa zanima to dvoje vojvodo Guiškega. Ako Valois ne pogine ob uri, ki ste jo določili, je Guise izgubljen. On ve to in tudi vi veste, življenje Henrika III. pomeni Gui sevo smrt in vašo. . ." Ta preprosta, a v svoji točnosti strahotno prepričevalna logika je šla Favsti do živega. Globok vzdih se je vzpel iz njenih prs. "Zakaj mora bi^i siromaivehi plemič, skitalec brez doma in »trohe —" je rekla sama pri sebi. "Mar bi bil on ua Gui- tako sem tudi zvedel njegov in vaš skupni sevem mestu' in Guise na njegovem. namen. Davno, gospa, že davno poznam tega meniha. Priznati moram, da ste v njem našli strašno orodje. Jacques Clóment bo ubil Valoiškega in gospod vojvoda Guiški bo kralj, ako ne bo druge zapreke..." Govoril jo počasi, kakor bi stopal po neznanih tleh, polnih rup in vdrtin. "Ali", je povzel, "da menih uspe, je potrebno, da spet zadobi svobodo... In mimo tega: Henrik III. ne «me zvedeti, da mu streže gospod vojvoda Guiški po življenju. .." Pod tem ndarcem je Favsta vztrepe-tala. Pardaillan, ki je opazil njen drget, se je oddahnil. "Vse bolj in bolj se mi vidi, da še nisem mrtev", je pomislil. "Kaj pravite!" je vprašala Favsta. — "Menih vam je povedal, da hoče ubiti kraljal" "Povedal ali ne povedal: zadošča vam naj, da vem. In zato, ker vem, sem ga «pravil v svojo oblaat. Ako ostanem svoboden in ako ssliMte prošnjo, s katero sem prišel pred vaa, bo svoboden tudi Jaoque* Olément; lahko bo šel, kamor mu drago, ln storil, karkoli ga bo volja. Zakaj malo ml je mar, gospa, ali je Va- lda hoče biti žena... Pardaillan je nadaljeval. Kdor bi bil ful njiju mirni razgovor, si ne bi mislil, da pomeni prvi migljaj te ženske smrt tega moža. "Evo," jc rekel vitez "vedoč, da je menih vaše ln Guisevo orodje in da bi razen' njega težko našli človeka, ki bi se upal položiti roko na vladarja ter iz. preraemti usodo kraljestva in Cerkve obenem — vedoč vso to sem jaz, Pardaillan, prijel Jacquesa Clémenta. Ako udarit« mene, pogine on. Henrik III. bo obveščen da ga hoče Guise umoriti Procesija v Oliartres pojde po vodi. VaJois se bo branil. Prvo, kar odredi, bo vaš in Guisev pogin. Nadejam se, da me razumete" — Favsta je bila bela kakor mrlič. Trpela je, da še nikoli ne tako. Srce ji je razbijalo kakor v smrtnem boju. Ona ki se je hotela povzdigniti nad sleherno zemeljsko slabost, je z besnim, povse* človeškim sovraštvom zrla na drzneia, ki se ji je postavil po robu, obenem pa se je komaj premagovala, da ni pokleknila predenj in zaprosila milosti. — Kaj bi bila dala, da se je mogla ponižaU, priznati H»u sv.ojo ljubezen in zakričatl, da noče biti več Bvefeniea in Pastiriea... •Kaj zahtevate f' ga je vprašal» * D sornim glasom. "Ne veliko. Za svobodo Jacqueea olé' menta in za prisego, da ne storim niče»*'' kar bi utegnilo preprečiti njegovo kano, zahtevam življenje in svobode dveh ljmli. Ali vam je tn cena previsok* za kraljevo smrt t... "Dveh ljudi?" se jc začudila Favirta- "Uuicjte me prav," je nadaljeval VV daillan. "Teh dveh l/udi ne poznsr» *» njiju usoda me no bi zanimala, ako bi zanimala gospoda vojvode Angonle"1' skega. Njegov« mati, Marija Tocehetov», jc nekoč reSiln mojega .pokojnega Vo je bil obsojen na smrt. Glav» nje»«0» sinu ml je sveta in vse. kar ljubi «»' mi je drugo, ltazumete lit" "Rnzumem". "Ali vam jc znano, da je cigančiča Vi* letta nevesta sinu MJarije Toocbet»*®' "l>a, Vloletto liočetet Raj niti ne kje bi utegnila biti." "Ne," je dejal Pardaillan. 'Zahtev»* življenje Violettinega očete in njen««» rednika: življenje kardinala FarneSk«*» in mojstra Clauda, ki sta zaprta v va*®tf> dvorcu in obsojena, da umreta od gto** Ponižno vas prosim, da ju pomita«**1*' ,Po teh besedah je Favsta razvide)», da jo nekdo iz njene okolice izdaj». bi mogel vitez drugače vedeti, d» AmffS* Claude in Farnese zaprta v njene» o ^ ent Toda zdaj ni utegnila ugibati, kd" bU izdajalec. Strmenje, malone "P*" tovanje je prevzelo njeno ošabne d»*®' "Tako!" j« vprašala s čudni» m«*111* glasom. "V smrt ste prišli, da Tešite *** človeka, ki ju niti ne poznate» (Nadaljevanje Núitt.i (¡štev.) 48i-: SLOVENSKI ilíHJ, íih: SV V DEŽELI SLASTNIH BLINOV... ^(Nadaljevanje in kohee.) ; "Kako ne?"' 1 ' "A, tisti, ki nima konjev?" Tlesknila je s prsti. ; '"Res. Evropejec ste. Zato tega ne razumete. Veste. Ivan Francevič. tisti, ki nima konj, ali ki niso dobri za dirko, tistim dajejo sosedi svoje konje, samo da dirkajo. Na masel-¡aico se mora voziti vsak, vsak mora biti vesel in dobre volje. Da nimajo vsi ena'ko. tega nismo kmetje krivi, eeprav delamo vsi enako. Tudi bli-nt, kdor jih ne more narediti, dobi moko in ¿metano in mleko in sirovo maslo, da praznuje. Takšna je ruska maselnica!" Čutil sem, da je na jeziku nekaj 2adržala. In v njenem pogledu se mi je zdelo, da je ležalo. "Pa ne vaš evropejski 'Pustoj vtornik!." Vražje dekle, Marusja! S^ni. cela vrsta, drve po cesti skozi \>o vas, včasi 2 kilometra daleč. Cesta se kroži in vsa vožnja teae po krožni ■cesti, tako d|a se sani nikjer ne srečava jo, da bi druge ovirale. In to traja od ranega • Popoldneva do pozne noči. Sani so zelo nizke, da ni nobene nevarnosti, . ^ bi se zgodila kakšna nesreča, če bi se v diru prevrnile ^si, ki so.na saneh, so oblečeni : toplo, v kožuhe. Ženske pa v vol-aene rute, okrašene z blestecimi o-vratnicami iz biserov, s pestrimi trakovi ter je tako slika dirkačev vse pestra in mikavna. Lepotica ki slučajjojo nima'že...več dftb.rsga kožuha i1: se vani tja v sneg, se prevrgle, da se je iz snega kadilo. Vsi, ki so bili v saneh, so z vriskom in krikom zleteli v globoki sneg. Konji so hrzali in gledali, kaj Slovenkam v La Plati. in okolice naznanjam, da sem otvorila modern salon za ženske, ki je opremljen z najmodernejšimi inozemskimi aparati za onduliranje "perma-neiates" Iras, po vseh* predpisih najnovejše lhode. Priporoča se za obilen obisk JOLANDA BREGANTOVA Calis 67, No. 102 esq. 118, La Plata se je zgodilo, in nestrpno čakali, da zopet lahko zdreijo po cesti. Videl sem, kako so v i-aneh sedeče lepotice zletele v. širokem polukro-g,u v globoki sneg in za trenutek izginile v njem. Ali takoj so se pojavile iz snega, stresle s sebe sneg, glasno se smejale in skočile v sani. In trojka je zopet brzela po cesti, kakor da se ni nič zgodilo. Zvečer, ko so se zasvetile na kristalno čistem in mrzlem nebu zvezde, je cesta opustela. Sani so stale pod šupami, konji pa so v hlevu prigrizovali seno in oves. Maslenica je končana. Marusja mi je nalila čaj in me prisilila, da sem vzel blin. "Zdaj veste," je rekla, "da? In boste povedali tam v Evropi, kakšna je naša maselnica in kakšni smo mi ruski ljudje? Da?" "Bom," sem rekel in srebal čaj. Marusja pa je vprašala: "Ali je kaj podobna naša maselnica vašemu 'Pustom vtorniku'?" Skrila je obraz v skodelico čaja in se smejala. Te spomine iz tistih dni, ko sem bil v Rusiji, sem prelistal, ko sem prečital pismo, ki mi ga je te dni zuaijfte ,p¿í$al>:iz t^jj^.j^isoRaJ, mi jer.-mas^njMe. ^Zda-j-, ko vqč ca-rizjina,, pravjjo,i matfeLaici - v Veseli dnevi, kqlhoza",. P,o njegovem opisu ni: nobenega razločka med "Pravnikom sirovega masla" -ali /ina&elnioo ter "Veselimi dnevi kolhoza", torej tudi maselnico. Tradicije, ki so ljud ske, ostanejo v ljudstvu, One so duši razvedrilo, zabava in veselje Tudi božična drevesca so zopet, piše znanec. Le da jim zdaj pravijo "Novoletni dreveščki". Nekoč, v rimskih časih pa so bila taka dre-veščka. znana kot "Saturualije", drevesca. ki so rodila vsakovrstno sadje. in je bil tisti čas smeh in veselje gost človeka Prijetno mi je bilo v duši pri tem spominu in zapisal sem ga. "Kako je s teboj, Marusja, Marija* Mihajlovna? — Se še spomniš ob dnevih "Veselih dni kolhoza" Evropejca z njegovim "Pustojim vtorni-kom?" — —---- CERKVENI VESTNIK : 5. dec. slovesna maša v baziliki "La Merced" (Reconquista 207. dve ♦ ZOBOZDRAVNIKA * Dra. Samoilovic de Falicov in Dr. Feliks Falicov Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 nre DONATO ALVAREZ 2181 Ü. T. 59 - J723 EXPRESO "G0R1ZIA" POZOR! Če te tvoj krojač ne postreže dobro, obrni se na — MODERNO — KROJAČNICO "TRST" v kateri boš prav gotovo dobro postreSen. Gabrijel Milic Avda. DEL CAMPO 1080 Bs. Aires (Paternal) FRANC LOJK Calle VTLLAROEI 1476 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 [Velika moderna krojačnica* HERMINIO BIDINOST Ex cortador de el Jokey Če hočeš biti brezhibno in elegantno oblečen, prepričaj se sam. AV. SAN MARTIN lpii Buenos Aires kvadri ¡M;. JU- -'tMayftV'Wfc ■ 10: uri. Proslava praznika "Zedinjenja". ki je najVec'ji jugošltfvafisfci"á&ávni praznik. ' ' : > "> K Molitve ob 4 üri' ifí1 ffol'ináí Avé-Hanedi. ' ' v ; ' r '' ™ 12. dec. Maša na Avellanedi. Molitve na Paternalu -ob 4 uri in pol. Preteklo nedeljo je romanje v Lujan sijajno uspelo. Zbralo se je kakih 550 Slovencev iz vseh strani. Kdor želi kako fotografijo naj se oglasi ob priliki službe božje ali pri g. Laknerju. So zelo lepo izpadle. Na Saavedri bo maša mesto to nedeljo, na 26. dec. zato da bo tudi gori prišlo nekaj naše božične pesmi. 19. dec. bo slovesnost prvega sv. Obhajila. Ob 8 uri in pol- Popoldne isti dan pa bo ob 4 uri in pol ljubka prireditev istotam (Av. del Campo 1653) h kateri ste vsi povabljeni. Hladnik Janez Veliki zavod "RAMOS MEJIA" VENEREAS ZDRAVNIKI SPECI JALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. TJltravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrasteuia, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PL-rCčA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raSirjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USEŠA, vnetje, polipi: bre* operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi »PECCIJALISTI je edin: te vrste v Argentini. — LečenJ« zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. OH 9—21 ob nedeljah od 8—12 Rivadavia 3070Plaza Once CARIČ1N LJUBLJENEC ____ZQODOVINSKI ROMAN (i* , v Nadaljevanje 66 —To je vendar nesramna laž in ¿niišljotiua! — vzklikne Katarina lu udari z nogo na preprogo, ki je skrivala tla v sobi. Peter III. je fl».rtev in leži v grobnici. Če bi hotela, bi ukazala voziti truplo po ce-l\ Z'-Bilj>, da se more vsak prepričali ¿a je car res mrtev! — —Mnogi bi seveda verjeli, da. je i.ar res umrl. Kljub temu pa bi jih tyjo še mnogo, ki bi dvomili! Naj ^ bo kakorkoli, ti ne moreš več tturno prenašati, da pustoši Puga-cev Rusijo s požigi in uboji. . —Zato pa sem tudi poslala v O-^ubitrg vojsko, ki naj osvibodi trdnjavo u roi- upornikov. Ootovo J* konjenica, ki sem jo že poprej '»dprsiala iz Moskve proti Orenbur-«u, t« trdnjavo rešila. Tej konjički - vojski zapoveduje general Ri- bodonski. "^Maj mu Bog pomaga! —vzklik- ^otemk in. Želim iz vsega srca, ' , Pomaga Pugačeva in da uniči z celo njegovo bando! Oprosti »JP1- Pa, carica, da ne verujem v to važnost. Pet. tisoč konjémce ni do-"viuN.V4.a premaga Pugačevo vojsko, "■'v.^ato pa pošiljam sedaj 20 ti-vojakov tja; ako bi se ¡Prečilo RibodonskeniU," posfe-«e bo tem. ' r^y bü, Ktttai-Ám.-! — *«tiikue.mUd¡ generajuiajor^ ako Stavit men« za poveljnik^,L W-Nobene besede več — zakli^e 'C j vütflgne preteče svojo roko. - Nikdar nočem dovoliti izpostaviš toliki nevarno.sti! — Mar ne veš, kakšna usoda bi te čakala tam? — On bi te ubil, — mučil bi te in umoril! — Tvojo glavo bi no^ sili okoli, da svetu pokažejo cariči-nega ljubimca! —Vojak sem in kot tak moram gledati smrti v oči! — Katarina, še enkrat te prosim, povej mi, koga si postavila na čelo vojske? Gregor Orlov je poveljnik vojske! — vzklikne Katarina. —Orlov in zopet samo Orlov! — zakliče Potemkin in pordeči. — Toda, Katarina, zdi se mi, da. ti je grof Orlov ljubši kakor jaz, ker mu neprestano daješ priliko, da se proslavi in ti stori uslugel Meni pa! — Katarina mu zapre usta s poljubi. —Ti moj edini, — reče ona, — zakaj mi hočeš pokvariti to lepo pomladno jutro? Drevje je ozelenelo, a tudi v najinih srcih je' pomlad — bodiva torej srečna!' Aleksander, ostani pri meni, napravila ti bom raj na zemlji! Se bova dtrnes peljala na sprehod? ' ■ —^Pošlji rilé na Opornike! —Vprašam te, če sv hočeš z menoj peljati na sprehod, — vzklikni Katarina, ki'je objela 'štasfteffa 'ftr le-l^ega Potem ki mr. SirWMJnjé'; n ob-eriein v bojazni, da bi''jrtf iYit>£'el kdo ugrnbiti, ga1 pritisne na'se: •^Dnbro torej, ^ odvrne Prttem-kiti".1 pdpHjahr• he »tótW rtk' i^Ji^hod! 1 —Kttko •bhbifo; -ljUbrf 'KJitarina, efWobi^ala'Voike-' ki ■bddo v'-dvr»li drihh"rodrifrili ■prbtri- iiprflltikfeTii ? -i - ü&ifos.-'to-W thlil^'stírril*; -vzklikne Katarna.'^ PfpHéJ da se liki bom lahko predstavila vojakom njihovega novega poveljnika. — Na pisalni mizi je že pripravljen dekret samo podpis še manjka. Takoj ga bom podpisala in sama izročila grofu Gregorju Orlovu. —Podpiši! — zakliče Potemtkin, ki jo prime za roko in jo popelje k pisalni mizi. — Podpiši in še-le potem vstavi njegovo ime! —To je zelo dobro, — vzklikne Katarina. — Šele hedavno je bila zgotovljena moja nova uniforma, ki jo nosim kot vrhovni poveljnik vojske. Kako bi bilo, če bi jo danes oblekla? —Obleči jo! — reče Potemkin. — Nikoli nisi lepša in divnejša, kakor če oblečeš uniformo! Presrečna vsled njegovih besed Katarina sede, vzame pero in podpiše dekret. Kavno ko je podpisala, nekdo potrka na vrata; Na. Katarinin poziv vstopi madame Graitmont. —Veličanstvo! reče in se globoko prikloni, — če bi bili tako ljubeznivi, pa bi še enkrat oblekli uniformo, da vidim, 'če ni potrebno kaj popraviti! —Uniformo -bom-še danes oblek-' la, — odvrne Katarina. -«Potem pa í je -skht-jni čas, Veli-ČH-iistv**, — reč* madatne Graumon^, — da pogledamo, če je res vse v : '«-*Ew>-me, tabftj -»-l takoj l ~ - Dra-jri -Potomkin,' n*pidit»i.<\'i' ime grofa Orlov« .ova dtkwM,-ijaz^iem g» že-{tttdffoat«! -A n. • -hm »ir.t r. «Piotem-kin -u^-el^hokx»- cikloni.'pa1 pu»ii''fcegu. KuWrnlu ,niio-iW(«ila--videti Trenutek pozneje je odšla Katarina s francozinjo iz svoje delovne sobe in Potemkin ostane sam. Nekaj časa je mirno stal in gledal na vrata, skozi katera je ravnokar odšla carica. Nato' pa si položi svojo roko na srce, ki mu je burno utripalo, a drugo roko bojazljivo dvigne. —Tudi če mi ta trenutek nakoplje njeno nemilost, — če v tem trenutku zazija med nama prepad, ne morem drugače. Ne, nočem več i-grati vlogo lepega psa na verigi! Nočem več živeti v zlati kletki! Mož sem in mož hočem biti! Mar da bom tudi še dalje v očeh ljudi stra-. hopetec, zastopnikar iu miljenec carice? O ne,- Rusija naj spozna, da se znam tudi za domovino boriti. Da znam tudi umirati, ako je potrebno. —Umreti? ^ vzklikne. — Morda je ravno smrt, ki si jo želim? — Ne morem pozabiti svoje ljubljene deklice? — Toda preslab sem, da se rešim Katarine. Bojim se jeA— Rojim se njenega maščevanja 1 —Tako stojim sedaj med dvema ženama, — žrtev sem strasti, — žr-ttVsem-svoje lastue neodločnosti! Ha, kako hrepenim, da pridem med vojaško vrvenje, hrepenim po srditih •spopadih in-bitkah!'— Hočem slisa-ti trwbe«te; ki- b6d« javljale ea-«et«k naimda!' Hočem slišati gla-zbo topovin-ipušk-!1 ■ « : -^»♦i'díin težiMu'-4i»m «-pal'; iz •vojaki kočtMh deliti'»težave ■ in < trp-IjéfiSef^fclfSd1 v i&-v*tá>z voj*i>*» v'hu ž n i'k u j1 víu-^ inui.boni ja-•bat-na- čtflnjvogske!'. ftx •«*» Potemkin seže s tresoáo^-.s© j-oke V :ifjegoveira oUrszN. H itn ' uii.iiJu-^-eíBOVoj^MseWr ar A —Prezirajo me že! — zašepeče Potemkin. — Pri zajutreku najdem vsako jutro kup pisem brez podpisov. — Ha, še enkrat jih bom prečital, da se bom lažje odločil! Potemkin odpre prvo pismo in či-ta: —Strahopetnež Potemkin! —Kdaj boš naposled vendar pokazal, da si vreden caričine milosti? Narod te je že nekoč ljubil, sedaj pa te sovraži, ker živiš samo od milosti ene žene. Ne zaslužiš, da te sonce ogreva! —Oh, prav ima, neznanec, ki je napisal te vrste, ima prav! — záv-pije Potemkin. — Naprej —' Naprej ! In Potemkin prečita drugo pismo. Aleksander Potemkin je lep, močan in viteški mladenič. Saj je sko-ro nemogoče, da bi bil tako boječ ia taflišen strahopetnež, da 6>L si ne-upal izvleči meča in se postaviti za. domovino. Mar se res ne misli ničesar sprijeti, čeprav udarja Pugačeva vstaja ob železna vrata Rusije? Ho-če-li prepustiti réSitev carice kómu drugemu? Ali bo Potemkin z&res tak slabič, da bo'poznal vojno samo iz san-j? " •'•' '' •' —Dovolj— -zakliče Pótemk'ih. — Vem,- da je sedaj prilika.' ko Rrisiji lahko koristim! Pokazal-jim bon», da: nisem •¡•'amo otrok sré&é, temVeé da srečo lahko prisilim, d¿' mr ifi'ftra biti pokorna! ..;•<:,: Potemkin- spravi' 'pfenia žfrpfet t žep^m sede ira atol, ria l?atéfefllvje sedel^iwed fiekaj -thrntftami^eattca Katariimi ko^jft' podpisovala listine. 'Potemkirf-priglad^še- enkrafáo-kument, ki je ležal líaf- íUrzi.' Vi«P»je SLOVENSKI LIST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" COKKEO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 OBJAVE KR. POSLANIŠTVA Charcas 1705, Buenos Aires Jugoslovansko poslaništvo išče sledeče izseljence: Petra Zvicerja, ki se je 1907. 1. nahajal v Tandilu. Natančnejši podatki nam niso znani- JovanaOberstar, starega približno 40 let, zadnji njegov znan naslov je bil pred 3 leti: Banco Germánico, Rs. Aires. Zanj bi rada vedela njegova sestra iz Los Angeles, Severn, Amerika. Jožeta Rus, roj. 1896 v Breznem dolu, pri Novem mestu. Zadnjikrat je pisal 1930. leta z naslova Parada, Diamante F. C. U. Dalje se iščejo še: Paskvali Dušan in Božo, rodom iz Cetinja, Črna gora. Zadnjikrat sta se oglasila iz Cha-ka. Kedačič Matija iz Sel. Kikinde. Zadnjikrat se je zglasil z: Av. Mitre 655, Avellaneda. Mormer Franjo, iz Laslova. — Njegov zadnji znan naslov: Comodoro Rivadavia, Maipú 999. Ikonovič Tasko iz Jankovca-Pre-spa. Zadnjikrat se je zglasil z naslova: Av. Sáenz Peña 63, Tucumán Kornhauser Janez iz Domanjic... Radovani Ivan ickov iz Jelše. — Zadnji znan naslov: Alcorta F. C. C. A. Cvetkovič vd. Zulemna. Zadnji njen naslov: Londres 221, Arroyo Seco, F.C.C.A- Stojan Josip iz Novo'g Sela. Zadnji znan naslov: Colonia 3, Coronel SuarezF. C. S. Dimkovič Lazar iz Bitolja. Zadnji znan naslov: Cangallo 3311, Buenos Aires. Kirinčič Stevan iz Dobrinja, sreza Ivrčkog. Zadnjikrat se je oglasil z naslova: Bengova Hemavas (?)— Entre Ríos 64 in to leta 1934. Kuzmanič Tade iz Splita. Zglasil se je zadnjikrat iz Campo Largo, F. C. Sta Fe — Chaco, in sicer 1937. leta. Jura j Mihael iz Zagreba, prišel v Argentino pred devetimi leti.— Zglasil se ni nikoli. Migalič Mijo iz Novakov. Zadnjikrat se je zglasil li/35 leta. Ako bi kdo od izseljencev vedel za naslov od katerega imenovanih, je naprošen, da ga sporoči poslaništvu. KVARTET "JADRAN Da ustrežemo želji ljubiteljev lepega in umetnega petja, ki nas vedno povprašujejo, kdaj poje kvartet Jadran, tem potom sporočamo, da jugoslovanski kvartet "Jadran' (Arión) poje na L. K. 10, RADIO CULTURA, vsak četrtek ob 7, 8 in 9,45 uri zvečer. *f KOGAR ZANIMA Izšla je knjiga "La Brigada Internacional". Dobi se: Aacucho 1073. Pozor Pozor Zemljišča v Floridi FCCC prav ob postaji in z 5 kolektivi, na razne strani, po veliki AVEN ID I DEL TEJAR Na lepem visokem krajo se oddajajo na 120 mesecev od lí — m$n. do 20.— m$n — Kupec dobi na zahtevo tudi opeko in ostale potrebščine za zidanje, j. 23 minut od Retira in stane $1,85 na teden Nadaljna pojasnila daje: NEMESIO V. MURGUIA ANDREJ ŠKRBEC Avda. San Martin 3801. calle Italia 3467 U T. 84 (Almacén) FLORIDA FCOC Kuharica dobi službo Kuharica srednjih let dobi takoj službo. Zglasiti se je: ul. Fraga 1001 e.scj. Céspedes. Plača dobra 1 V DOMAČE KRAJE JE ODPOTOVAL BANCO GERMANICO na sporoča da si je pri njem oskrbel prevoznico Josip Lah, doma Dutovelj na Krasu, ter se 3. t. m. s parnikom "Neptu-nia." odpeljal proti domu. Josip Lah, oče našega rojaka in gostilničarja Josipa Laha, ki ima svojo obrt v ulici Fraga, je bil pri-' siljen radi družinskih in gospodarskih razmer v domovini, nas zapustiti. Želimo mu srečno vožnjo in rado-voljno bivanje v domačem kraju! ZA kratek čas žena mu je ubižala Rojaka so srečali vsega zbeganega na cesti. — Kaj ti je za bližjo voljo ? —O, žena mi je ušla. —To je pa nerodno- Kam jo boš pa sedaj mahnil? — Naravnost po glavi, — je odvrnil. Kratiko prijateljstvo Večkrat me je že kakšna ženska vprašala, če je med moškim in žensko mogoče prijateljska — ali kakor pravijo, platonična ljubezen. Edinole brat in sestra sta lahko prijatelja, ter mati in sin. To prijateljstvo je Ijubezt-n med brati in sestrami ter med .stariši in otroci. Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires Prijateljstvo med moškim in žensko je pa le kratkotrajno. Traja, od prvgea srečanja do prvega poljuba. Po prvem poljubu pa ni več prijateljstvo. Nič se ne čudi — Ali ste čitali, da v našem mestu vsako leto brez sledu izgine sto petdeset ljudi? — To mi je že znano — sem namreč krojač. Zakonski prepir — Pri Kačičevih je pa zavladala v hipu tišina, čeprav je bil še pravkar takšen vik in krik! — Pri njih je zmerom tako. Najprej si pomečeta vse posode in krožnike v glavo, potem pa skupaj sedeta iu jih pričneta lepiti. IZ UPRAVE "Kosovo". — Dospelo prepozno za to številko, pride v prih. Pozdrav! J M Berisso. — Istotako dospelo prepozno, pride v prih. številko. Pozdrav! I. Vever — Naročnino prijeli v redu. Koledarja letos ne bo. Pozdrav ! J. S. Chaco. — Bomo spremenili ime. Pozdrav! KROJAČNICA Peter Capuder se priporoča cenjenim rojakom Río Bamba 879 — Bs. Aires EHfJs CON FRIO 0 CON CALOR BEBA QUILMES, LO MEJOR bilo v redu, manjkalo je samo še ime grofa Orlova. Katarina je smatrala Gregora Orlova kot edinega človeka v Rusiji, ki bi lahko poteptal in uničil upornika Pugačeva. Brez dvoma je bil grof Gregor Orlov brezobzirnejši in okrutnejši od vseh Katarininih generalov. Potemkin vzame pero v roko. Toda roka se mu je tako tresla, da je moral pero zopet odložiti —Ponarejenje — zakliče Potemkin. — To je ponareditev in jaz slutim. da delani to proti KatarininT volji. Čeprav me ljubi, vseeno ni nikdar dovoljevala, da bi se vmešaval v njene državne pasle. —Toda sedaj gre zame! Sedaj ne bom dopustil, da bi Katarina ravnala proti moji volji! Potemkin pograbi zopet pero in napiše s krepko roko na prazen prostor: Aleksander Potemkin, general-major Preobraáenskijeve garde Napisane besede hitro posuši in Skrije listino v žep. v — Kocka je padla, — zavpije Potemkin, — sedaj pa se me naj Bog usmili! —Toda v tej borbi imam zaveznika, in ta je — ljubezen! — Vrata se odpro in v sobo stopi carica. Že je bila oblečena v svojo novo uniformo. Potemkin vzklikne od začudenja, ko jo je zagledal. Bila je zares prekrasna. —Oh, moja Katarina, — zakliče Potemkin in poklekne k njenim nogam. — Lepa si — kakor boginja vojske! 1 Katarina mu ponudi roko v poljub. —Samo zate, Aleksander, sem lepa, — mu zašepeže carica. — Oh, poredni človek, kake skrbi si mi napravil! Potemkin je molčal. Njegove roke pa so objele njeno krilo. Katarina se skloni in poljubi njegove lase. —Pojdiva sedaj, — reče Katarina. — Na vse strani sem razposlala ko-zake, vsi generali bodo takoj skupaj. —Jasno je, da: bo tudi Gregor Orlov navzoč, sama mu bom izročila dekret. Ah, skoraj sem pozabila na to važno stvar! Prosim te, bodi tako ljubezniv iu' mi daj listino! Potemkin izroči carici listino iii ne nakloni. —Ali «i napwil ime? —Sem, — odvrne Potemkin. Za-povedala si mi! —Hvala ti, Aleksander! S temi besedami spravi carica dekret v žep, potem pa se obrne k Po-temkinu in mu zašepeče: —Poljubi me še enkrat, moj Aleksander. Minile bodo ure, preden te bom zopet mogla objeti, -— ure, ko bova med tujimi ljudmi. — Tudi grof Orlov bo zraven; ta naju bo gotovo kar požiral s svojimi pogledi« —Ali, kako bom zopet, srečna, ko si bom v svesti, da j« ta človek daleč od naju, daleč od Petrograda! Oddahnila se bom, kakor da bi se bila more osvobodila 1 Dragi moj Alek-sander, potem bova zopet živela samo za najino ljubezen. Potemkin jo objame in strastno poljubi. V tem se zaslišijo koraki Katarina se hitro osvobodi iz Potomkinovega objema. Vrata se odpro, komornik pa javi, da so konji pripravljeni. —Pojdiva, Potemkin! — Zakliče Katarina svojemu miljenteu.—Sprem ljajte me! Nekaj trenutkov pozneje sta jahala Katarina in Potemkin, obdana od dvornega spremstva, k vojski, ki je hotela na vzhod, da požene in uniči upornika Pugačeva. 63. POGLAVJE Vojskovodja Potemkin V nepreglednih, bleščečih vrstah je stala Preobraženskijeva garda na velikom polju pred južnimi vrati Petrograda. Veličasten prizor se je nudil gledalcu ob pogledu na vojsko. Zdelo se je, kot da bi bil vsak posameznik že po naravi vojak Bleščeče orožje, neoporečne uniforme, zastave, godba, častniki z iz-drtimi sabljami — to je bila prekrasna slika sredi lepega predpol-dneva v pomladi. Nekaj korakov oddaljeni od vojaških vrst so stali generali. Že od daleč si lahko razločil grofa Orlova na svojem prekrasnem vrancu.. Bolj kakor kedaj poprej, je sijala z njegovega obraza — samozavest. Zdelo se je, kot da so vse Biabe preizkušnje zadnjih let &le mimo nje ga, ne da bi pustile kakršnokoli vidno sled za seboj. Zdelo se je, da se je neverjetno pomladil. Na njego: vem obrazu se ni odraiala žalost, ali pa poparjenost. Jasno je bilo, da ga smatrajo vi- soki častniki še vedno kot središče ruske vojske, kod vodjo generalov. Vsi so se namreč potrudili, da mu stisnejo roko iu poreko kako prijazno besedo v pozdrav. Oe pai je koga nagovoril in se z njim dalj časa pogovarjal, je smatral to vsakdo za veliko čast. Ko so v Petrogradu zvedeli, da bo carica obiskala vojsko, ki odhaja na vzhod, se je zbrala okrog polja velikanska množica radovednežev. Petrograjčani niso nikdar zamudili prilike, ko so lahko gledali svojo carico. Vedeli so, da Katarina ni nikdar boljše volje, kakor ob priliki vojaških parad. Marsikateri je u-porabil priložnost in prinesel s seboj kako prošnjo, upajoč, da bo srečal carico Katarino in ji prošnjo izročil. Petrograjčani so bili posonsni na svojo sijajno gardo in so veselih o-brazov motrili lepe uniforme, postav ne vojake in ogromne topove. Katarina je ustvarila vse to po smrti Petra III. Največ hvale gre pri tem pravzaprav grofu Orlovu, ki je preuredil vso rusko vojsko. Vojska ni tega pozabila. Med ljudstvom pa je po-atal grof Orlov radi svojih ureditev >piošno priljubljen in ni bil nikoli drugače imenovan kakor 'črni grof. Med generali se jc razvil živahen razgovor. Govorili so — samo ob sebi umevno — o čudnem boju, ki se je bil sedaj razvil v Rusiji. Polagoma so namreč vsi spregledali, da Pugačev upor ni samo neznatno pod jetje razbojnika m lopova, temveč da je to resna stvar, ki bi mogla strmoglaviti carico in vlado. Vesti, ki so prihajale iz meje, so bile zelo žalostne. Posdbi*o porazno je dd-lovalo dejstvo, da se je Pugačevu posrečilo zavzeti ponosno orenburš-ko trdnjavo in v rrjej zapreti kneza Dttškova. O strašni nesreči, ki je doletela Orenburg, o strašnem prelivanju krvi, ni slutil še nihče ničesar. Pritrjevali so Katarini, ko se Je odločila, da urtiči upornika in vrne s tem mir Rusiji. Da pa je poslala T ,vu}nb preobraženskijevo gardo 3e bil vzrok, da je hotela samo z eni®r toda silnim železnim udarcem uničiti razbojnike. Nihče ni dvomil, da ne bo grof Orlov vojskovodja. Zbrana množica ga je zategadelj pozdravljala ter mu klicala: —Živel grof Orlov I Orlov pa je ljubeznivejše nego kadarkoli poprej odzdravljal na vse strani in se pri tem fino smehljal- Naenkrat završi med množico. 2 bliskovito naglico se je širila vest: —Carica pride! V daljavi se je valil po cesti oblak prahu. •Vrste vojakov vztrepetajo, tod» samo za trenutek. Vsak vojak & ponosno vzravna, častniki pa prelete z očmi še enkrat vse polke. Grof Gregor Orlov da genéralo® znamenje in vsi odjahajo carici naproti. —živela carica Katarina !\ — Je donelo od vseh strani. — Živela velika canoa t (Nadaljevanje sledi).