Leto IH._V Celju, dne 9. aprila 1908._Št. 15.
NAROMUŠT
Glasilo narodne stranke za Štajersko.
Izhaja vsak četrtek ; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse poSiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati as naslov: „Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1.
Dr. Korošec hoče pravico — pa samo za sebe.
Zadnji „Slov. Gospodar" je skrajno togoten, ker mi ne poveličujemo vsakega koraka dr. Korošca, ampak mu priznamo samo to, kar mu gre. Naši čitatelji se prav dobro spominjajo, da smo vse zabeležili, kolikorkrat koli se je dr. Korošec v proračunskem odseku oglasil. Ali je dr. Korošec povrnil v „Slov. Gospodarju" milo za drago? Ali se spominjate, da je „Slov. Gospodar" v svoji pravičnosti že kdaj omenil, da je poslanec Roblek posredoval v hmeljski zadevi pri poljedelskem ministerstvu, pri Poljakih itd. Ali je „Slov. Gosp." že kje kdaj zabeležil, da je poslanec Ježovnik izposloval podporo poškodovancem po uimah? In poslanec dr. Ploj je vendar, kar bo dr. Korošec vendar rad priznal, vsaj desetkrat bolj izkušen in delaven nego dr. Korošec. Ali mu „SI. Gosp." to pripozna? O Robleku še v „Slov. Gospodarju" nismo citali niti v eni zadevi pravičnega poročila, enako ne o Ježovniku ali dr. Ploju. Ti so le nasprotniki Korošcu k srcu priraslih prešičev, bikov in druge živine! To je vse, kar v „Gospodarju" o njih čitamo. To so največji lenuhi, dr. Korošec (ali kakor „Neue Freie Presse" piše: pater Korošec) je pa skrajno marljiv človek, ki žrtvuje denar, čas in zdravje. Nam drugim politikom, ki pa ne vlečemo dijet, mora pa biti naše trudapolno delo menda le zdravju koristno, ka-li?
Nikakor nočemo trditi, da se pater Korošec v proračunskem odseku ni oglasil nekoliko-krat. Toda če se je dal voliti v ta važni odsek, je bila to njegova dolžnost. Neumnost je trditi, da je le dr. Korošec v tem odseku bil izredno marljiv (kar je dr. Ploj storil, o tem seveda klerikalno časopisje molči!), neumno je primerjati dr. (patra) Korošca z onimi poslanci, ki sploh v dotičnih odsekih niso bili, saj vendar tudi Pišek, Roškar in dr. Benkovič niso govorili, ker niso v odseku! V ostalem pa moramo trdno ostati na svojem stališču, da smo od patra Korošca pričakovali kaj več.
LISTEK.
Jakob Skendžic.
Pripovedka.
Srbski spisal M. Budisavljevič. Prevedel Podravski.
Komaj smo prikobacali iz globoke gaške doline na Jančo, kar nas na samem griču dobi vihar in se vlije ploha. Nad nami so viseli visoki, črni oblaki, ki so se radi svoje teže spuščali čim-dalje nižje; velike deževne kapljice so padale po listju in na tla.
Veter je močno žvižgal; visoka, stoletna drevesa so se zvijala nad nami, mlajša, manjša drevesa pa so se priklanjala do tal; od vseh stranij je bilo slišati šum listja ter pokanje vej. Po vsej gori je nekako zamolklo donelo in ko je veter za trenutek prenehal, pa je odmevalo po dolini, kakor bi kdo močno žvižgal.
Po rebrih se je stekala voda, plitvi jarki so se nakrat napolnili ter poplavljali obrežje; ponekod je bila cesta podobna kalni reki; vodni prod se je valil ter nesoč s seboj les in kamenje, padal v dolino slično močnemu, težkemu vodopadu.
Naš majhni voziček je drdral urno, preska-kajoč s kolesi vodo ter močno se nagibajoč sedaj na desno, pa znovič na levo. Jaz sem imel ogr-
„Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in dnige dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številka stane 10 vin.
O vseučiliščih je stavil predlog, toda besede o slovenskem vseučilišču si ni upal sprožiti. Predlagal je študij predpogojev vseučilišč, ko smo vendar že daleč čez predpogoje. Saj je bivši minister Härtel dal izšolati docente za vse stroke slovenske pravne fakultete. Dr. Korošec pa zdaj predlaga šele študij pogojev.
Nadsodišče v Ljubljani bi imelo le pomen, če tja spada slovensko Štajersko in Koroško. Ali si je dr. Korošec upal to predlagati? Spremenil je predlog in s tem zatajil slovenski program.
Na drugi strani pa v svoji strankarski strasti strelja še večje kozle in več škoduje nego je vse njegovo delo vredno. Kazalo se je, da se ustanovi v državnem zboru močen klub Slovencev, Hrvatov, Malorusov, Rumunov in Lahov, ki bi zagovarjal autonomijo, ki je za Slovence največje važnosti. Zasluga gre dr. Ploju. Kaj je pa storil dr. Korošec? Šel je in izjavil, da klerikalci ne morejo sodelovati, če bi bil dr. Ploj predsednik! In izvoljen ni bil Slovenec dr. Ploj, vsled česar izgubi klub za Slovence pravo vrednost. Tako postopa „pravični" dr. Korošec, ki je vtelešena krivičnost zoper drugo misleče rojake, za sebe pa zahteva več nego pravičnost.
Toda govorimo v^a. ir še nekoliko o pravičnem presojevanju nasprotnika v politiki. Gospodje okoli „Slov. Gospodarja" niso vsak dan na razpolago, da bi se o pravici razgovarjali. Kadar se gre za ubogega svetega očeta, za uboge nune in patre na Francoskem, takrat rohnijo čez liberalno krivico. Če so pa gospodje duhovniki na konju, tedaj pa kličejo smrt vsemu, kar pride njih častihlepju v nasprotje. Cela slovenska javnost nam je priča, da so še pred malo dnevi mariborski klerikalci klicali ubogo kmečko ljudstvo, naj z nasiljem onemogoči shode narodne stranke. Izrecno so pozivali, naj toliko klerikalcev gre na shode narodne stranke, da bodo v večini. Potem naj izvolijo klerikalnega predsednika, kateri naj govornikom narodne stranke besedo odtegne. Gospodje, Vi ste razpoloženi o pravičnosti govoriti, namreč v kolikor se dr. Korošca v državnem
njen usnjat plašč, kočijaž Milivoj si je; ovil konjsko preprogo ter nategoval vajeti konja, ki je dirjal na desni in ki se je splašil pri slehernem šumu.
Od daleč je donel k nam grom in ko je naliv ponehal, je bliskalo vedno bolj. Kadar je zabliskalo, se je zasvetlila vsa planina in sledil je čimdalje močnejši in silnejši grom, razlegal se kakor grozno rjovenje, ki se odbija od visokih gričev, močno potresal zemljo in potem polagoma kot zadnje hropenje umolknil v globokih jarkih in kotanjah.
Čimdalje bolj mi je jelo presedati takšno potovanje. Nestrpljivo sem se oziral okrog, če mar ne zagledam kakšne krčme, da najdem ondi zavetje. Vedel sem, da to vreme more vstrajati do noči.
„Ali že kmalu dospeva, Migelj?" vprašam voznika.
„Takoj.. Imejte potrpljenje!" in zamahne po konjih z vajeti.
V tem hipu se nad nama močno zabliska in se začuje kratek, močen grom. Osedlan konj se prestraši ter šine na stran; le malo je manjkalo, da se nismo zvrnili.
Strela je vdarila nekoliko korakov pred nama in čez malo časa sva dospela do visokega hrasta, razcepljenega od vrha do tal; ena polovica je še štrlela kvišku, druga pa se je odče-
Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celju.
zboru tiče. Vi hočete v nas vzbuditi odlok, da njegove sicer nestrokovnjaške govore in ne preveč bistroumne predloge povišujemo v deveta nebesa. Ker tem govorom priznamo le toliko vrednosti, kolikor je po naši vestni sodbi res imajo nas primerjate s psi, našo kritiko z lajanjem ščeneta. Iz teh surovih besed bi se dalo sklepati, da ste skrajno togotni, ker se Vam ne zdimo dovolj pravični.
Toda ali ne postopate Vi nasproti drugače mislečim Slovencem, kakor če bi Vam za pojem pravice sploh nič ne bilo? Vaše nasilno nastopanje zoper neklerikalne posojilnice, Vaš bojkot narodnih domov, Vaše krivično hujskanje zoper Robleka in dr. Ploja zaradi srbskih mej in Trubarjevih slavnosti, vzbuja v naprednih Slovencih mnenje, da Vi, ker ste zdaj navidezno mogočni, sploh ne nameravate nikdar po pravičnosti klicati. človeška sreča je opoteča. Stranke prihajajo in odhajajo. Poslancem kliče ljudstvo danes ,.ho-sana", čez par tednov pa „križaj ga". Gospod dr. Korošec, Vam so taki slučaji znani!
Vi ste neizprosen rabelj, Vi ste pomagali umoriti dr. Dečka, katerega ste prej slavili, Vi danes na Dunaju niti ne govorite s slovenskim poslancem dr. Plojem, za katerega ste se pred letom dni s svetim ognjem borili. Mogoče, da bode nekega dne prišel čas, ko bode stala pripravljena grmada za Vas, dr. Korošec, ali za Vašega Trglava, saj veste zakaj, ali za z grehi preobloženega dr. Benkoviča. Ta sodni dan je celo nekaj prav lahko mogočega, kajti tudi o Vas velja geslo, da Bog vse vidi, Bog vse ve in greh se tudi pri Vas delati ne sme.
S tem nočemo Vam groziti, da bodemo se mi nad Vami tako maščevali. Nam se zelo zdi, da tega niti treba ne bode. Ljudem, ki so na vaši strani, se samim začenjajo oči odpirati. Vi ste moč nasilne fraze do skrajnosti izrabili, fraza tudi pri Vaših ljudeh ne vleče več. Mnogo ste oblju-bovali, mnogo časti ste pokradli poštenim ljudem, da bi na krmilo prišli. Morebiti Vam Vaša lastna stranka pripravlja žalosten konec. V Vaši stranki
snila in se s polomljenimi vejami naslonila ob drugo drvo.
Naliv je postal zopet močnejši; čutil sem, kako mi je opiral hrbet. Poravnal sem si nekoliko bolje kožuh ter se vdal usodi.	^
„Tukaj sva", reče voznik čez malo časa.
Pogledam. Pred nama poleg velike ceste je stala srednje visoka, rdeča hiša s tablico in z vencem iz lubja. Pri cesti je bila odprta kolarna, kamor je voznik krenil s kočijo.
„Hej, pozor, pozor!" se začuje glas znotraj.
Notri je bil še en, navaden voz; malo je manjkalo, da nismo trčili ob njega. Vendar sva se ga nekako izognila in obstala sva pod streho. Pri onem vozu je stal voznik male rasti, ki je izpregal konja. Izpod črnega plašča mu je še odtekala voda.
„Le malo je manjkalo, da si nisi zlomil oja in si ubil konja", reče obrnjen proti mojemu vozniku, ki je bil že stopil s kočije.
„Nisem ga videl, brate, da veš. Dobro da nismo poginili", pravi ter pogleda starca v obraz.
,.0, ti si, Jakobin, ki sloviš po svoji pobož-nosti?" ga vpraša nakrat Migelj.
„Meni se je zdelo smešno, da je malega starca klical Jakobina.
Starec se zgane, naju hladno pogleda ter odvrne resno:
,.Da, jaz sem!" in vrže vajeti na voz.
ih je mnogo, ki so jedli na veliki petek meso, ki so javno Boga preklinjali in častito duhovščino zmerjali, ki so nečistniki itd. Vi ste jih na vodilna mesta spravili in kdo ve, če jim že niste na poti. Mene, tekel, fares!
Gospod dr. Korošec, mi sklepamo: Vaše po-vdarjanje pravičnosti nam je simpatično. Veseli nas, da se Vam oglaša vest. Veseli nas, če nameravate svoje posurovele pristaše v naprej opominjati k pravičnosti, kar Vam utegne prav priti. Tudi med političnimi nasprotniki se da doseči način človeškega občevanja. Dokler ste Vi na stališču, da morate nasprotnike pohrustati, pa ne kličite po pravici za sebe. Pred nekaj tedni je nek krojaški pomočnik v celjski okolici vzbudil veliko pozornost. To je bil oni, ki je na Bregu razgrajal in se je tudi v orožnika zaletel, ki ga je potem z bajonetom smrtnonevarno ranil. Pri sodniji so reveža, ki je sveto zatrjeval, da je s svojim razgrajajočim govorom imel le namen vse socijalne demokrate izpreobrniti, pomilovaje odpustili. Tudi Vi rohnite v svojem „Slov. Gosp." leto in dan čez nas „liberalce" ter kličete na boj zoper nas z vsemi sredstvi, zdaj ste se'pa naenkrat spomnili, da smo mi Vam premalo pravični. Da, g. dr. Korošec, Vi nimate za seboj za-slombe razumnega dela slovenskega prebivalstva. Mnogo jih je, ki čakajo, da se nad Vami maščujejo. če se Vam zdi potrebno, spomniti se pravičnosti, imate dovolj krivice popraviti. Mi smo Vam še preveč pravični. Ako hočete pa od nas še več pravice, dajte nam hajprej — dober vzgled.
Oklic štajerskim kmetovalcem!
Kmetijski izlet v Prago.
C. kr. kmetijska družba kranjska namerava prirediti pod vodstvom g. c. kr. vinarskega nadzornika B. Skalickega, gospodarsko-pončen izlet v Prago na letošnjo jubilejno razstavo.
Kakor poroča Kmetovalec v štev. 6. z dne 31. marca 1908, je sestavila kmetijska družba sporazumno z deželnim kulturnim svetom za kraljestvo Češko v Pragi za to potovanje sledeči načrt :
Izlet bo trajal 10—12 dni in se bo vršil meseca julija ali avgusta.
Ogledalo se bo :
Prvi dan : Ogled gospodarske šole in kakega vzornega kmetijstva, kjer bo videti rejo južno-čeških konj težkega plemena (najbrž v Plavi).
Obed in prenočišče bode v Budjejovicah.
Drugi dan : Ogled krasnega veleposestva kneza Schwarzenberga in sicer gradu v Hluboki in vzornega dvora Vondrova.
Obed v Budjejovicah. Popoldne ogled postaje za obdelovanje barja v Zalši, vožnja v Tabor in prenočišče tam.
Tretji dan: Ogled staroslavnega mesta Tabora, kralj, češke kmetijske akademije, družbene mlekarne s parno silo. Z večernim vlakom v Prago.
Četrti, peti in šesti dan v Pragi. Ogled Prage in njenih starožitnosti, obisk in ogled raz-
sedaj je spoštovan od ljudi in od gospode. Sedaj ga peljem domu ... nahaja se tu v krčmi, toda moj sokolček, moj golobček je premočen do poslednje niti."
Starec se je razvnemal čimdalje bolj.
„Peljem ga domu. da ga bo videla mati, da bo vsa vas videla sina Jakoba Skendžiča."
Starec se sladko nasmehlja. Sname svojo novo rdečo kučmo in se poboža po glavi. Na njej se se lesketali dolgi in že precej redki sivi lasje Njegova postava se mi je zdela nekako nenavadna, dostojanstvena.
„Ali je on tvoj edini sin, Jakob ?" ga vpraša voznik.
„Da, brate", mu odvrne mirno Jakob ter se obrne znovič k meni, „edini je, radi tega sem tudi zanj žrtvoval vse. Mislil sem si: meni in moji stari zadostuje, ako imava le nekoliko pedi zemlje, kamor se vleževa po smrti. Vleževa se pa mirno in lahko, ker sva ga videla kot gospoda in človeka. Ej! kako nestrpljivo ga že pričakuje mati! Pripravila je vse, priredila sobo, pokadila jo z dnhtečim metlinom, dala mu snažno posteljo, vtaknila za sliko vejo bazalika, da bi njen Mihec slajše spaval. Midva se lahko stisneva skupaj ob ognjišču... nič ne dene, stare kosti tega niti ne čutijo."
Starec obmolkne; polasti se ga neko de-tinsko veselje.
„Vendar čakaj Snulja (tako je ime, znajta, moji stari), le jadikuj, kolikor se ti poljubi, toda moj sin je sedaj pri meni!"
In starček se sladko nasmehne; bil je povsem sličen otroku.
Skočim tudi jaz z voza, starec me pridrži ia me nežno objame. Hotel sem se mu predstaviti, toda on me prehiti.
„Vem, po vozniku vem, kdo ste. Dobro poznam tudi vašega očeta. Toda blagovolite mi ska-zati ljubav ter pojdite z menoj k mojemu sinu; on že komaj čaka, da bi se imel s kom razgovar-jati.
Odidem za starim Jakobom. Črez trenutek se zopet obrne in obstane. Polasti se ga lahna
otožnost.
„Le nekako čuden je in malo govori. Vedno je mračen in molči. Jaz mn, moj Bog, pripovedujem mnogo, on pa tuintam reče kako besedo. Bojim se, kar pa obvaruj Bog, da je bolan", in starec upre svoje oči vame.
rEh, takšni gospodje", mn seže voznik v besedo, „le malo govore. Oni, Jakob, mnogo mislijo in razgovor jih le moti."
Nasmejal sem se tem besedam, ki pa so Jakoba le obodrile.
„Tako tndi bo, prav praviš", odvrne starec in kakor bi ne mislil rad nato, urno odide dalj»
Začudil sem se starčevi hladnosti ter vpra- | šal z očmi Migelja: kdo je to?
„Jakob Skendžič, ali ga ne poznate ? Saj je vendar Jakobin sloveč človek, prvi v okraju", mi odvrne glasno Milivoj.
Starec sleče kožuh ter smehljaje se obstane pred nama. Gosti oblaki dima so se mu valili iz pipe. —
„Da, gospod, jaz sem, Milivoj me pozna; dolgo je že, kar sva se videla, ko sva še vozarila t Senj. Toda to je bilo in minilo. Nehal sem vozariti, prišel sem ob zemljišče in živino ... imam še samo majhno kočico in ti dve kljuseti. Da, svoje dni sem bil prvi v okraju, kakor je rekel Migelj."
Starec je izgovoril to nekako lahko, veselo, z neko prisrčno radostjo, kateri se nisem malo začudil. Majhen starček se mi je zdel naravnost smešen; razkoračil se je, se ponosno zravnal in gladeč si svojo dolgo, sivo brado, me je gledal nekako mirno.
„Kako ste dejali, oče, da je za vas vse minilo?" ga vprašam.
Zdelo se mi je, da je starec komaj čakal tetra vprašanja, zakaj veselo se je nasmehnil in lice mn je zažarelo.
„Nisem si bil pridobil malo — toda prišel ob vse, ker sem to prepustil sinu. A ni mi tega žal. Celih dvanajst let je bil na tujem in evo,
stave, ogled prve češke akcijske mlekarne v Nuslih, Freyeve mlekarne in sladkorne tvornice v Visočanih, in če bo čas dopuščal, fiziologične in mlekarske postaje. Hrana in prenočišče v Pragi.
Sedmi dan. Izlet s parnikom po novokanalizirani reki Vltavi in sicer najprej v Trojo. Tukaj ogled češkega sadjarskega zavoda, potem v Melnik, ogled vinarske šole. vinogradov in kleti. Prenočišče v Melniku.
Osmi dan. Vožnja čez Štetje v Lovosice Med potom ogled hmelnic pri Počapljih, ogled tvornice za porabo sadja v Trebenicah, dalje v mesto Roudnice, tukaj ogled tvornice za pluge in stroje za žetev, odtod v Berkovice in z vlakom v Prago. Prenočišče v Pragi.
Deveti dan. Iz Prage v Novovas pri Kolinu, Tukaj ogled vzornega vrtnarstva, v Kolinu ogled okrajne drevesnice in v Lošanih ogled kmetijske elektrarne, v Kutlifih ogled vzornega kmetijstva g. Prekupka. Vožnja v Kutno goro. Ogled kmetijske šole, kakega vzornega malega posestva in skladišča za žito, velikih nasadov hrena v okolici, znamenitosti mesta — in odtod nazaj v Prago ali pa naprej čez Iglavo, Znojm na Dunaj. Ce bo zadostno število takih, ki se za to zanimajo, bi se lehko med potom na Dunaj ogledalo mesto Ree s slovečimi vinogradi in kletmi, dalje mesto Kor-neuburg s poskusnimi nasadi in Klosterneuburg, kjer je višja vinarska šola in sloveče kleti samostana.
Vsa vožnja iz Ljubljane na vsej progi (v Prago čez Line in iz Prage nazaj čez Dunaj) bo veljala v III. razredu okrog 60 kron, v II. razredu tretjino več, torej okrog 80 kron, hrana in prenočiške bo stalo kakih 10 kron na dan, tako da bo vse potovanje veljalo največ 200 kron za osebo.
Slovenski kmetje ! Poučna potovanja, prirejena po prej razloženem načrtu, so za vsakega Vas največje važnosti. Besede mičejo, zgledi vlečejo. Obzorje se razširi, skušnje Vaše se obogatijo, podjetnost se zviša, samozavest se okrepi, zaupanje v lastno moč se poveča. — Videli bo-dete, kako na tujem gospodarijo, kako obdelujejo polje najbolj napredni avstrijski, to so — češki kmetje, kako iz slabše zemlje kakor je Vaša, pridelujejo mnogo več in dobivajo več dohodkov kakor mi, ki živimo na boljših zemljah.
Prepričali se bodete. kaj ustvari prosto, napredno, svobodno mišljenje in kmetijska veda v pokrajinah, kjer se je češki kmet prvi otresel vseh predsodkov in prvi začel politično samostojno in samozavestno nastopati. Videli bodete, kaj zmore šola in čitanje strokovnega časopisja in prepričali se bodete, da je potreba za nas, slediti vzgledu češkega kmetijstva, ako hočemo doseči svoj cilj — trdno in samozavestno, bogato kmečko ljudstvo.
Premožnejši od naših kmetov, — ne zamudite lepe prilike, žrtvujte te krone, — saj to ni prav za prav žrtva, to ni izvržen denar, ampak ta denar bo vam nesel lepe obresti in stoterno bo se Vam povrnil, ako bodete pozneje to, kar ste lepega na poučnem potovanju videli, v do-
mačem kraju, na svoji kmetiji oživotvorili ter se po vzgledih dosledno ravnali.
Prepričan sem, da se bode iz področja vsakega našesra okrajnega odbora zglasil za to poučno potovanje, ki bo nudilo hmeljarju in živinorejcu, vinogradniku in poljedelcu obilo lepega in poučnega, vsaj po eden kmet ter poslal direktno na c. kr. kmetijsko družbo kranjsko 50 K kot prispevek za nakup vozne okrožne karte.
Ob enem naj vsakdo izmed štajerskih pri-glašencev naznani svoj priglas k potovanju podpisanemu, da bo nam omogočen skupni nastop.
Celje, dne 3. aprila 1908.
Dr. Anton Božič.
Boj za Št. Ilj v Slovenskih goricah.
„Slovenski branik", vestnik naših pokrajin, nekako glasilo naše šolske družbe, piše pod tea naslovom v svoji zadnji številki :
Nemški listi poročajo, da so graški „burši" vzeli to našo najbolj izpostavljeno trdnjavo v „oskrbo". To bi ne bilo nič čudnega in je to pri nemških akademikih drugih mest, kakor Prage, že pravilo, da si izbero določen kraj, ki je narodno najbolj izpostavljen, v svojo oskrbo. Ie svojih sredstev zalagajo tam knjižnice, prirejaj® predavanja, ustanavljajo pevska društva in orga-nizujejo veselice. Nemško visokošolsko dijaštvo danes že davno ni več tako mlačno napram pozitivnemu narodnemu delu, kakor je bilo svoje dni, ampak sega aktivno in z veliko energijo v narodnostni boj ob mejah, posebno za časa volitev, državnih, deželnih in občinskih. Lahko smo zato prepričani, da izgubimo, ako se vest listov uresniči, ob štajerski narodni meji še Št. Ilj in da bo postal ta trg res Port Artur, s katerim se ga je pred dvema letoma tako rado primerjalo. Padel je ruski Port Artur in padel bo tudi slovenski, ako ne bomo znali ta novi nemški napad pravočasno odbiti !
Po zadnjem ljudstvenem štetju 1. 1900 so v Št. Hju 503 Slovenci in 201 Nemec, torej že skoro 3 0%- Nadalje sta tam dve ljudski šoli, slovenska (štiri razredi) in nemška (dva razreda), slovenska hranilnica in posojilnica in pa „Siidmärkischer Spar- und Vorschussverein". Vkljub številni večini smo relativno v gospodarskem in kulturnem oziru slabši od Nemcev, in Nemci ne bodo imeli pretežkega dela, ako nam hočejo Št. Ilj iztrgati iz rok. Nemci nastopajo po določenem načrtu, ki se jim bo vsekakor tudi ob-nesel pri naši naravnost v nebo vpijoči malomarnosti. Nemci namreč nameravajo — kakor priznava dr. Pfaundler v „Statistische Monatsschrift"' iz L 190 fi. sam — spojiti nemško jezikovna ozemlje na Srednjem Štajerskem z mariborskim nemškim jezikovnim otokom, in to ob južni železnici od Spielfelda de Maribora. Že danes imajo nase j ano tam vse polno manjšin, kakor: Št. Ilj, Cirknica, Strihovec, Gradiška, Pesnica, Pesniški dvor, Kar-
éovina, Leitersberg, — in te manjšine bodo sčasoma tvorile trden črno-rdeče-rumen pas od murskega kolena do Drave, kjer se nahajajo v mariborski «kolici nemške predstraže: Pekre, Raz-vinj, Tezna, Pobrežje in Studenci. Slovenska »aeja b o t ak o r a z d el j e n a n a d v a d el a : zapadni — od južne železnice računajoč— in vzhodni, ako se tekom časa
ustanovi železnica Maribor — Zeleni
•
travnik — in proces germanizacije postane neodoljiv.
Pri takšnem načrtu ni seveda nič čudnega, ako se hočejo Nemci za sedaj z vso silo vreči na Št. Ilj, ki je naša najsevernejša bastija proti prodirajočemu nemštvu. Mi pa bomo proti potencirani nemški sili ostali pri starih močeh ! Saj nimamo tam nobene velike ljudske knjižice, ki bi fiala trgu naravno oporo tudi v zavedni in izobraženi okolici ! Ako pade Št. Ilj, se pomakne naša meja za 10 km proti jugu, ker se ostale vasi ne bodo mogle vzdržati proti nasilni asimilaciji, naše občine onstran in tostran Mure bodo izgubljene in slovenska posest se bo končala—pred Mariborom. Slovenske gorice, ki so tolikega gospodarskega pomena in ki so nam rodile toliko vnetih pesnikov in učenjakov, pridejo v nemške roke, vse naše napredovanje v arvežkem sodnij-skem okraju bo ostalo le lepa epizoda v našem narodnem boju — in mirno bo tekla Drava «aprej ...
Iz političnega sveta.
Umrl je nemški državni poslanec g. Avgust Kaiser, bivši podpredsednik državne zbornice ; bil je zelo spreten parlamentarec in odličen član
nemško-nacijonalnega kluba.
*
Državni zbor je z veliko večino sprejel
predlogo o rekrutnem kontingentu.
*
V proračunskem odseku je slov. klerikalni poslanec Žitnik, politični bratec dr. Korošca, izjavil, da je načeloma nasproten ustanovitvi samoslovenskih gimnazij, češ da se morajo fantje nemški naučiti, kakor bi to v samoslovenskih gimnazijah ne šlo. In dr. Korošec je na te izdajalske besede molčal. To so Vam zagovorniki slovenskega šolstva. V „Slov. Gosp." pa se Korošec hvali, kako „junaško" je nastopil za slovensko visoko šolo. Ali je mogoče še drzneje lagati ? Varalice !
*
Goriški deželni zbor bo sklican mesca junija.
*
Madžarsko divjaštvo. Predsednik takozvane katoliške ljudske stranke na Ogrskem, obenem podpredsednik ogrskega državnega zbora, je vsekakor jako neotesan človek. Dasi takozvani katoliški politik, je vendarle prav malo katoliški. Nedavno je v zbornici nahrulil nemadžarskega poslanca duhovnika Lukacza. Ko je namreč go-
Šla sva mimo veliktga psa; dolga dlaka se mu je od dežja sprijela in voda se je odcejala raz njega.
„Marš, odurnež!" sune starec psa z nogo, ki se zavleče pod uto.
Stopiva na hodnik. Znotraj se je čul vesel krčmaričin smeh in glasen moški razgovor. Starec postrežljivo vzame moj kožuh, ga obesi na klin ter odide z menoj.
„Naprej, čaka vas", mi zabičuje nestrpljivo.
Stopim v sobo. Takoj izpred vrat zagledam mlado krčmarico in poleg nje ondotnega logarja ter nekega mladeniča precej zalega lica. Krčma-rica se urno odtrga od njiju in ona me pogledata. Zdelo se mi je, da me ne vidita rada in le hladno sta odgovorila na moj pozdrav.
Za menoj se prikaže Jakob. Na visokem pragu so mu njegove opanke močno začmikale ter pustile širok sled za seboj.
„A ti, kaj hočeš tukaj ? Tu ni prostora zate in za tvoje opanke. Pa še pipo si je prižgal!"
Starec se je zvijal ter se začel oddaljevati od duri, pustivši čimdalje več sledov za seboj. Nekako tesnobno je ogledoval svoje mokro obuvalo. Krčmarica ga prime za rame.
„Pravim ti, da se pobereš odtod!" zavrešči ter ga potegne ven.
Starec pogleda sina. Ta za trenutek zarudi, potem pa se hladno obrne.
voril neki narodnostni poslanec, je zavpil Ra-kovski, ta „vzor" podpredsednik državnega zbora: „Ven ž njimi! Taki tepci! Strahopetci!" Ko ga vpraša posi. Lukacz, koga je mislil z bojazljivci, mu zavpije Rakovski: „Strahopetec!" — Lukac: „Strahopetec je tisti, ki nahruli duhovnika, ker ve, da ta ne more zahtevati zadoščenja z orožjem." Rakovski odvrne: „Molčite, sicer Vas oklof utam."
Madžarska olika!
*
Slovenska celjska gimnazija v proračunskem Odseku. Z Dunaja se nam piše dne 3. t. m.: Ravnokar se vršijo v proračunskem odseku pogajanja glede slovensko-nemških gimn. razredov v Celju. Nekateri Nemci — v prvi vrsti baron Morsey — se trudijo preprečiti, da bi se stavila od katerekoli strani kakšna tozadevna rezolucija. Nemški nacijonalci hočejo v slučaju, ako se od slovenske strani stavi rezolucija za popolno slovensko gimnazijo, staviti tudi svojo, v kateri se zahteva odprava sedanjih spodnjih gimn. razredov, za katere se je postavka v proračunu pred 5 leti vsled sklepa proračunskega odseka črtala in je vlada med tem ta zavod le vzdrževala, ker se proračun v plenumu ni obravnaval. — Za nespremenjen proračun hočejo glasovati vse večje stranke — tudi kršč. socialisti, so pa proti vsaki rezoluciji. Ce bosta torej Marckhl in Malik Morseyu dano besedo držala, tudi od strani Slovencev ne bo stavljena nikakšna rezolucija, ker-bi dala le povod, da nas doleti z njeno odklonitvijo le poraz. Kot prvi govornik je nastopil dr. Korošec. Po-vdarjal je, da mi zahtevamo celo slovenskonemško gimnazijo v Celju in ponovno zatrjeval, da Slovenci s to gimnazijo nimajo nikakih agresivnih namenov napram Nemcem, da dosedaj nastavljenih 9 učnih moči tega zavoda ni spravilo in ne bo v nevarnost nemškega značaja Celja ali pa nemški državnozborski ali deželnozborski mandat. — Ta nevarnost je tudi popolnoma izključena, če se gimnazija tudi popolni v celo in se vsled tega pomnoži število učnih moči še za 5—7. Jutri bo govoril še dvor. svetnik dr. Ploj. — Ravnokar je govoril Hoffmann-Wellenhof. Celjske zadeve se je le z malimi besedami dotaknil. Najprej je konsta-tiral, da se je Korošec o tem vprašanju „sehr massvoll" (jako umerjeno) izrazil, da pa je to vprašanje že od začetka sem politično in da ga bodo Nemci vedno s tega stališča presojali ter
nikdar odnehali od svojega odpora.
*
Državne potrebščine — ljudske potrebščine. Ali so klerikalci vladni lakaji ? Sramotno se igra vlada z ljudstvom. Milijone izmetava iz ljudskih žepov, da si podkupi poslance. Več mesecev pusti poslance doma čepeti, potem jih pa skliče na par dni, da rešijo „državne potrebščine". Potom nujnih predlog hoče imeti vojake, hoče imeti zvišanje rekrutnega kontingenta pri domobranstvu itd. Vlada si poišče za predlagatelje teh predlog vedno može iz raznih strank, ki hlapčujejo vladi, Med temi strankami so tudi slovenski klerikalci. V imenu klerikalnega „slovenskega, kluba je vložil poslanec Pogačnik vladno nujno predlogo za zvi-
„Da, da, prosim vas, Magda, dajte temu mojemu vozniku kos kruha in pol litra vina. Ich werde zahlen!"
Predno se je obrnil, že starca in Magde ni bilo več v sobi. Mladi Skendžič se je sprehajal še nekaj časa po sobi, na to pa obstane pred menoj.
„Evo, vidite, naši ljudje so zmerom jako preprosti. Toda pustimo to! Imam čast predstaviti se vam. Jaz sem Mihael Skendžič." Nato doda: „Čuden priimek, moram ga dati zamenjati."
Povem mu tudi jaz svoje ime, ter se ogledam po sobi, kamor bi se vsedel.
Mihael Skendžič je bil zgovoren ter se je neprestano smejal. Ni pravil dosti o vsem, kar mu je prišlo na um, a najbolj pogostoma je trdil, da naš svet niti ne ve, kako je preprost-preprost, meine Herren, kakor to govore v Sremu."
„Vi ste bili v Sremu?" ga vprašam.
„Ne, služil sem z nekim moškim iz tega kraja. To vam je bil zal človek, tovariš nad vse. Midva sva bila kakor brata. Njegov oče je bil prišel odnekod iz Nemčije, toda on ... sin naše domovine. Prestavili so ga na pritožbo kmetov, češ da je bil surovež, a vendar je on nežen človek, sličen frajlici —" in mladi Skendžič smukne proti durim, skozi katere je odšla pred trenutkom Magda ter se začne prisiljeno smejati.
Pridruži se mu tudi logar s svojim raskavim glasom, da sem se celo jaz sam moral smejati.
šanje rekrutnega kontingenta pri domobrancih-Ljudstvo komaj nosi dozdajna bremena, ječi in stoka pod njimi — vlada pa mu nalaga še nova in pri tem ji pomagajo slovenski klerikalci, ji pomaga tisti klub, v katerem so tudi dr. Korošec, Pišek, Roškar in dr. Benkovič. Seveda bodo vsi ti tudi za predlogo glasovali, vsi ti ljudski laži-prijatelji bodo privolili v nova bremena za ljudstvo. pred svojimi volilci pa bodo zopet hinavsko zavijali oči, da so Roblek, Ježovnik in Ploj vsega krivi. Na Dunaju so naši klerikalni poslanci naj-ostudnejši vladni hlapci, doma se pa delajo prijatelje ljudstva. Večja hinavščina ni mogoča.
Dopisi.
Iz Zavrèa. Po neutrudnem delovanj» bivšega našega učitelja in častnega občana, sedanjega šolskega vodje v Skomru, nam je brzojavna' uprava dovolila brzojavno postajo — a zahtevala, da občine prispevajo 2400 K. To pa seveda občinam, vsled vremenskih nesreč popolnoma ubožanim, ni bilo mogoče storiti. Po dre-ganju zgoraj imenovanega je g. dvorni svetnik Ploj v proračunskem odseku govoril v prid te brzojavne štacije in tudi že dosegel, da se bo svota znižala na 1000 K. Da bi pa državna poštna uprava znižala prispevek do minimalne nižine, je sestavil imenovani šolski vodja dobro utemeljeno prošnjo ter jo poslal v Zavrče v svrho podpisa interesiranih faktorjev. Nikdo se ni branil podpisati, vsi so z veseljem to storili z nado, da se jim kmalu uresniči njihova vroča želja in to brezplačno.
Prošnja je toraj imela samo namen razbremeniti občine zahtevanega prispevka. Vzlic človekoljubne vsebine pa je gosp. dekan odklonil podpis, češ, on ne potrebuje brzojavne štacije.
Zdaj vidite, dragi kmetje, kako je dekan vam naklonjen. On torej hoče, da bi vi plačali 2400 K in noče, da bi dobili brezplačno brzojavno postajo. S tem činom je g. dekan zopet pokazal svojo skrb in ljubezen napram kmečkemu stanu. Kmet trpi, stradaj in plačaj, to je potemtakem njegova misel, njegovo načelo.
Na svidenje — vam udani — z brega !
Sv. Janž na Vinski gori. Shod, katerega je tukaj priredil v nedeljo 29. marca v gostilni pri g. Delakordu, g. drž. poslanec Vinko Ježovnik svojim volilcem, je bil res impozanten. Zbralo se je do 300 kmetov-volicev iz domače in drugih občin. Shod je otvoril trgovec Povh in je predlagal v predsedstvo g. župana Krofliča, za podpreds. g. Fr. Lesjaka, za zapisnikarja g. učit. Miloša Tajnika, za reditelja Fr. Zajca ; vsi so bilt enoglasno izvoljeni.
Predsednik Kroflič pozdravi vse navzoče in odda besedo g. državnemu poslancu.
Ta se zahvali najprej vsem svojim volilcem iz Sv. Janža, kateri so za časa volitve z ogromno večino šli za njega v volilni boj. Dasiravno je Sv. Janž še bolj skrit kraj, vendar pa se ne sme misliti, da smo tukaj nezavedni kmetje, ki od straha delajo, kakor drugi rečejo. Kako je nas
Nekoliko pozneje se ju otresem, da si dam prinesti kosilo, potem pa sem imel priliko videti tudi starega Jakoba. Priznam vam, da sem ga še pred trenutkom pomiloval, dasiravno se je celo meni samemu zdel smešen njegov prihod v sobo; človek postane nekako top ter se nauči med svetom sebičnosti.
Našel sem ga pod utico z Milivojem.
Starec je sedel na kamnn ter molčal; pred njim na senu je ležal kos belega kruha in pol litra vina — ničesar se še ni bil dotaknil. Prf? vlekel se je oni pes in od daleč poželjivo ogledoval kruh. Nad nami pod streho se je začulo monotono padanje deževnih kapljic, okrog hiše pa je žvižgal veter zamolklo, melanholično.
Pogledal sem starca, ^pnil se je ter postal ravnodušen, konečno je jel lomiti kruh. Potresal je sivo brado, toda le s težavo je požiral hrano. Enkrat me je pogledal, — a nikdar še nisem videl takšnega pogleda. Iz očij mu je zrla globoka potrtost, nekaj otročjega, kakor pri kužeju, ki se pred palico stisne k tlom ter te odtod ogleduje z obupnim pogledom. Starčev pogled je bil dolg in otrpnel; nato je pobesil oči in potihoma vzdihnil.
Milivoj je krtačil konja ter pri tem popeval neko pesem. Vem, da jo je končal z besedami: „Ko se spomniš, pa zavzdihaš, razjočeš se briako ..." (Konec prih.)
za časa volitve lažikmečka zveza strašila, kaj se bode vse zgodilo, ako Ježovnik zmaga: cerkve bodo postale magacini, križ bode iz šole zletel in bogsigavedi kaj še vse so lagali. Toda to nas Št. Janžanov ni omamilo, ampak volili smo skoro vsi našega domačega človeka V. Ježovnika. Dasi je Ježovnik zmagal, vendar še v Št. Janžu nimamo v cerkvi magacina in tndi v šoli še visi križ. Zdaj vidimo, da labko vsakemu zvezarju v obraz povemo, da so lažnivci ; saj to še dandanes kažejo v svojem glasilu „Slov. Gosp.", v katerem hočejo krasti čast in lagati o našem poslancu. — Da pa smo si pravega poslanca izvolili, to smo videli vsi v nedeljo sami na tem, kar nam je poročal g. poslanec o svojem delovanju v državnem zboru.
Z velikim zanimanjem smo sledili vsi njegovemu govoru, v katerem je razpravljal nad 20 točk. Vsaki točki je sledilo burno odobravanje od občinstva. Ako bode g. Ježovnik še naprej- tako deloval v državnem zboru, smo lahko ponosni na svojega poslanca. Po zborovanju je vladala velika navdušenost za poslanca Ježovnika in vsi želimo, da se še večkrat pri nas oglasi. Živijo naš poslanec Ježovnik!
Od Sv. Marka niže Ptuja. Nekoliko k poročilu v „Slov. Gosp." o shodu nar. stranke dne 22. marca t. 1. — Dasi nismo navajeni Citati objektivnih poročil o shodih nar. stranke v glasilu naših duhovnikov, vendar bi pričakovali vsaj malo več resnice.
Dopisnik, ki nam je predobro znan iz napadov na napredno učiteljstvo, je videl na shodu 29 ljudi. Glasovalo je 26 in 21 ljudi, skupaj torej po naših računih 47, ne pa 29. Razven tega pa kakih 30 zborovalcev sploh glasovalo ni. Seveda, če bi shod sklicala kmečka zveza, bi klerikalci videli na shodu ne 29, tudi ne 80, kar je resnica, temveč gotovo 150—200 ljudi.
Sploh pa dopisniku ni bilo toliko ležeče na tem, da bi podal objektivno poročilo, temveč, da bi izlil zopet svojo onemoglo jezo nad naprednim učitelj stvom.
Pravite, da so pokazali na tem shodu učitelji svojo oliko z grdimi izrazi in kričanjem. — VpraŠara vas g. dopisnik, ali je to neolikano, če so učitelji na dostojen način protestirali proti napadom zvezarja Brenčiča na učiteljski stan in se zgražali nad protinarodnim, naravnost izdajalskim ravnanjem tukajšnjega g. kaplana? Povejte nam vsaj samo eden grdi izraz, ki ste ga slišali iz ust katerega navzočih učiteljev — če ste namreč sploh bili na zborovanju! Ce pa bi vam bilo to nemogoče, pa smatramo vaše poročilo o obnašanju učiteljev kot hujskanje in obrekovanje, ki ga rodi le zaslepljena strankarska strast.
G. dopisnik, ali se vam ne zdi, da bi imeli tndi mi dovolj snovi, če bi hoteli spravljati v javnost vse podrobnosti o manirah navzočih vaših pristašev, da, celo njihovega vodje. Toda pretre-sovati vso politično ignoranco g. kaplana in vse konsekvence, ki jih je ista rodila, se nam zdi premalenkostno.
Iz pClzelske okolice. Zadnjega večera enkrat me zanese slučaj v Cimpermanovo gostilno na Polzeli. Sedim pri mizi in se razgo-varjam z gostilničarjem o vsem dobrem in slabem. Pa naju zmoti sredi najživahnejšega pogovora — meni še neznana pesem — „se ne bova vidla več", tako nekako je bil konec. Poslušam — premišljujem — pa na noben način ne morem priti s svojimi možgani vzroku tega petja na sled. Nadaljnega sukanja in trpinčenja mojih možgan me reši vljudni gostilničar: „Vajo imajo v zgornjem salonu za igro „Bisernica" ; poskušajo pesmi, Iti jih bodo peli pri tej igri."
Šmentano — to pa že moram slišati in videti od blizu. — Pa me žene radovednost v zgornje prostore. — Ravno so pritekli na oder kmetje in prijeli požigalca nekega gradu in zdaj ga hočejo vreči v,j0genj — pa se potegne zanj baron — pa ga primeta dva vojaka — pa ga ženeta — pa — me prime nekdo za ramo :
„Veš kaj?" — „A ti si — Bog te —" „Pridi rajše na belo nedeljo ob pol štirih; danes je samo vaja — še ni kaj posebnega. Vstopnico labko kupiš poprej — še pred veliko nočjo. Vzemi jih več, pa daj za pisanke eno ženi, eno hčeri ali pa teti !"
No, bil sem toliko prijazen in pustil igralce, da so igrali brez mojega nadzorstva.
Ampak — (sem si mislil — malo me je le jezilo, da me je tako odslovil) na belo nedeljo jih bom pripeljal toliko, da bo v tej veliki dvorani premalo prostora.	J.
Štajerske novice.
lavne slovenske ljudske šole za Celje in okolico. V ti zadevi je objavila „Domovina" zanimive podatke, iz kterih se da sklepati, da gotovi krogi hočejo to vprašanje rešiti na svoj način in v škodo slovenskega življa, pač pa v korist šolskih sester. Ta zadeva se mora mirno in trezno obravnavati. Vsakdo bode pa priznal, da samostanske šole niso za nas dobre, mi zahtevamo z jednako pravico javne lPudske šole kakor jih ima že vsaka kmečka občina. Šolske sestre pa lahko na drug način uspešnejše pospešujejo ljudsko omiko, saj se vendar že dolgo govori o dekliški meščanski šoli, ktero bi šolske sestre v Celju otvorile. To stališče je tudi katoliško podporno društvo zmiraj povdarjalo. Zakaj toraj zdaj kreniti na nova pota?
Celjska gimnazija v državnem zboru. Kakor znano, je ob priliki razprave o proračunu v državnem zboru prišlo spet celjsko gimnazijsko vprašanje na vrsto. Poslanec dr. Korošec je v proračunskem odseku predlagal razširjenje celjske nižje gimnazije v višjo, ta pi edlog je pa umaknil, ker so Nemci grozili s predlogom, da se še do-sedajni razredi odpravijo, in torej ostane začasno vse pri starem. O stavljenju in zopetni umaknitvi predloga dr. Korošca vladajo različna mnenja in se je v naših političnih krogih večstransko povdarjalo, da bi dr. Korošec naj ne bil predloga umaknil, če bi tudi ne bilo pričakovati, da bode sprejet, kajti na nemško strašilo, da bi se naj sploh slovensko gimnazijski razredi odpravili, pač ni nič dati. Priznamo sicer, da nekteri razlogi govorijo za taktiko umaknitve predloga, vendar pa pokorščina Slovencev -pri predlogu o vseučilišču, pri nadsodiščn v Ljubljani in pri ti gimnazijski zadevi stori utis slabotnosti našega zastopstva na Dunaju. Razlagamo si ta položaj le na podlagi needinosti med slovenskimi poslanci, katero kakor videti hoče dr. Korošec — še poostriti — v prid Nemcem. Pretekli torek je govoril tudi dr. Ploj v državnem zboru o naši zahtevi razširjenja spodnje v višjo gimnazijo v Celju ter je dokazoval opravičenost naše zahteve iz strogo stvarnih razlogov. No, pa saj vemo, kaj pravi vladam Tu se ne gre za stvarne potrebe ampak za politično moč. Ce pa država naš denar rabi, je seveda stvarno-utemeljeno, da plačujemo. Le dobiti za to nič ne smemo.
Mladinska organizacija. Kakor čitamo, je krščansko-socijalna zveza v Mariboru naročila trem duhovnikom (Gomilšku, Vračku in še enemu), da poživijo spet mladinsko organizacijo, ki je baje „nekoliko popustila". Verujemo, da je „po-pnstila", kajti cela komedija ni nikdar imela zdrave podlage. Zato bodo pa imenovani trije gospodje k večjemu le za trenutek kaj opravili, potem bode pa stvar spet „popustila".
Za obrambno delo narodnega sveta je darovala posojilnica v Konjicah 50 K in posojilnica v Framu 20 K.
Lastni dom. Hišni nabiralniki so se pri Lastnem domu izvrstno obnesli. Skušnja kaže, da varčevanje majhnih zneskov ni brez pumena. „Lastni dom" ima doslej v Celju in okolici 69 nabiralnikov. Vloge se obrestujejo po 5% od dne vložitve do dne vzdiga. Splošno se je promet Lastnega doma zadnje tedne zelo povzdignil, kaj pomeni novo ojačenje slovenskega gospodarstva.
Politično društvo „Naprej" v Celju. To društvo je imelo preteklo soboto svoj občni zbor ob pičli udeležbi. Deželni poslanec dr. Juro Hrašo-vec, ki je bil doslej predsednik, je odklonil prevzeti v prihodnje to ulogo ali sploh odborništvo, kar se mnogostransko obsoja. Predsednikom je bil izvoljen g. dr. Gvido Sernec in izražamo prepričanje, da bode krepko delal s svojim odborom vred za svrhe, katere si je društvo v novem položaju določilo. Na občnem zboru so bile sprejete 3 rezolucije, ena zahteva spoštovanje slovenskega jezika in nastavljanje slovenskih uradnikov v javnih uradih, druga povdarja potrebo razširjenja celjske spodnje v višjo gimnazijo ter poživlja vse poslance k pogumnemu zastopanju te zahteve v drž. zboru, tretji sklep zahteva rešitev vprašanja slovenskega ljudskega šolstva v Celju in tirja za dečke in deklice javne šole. Naprej, „Naprej"!
Celjski socijalni demokratje in pravičnost v šolstvu. Če govorimo o celjskih socijalnih demokratih, to ne označuje našega načelnega stališča proti socijalni demokraciji v splošnem. Če zasledujemo celjske dopise graškega „Arbeiterwille", moramo se čudom čuditi, da hočejo celjski socialisti v šolskem vprašanju biti mnogo bolj radi-
kalni Nemci in germanizatorji nego vladajoča nemška stranka v Celju. Neštevilnokrat napadajo mestni zastop, zakaj ni zidal s pomočjo „Schul-vereina" v Gaberju ponemčevalnice, ljudske šole. Ta list utemeljuje svoje stališče izrecno z zatrjevanjem, da s tem nemštvo škodo trpi. Zdaj toči v zadevi slovenske gimnazije „Arbeiterwille"' zopet debele solze, rekoč, ako so Slovenci tako predrzni, da celo gimnazijo zahtevajo, krivi so vladajoči Nemci, ker niso z ljudsko šolo pravočasno še bolj skrbeli za nemštvo. Takšno demagogično postopanje se poštenemu in odkritemu politiku naravnost gabi in bi se resen socijalni demokrat niti iz zgolj agitatoričnih namenov ne smel nikdar tako daleč spozabiti, da zavzema stališče, ki je za socijalizem naravnost sramotno. Socijalizem. ki hvali in pospešuje nasilno germanizacijo slovenske dece z odnarodujočimi šolami, ni pravi socijalizem, ampak kriva vera in spačenost, ki je socijalni demokraciji v sramoto. Nadejamo se, da bodo vodilni krogi socijalne demokracije, proti kateri kot taki zavzemamo zmiraj nepristransko stališče, to izprevideli.
Ljubljanski škof ob robu propada. Usoda ljubljanskega škofa Jegliča je žalostna. Gospodarstvo velike škofove grajščine v Gornjem grada je prilično v takem položaju, kakor če kmetu posestvo na dražbo poženeš. Pisali smo že o tem predmetu in svarili, pa bilo je, kakor se zdi, že prepozno. Zdaj ima škof na vratu kakih deset tožb. Toži ga oskrbnik di Centa, toži ga laška lesna tvrdka Fetrinelli za pol milijona odškodnine itd. itd. Kakor se kaže, je škof že pod kuratelo kapitlja. Pisarna se prestavi iz Gornjega grada v Ljubljano, vsi uradniki so odpuščeni, v Gornjem gradu bosta grajščino oskrbovala naprej župnik in kaplan. Pa le ne vprašajte, kako. Da je gor-njegrajski okraj vsled propada grajščine oškodovan, bode vsakdo izprevidel. Da so ljudje imeli od grajščine zaslužek, je bila takorekoč nekaka stoletna podedovana pravica ubogega ljudstva. Koliko stotin ljudi bode šlo sedaj iznova v Ameriko! Kako slabo škofu gre, je razvideti iz tega, da je ponujal vsakemu upniku 50% dolga. Tako se dela, če je kdo že v konkurzu. Kaj je bilo vsega tega treba! Škof je zabredel v teke dolgove le zaradi politike. Tako je preganjal vse posvetno, da je celo postavil lastno gimnazijo v št. Vidu pri Ljubljani, rekoč, da so druge gimnazije brezverske. Koliko stotisočev ga je to stalo! In vse to je šlo iz gornjegrajske grajščine! Po gozdih se je sekalo in delalo, kakor če bi roparji prišli. Vsi skupaj pa niso nič razumeli. — Mi o tem ne pišemo, kakor če bi škofu škodo želeli. Saj on bode še že — svoj kruh imel! Pa pokazati hočemo, kako slabo znajo duhovniki gospodariti in vendar bi radi zdaj naenkrat dobili vse posojilnice in sploh ves deuar v svoje roke! Bog nas varuj, da bi nastal vsled neizkušenosti teh gospodov kmalu splošen polom gospodarstva na Slovenskem.
„Za Slovence je napočila doba preganjanja ". Čimdalje bolj občutimo opravičenost zgorajšnjih besed. Zopet sta prišla k celjski davkariji dva trda Nemca, ki besedice slovenski ne razumeta.
Poštna upraviteljica v Šoštanju. V Šoštanj je bila imenovana kot poštarica baš ona Nemka Lissetz, zoper katere se je s slovenske strani ugovarjalo. Posredovanje s poslanske strani je bilo — bob v steno. To so dobrote slovanskega trgovskega ministra Fiedler ja!
Učiteljski praznik. Na velikonočni ponedeljek zboruje v Celju vse slovensko učiteljstvo Spod. Štajerskega. Zborovanja se utegne udeležiti do 300 učiteljev in učiteljic. Naj bi jim prineslo zborovanje mnogo uspehov! Za nas je ta sestanek tudi zato važen, ker se bode pretresovalo vprašanje združenja vseh neklerikalnih nepolitičnih društev.
Posojilnica v Celju bode imela v kratkem občni zbor, na kterem se bode sklenilo število članov načelstva skrčiti od 13 na 11. Pa menda ne zaradi narodne stranke?
Narodna založba. K novo ustanovljeni zadrugi narodni založbi v Celju je zadnje dni pristopilo precej novih članov. Da se pristop omogoči kar največjemu številu somišljenikov, razposlali smo in razpošljemo prihodnje dni našim zaupnikom tozadevne pozive s tiskanimi pravili zadruge, pristopnimi listi in položnicami za upla-čilo zadružnih deležev, ki znašajo 100 K ali 20 K ali 10 K. Načelstvo zadruge je ukrenilo temeljite priprave za uspešni razvoj narodne založbe in opravičeno npamo, da noben narodnjak ne bode zavrnil poziva k pristopu. Uspešno delu
bode mogoče, če se zagotovi deležna glavnica najmanj 20.000 K, katera se bode gotovo dosegla, ker je že do sedaj podpisana znatna vsota. Obenem pa prosimo vse naše prijatelje, da store, kar morejo, da bode se naročnina „Narodnega lista" redno vplačevala. Narodna založba izda v kratkem dvoje zelo primernih knjig.
Volitve šoštanjskega okrajnega odbora in velenjski Skasa. Sporočili smo že zadnjič, kako sramotno se je zvezal velenjski župan Skasa z nemškntarji v Šoštanju za volitev okr. odbora. Dva Nemca je spravil v odbor, v katerem cela Jeta ni bilo nobenega. Pri tem delu mu je pomagal žnpnik Cizej. Skasa je s tem pokazal, da je v njem vedno še nekdanji nemškutar, da je le navidezno zadnja leta se kazal Slovenca. Njegovo postopanje pri volitvah okrajnega odbora mu je vzelo zadnjo iskrico spoštovanja še pri tistih, ki so ga dozdaj nekoliko imeli, celo pri onih, ki so ga dozdaj v nebo povzdigovali. „Slovenskemu Gospodarju je bilo Skasovo izdajstvo preveč neljubo, zato ga je moral obsoditi celo on. Piše, da obžaluje, dasejevsedelSkasa nemšku-tarjem na limanice, dalje, da Skasa goni osebno politiko, in nedela kot h d stranke. To je vsekakor grenka kapljica in Skasa mora, če je politični poštenjak, izvajati vsekakor posledice, ker je njegovo izdajstvo obsojeno od obeh strank, posebej pa, ker je obsojen od lastne, od klerikalne stranke. — „Slov. Gosp." si ne more kaj, da ne bi pri celi stvari zopet zavijal. Pravi namreč, da smo mi krivi Skaeovega postopanja, ker smo ga grdo napadali. Naj nam pove Skasa, kedaj smo ga mi „napa-daJi" od lanskih državnozborskih volitev, ko je tako grdo nastopal proti Ježovniku, pa do leto-ŠDjih občinskih volitev v Velenju, ko je sramotno požrl dano besedo? Ali zahteva morda celo, naj odobravamo, če prelomi dano obljubo? In svojo narodnost umerja on po „napadih" v časopisju?! Naj vendar pogleda naš list in „Slov. Gosp." in naj na svojo vest odkrito pove, kdo je bil več napadan; on ali Ježovnik? lu kdo izmed teh dveh se je prodal nemškutarjem iz osebne mržnje nasproti drugemu? Pa kaj to vse pravimo! Dovolj nem je, da jo Skasovo izdajstvo obsodil sam „SI. Gosp.", sramoten žig narodnega izdajstva ostane Skasi ua večne čase. Skasa je nemogoč kot zastopnik slovenskega ljudstva v občini in okraju.
Iz davčne službe. Začasni davčni asistentje so postali dosedajni praktikanje H. Linhart, Albin Podlesnik in Avgust Makoter.
Iz poštne službe. Za poštnega praktikanta jo imenovan absolvirani realec K. Valjavec, in sieer za Ljubno na Gorenjem Avstrijskem.
Iz šole. Nova enorazrednica se ustanovi v škalskih Girkovcah pri Velenju. — V pokoj je šel naducitelj na Ptujski gori Domicijan Serajnik. Zopet nastavljena je začasno upokojena učiteljica Leticija Ko bale v Hrastniku. Stalen je postal pri Sv. Miklavžu pri Ormožu učitelj Karel Pinterič.
Na slovenski šoli na Muti (zavod naše šol. družbe) je nastavljen kot vodja g. Josip Peitler, dozdaj nadučitelj' v Št. Miklavžu pri Slovenjem Gradcu.
Raziskovanje votlin po Spodnjem Štajerskem.
Po naročilu železniškega ministerstva bo raziskovalec votlin g. Andr. Perko preiskoval številne vodne in kapnikove votline ob železnici Celje-Dravograd.
Zgornje Hoče. Za župana je izvoljen Andrej Košera, za svetovalca pa Žebrik in Andre.
Klerikalci in štajerska vina. Pisali smo že, da je klerikalna zadružna zveza v Ljubljani priredila v Celovcu nekako razstavo štajerskih vin. Kakšna je bila ta razstava, o tem smo že pisali. Ču jmo pa, kaj pravi list „Korošec" : „Tudi vinska razstava v Celovcu je bila prav žalostna; razen par flaš, v katerih so bile prav dobre kapljice — je bilo vse drugo vino kislo, rezko in ubito; — skratka ne za naše razmero! Še ena taka vinska razstava in Korošci bodo štajerska vina spoznali le s slabejše strani!" Tako delajo klerikalci za renomé naših štajerskih vin, tako delajo za gospodarski napredek.
Ponemčevanje krajevnih imen! Pri glavarstvu v Celju pravijo, da zmiraj čez njih „zmerjamo"! Žal, imamo zopet utemeljen vzrok zmerjati. Če si gospodje uljudno ne dado dopovedati, ne preostaja drusrega, nego tnintam tudi robato nastopiti, se nam celo, da bodemo morali sčasoma preiti od ostrih besed celo do ostrih sklepov in dejanj, da se ubranimo predrznim žalitvam naše narodnosti od strani vladnih činiteljev. Ti ljudje ne zasledujejo več avstrijsko, ampak prusko politiko, —
Zoper take uradnike pa nam pač ni treba biti izbirčnim v izrazih. Vprašamo gospoda glavarja, ali mu je znano dejanje enega njegovega uradnika, menda inženirja Lichteneggerja, (ki ga zdaj sicer ni več v Celju, čujemo pa, da tudi njegov naslednik ni nič boljši! Op. ured.) da je v uradnem izkazu o razdaljah celjskega okraja upeljal naenkrat nečuveno popačena imena naših krajev? Ali mu je znano, da je v tem izkazu n. pr. mesto dozdaj edino običajnega imena Maledole upeljal „Kleinthal"» mesto Zavodne „Gmünd" itd. Kdo je dovolil to drzno izmišljanje spakedranih imen za naše lepe slovensko kraje? Ako gospodje mislijo, da bodo nas napravili za kakšen pruski „Gan", naj vedo, da se jim bomo z vso močjo uprli. Tako zdražbarsko delo vladnih uradnikov bodemo pa z vso ostrostjo, če treba tudi z vso robatostjo zasledovali in žigosali.
Deželni šolski svet je razposlal vsled grozne nesreče v eni clevelandski šoli vsem okrajnim šolskim svetom naredbo, ki jih spominja na vse stavbne in požarnobrambne predpise ter ukazuje, da na gotovo znamenje zapuste v redu šolsko poslopje.
Šmartno pri Slov. Gradcu. Naše županstvo je odstranilo vse dvojezične vaške napise in jih nadomestilo s samoslovenskimi.
Slov. Gradec. Minoli teden so neznani zli-kovci izpraznili cerkvene nabiralnike.
Vogričevci pri Ljutomeru. Pri snaženju vodnjaka je zasulo mladeniča Klemenčiča. Potegnili so ga mrtvega izpod kamenja.
Velenje. Zoper zadnje občinske volitve se je vložil ugovor, ker so se godile očividne goljufije. Upati je torej, da bomo imeli v kratkem nove občinske volitve, in slava očeta Špenka, ki je v okrajnem zastopu izdal slovenstvo, bo prej pri koncu nego si misli on sam. Prihodnje volitve bodo tajne.
Čitalnica v Ljutomeru je spremenila svojo društveno knjižnico v javno ljudsko knjižnico. — Okoličani, poslužujte se je pridno!
Iz občin. Pri Sv. Trojici v Halozah so zmagali — kakor poročajo nemški listi — pri občinskih volitvah Štajerčevci in ptujski Nemci.
—	V Podovi pri Mariboru so tudi zmagali Štajerčevci in to vsled neprevidnosti bolje neumnosti nekega dozdajnega slov. klerikalnega odbornika, ki je v imenu občine orzojavno zahteval od dež. odb. revizijo obč. blagajne.
Iz živinozdravniške službe. G. Viktor Saitz je imenovan okrajnim živinozdravnikom v Gradcu.
Zreče. Zaročil se je g. Hinko Dobnik z gospodično Marico Pokorni.
Ivanjkovci. Da laže ,.Slov. Gosp.", smo slišali in citali že večkrat, ali sedaj smo se tadi prepričali sami, ko pravi v zadnji številki, da nas je bilo na shodu narodne stranke pri „Kraljici" le —20. Dopisnik najbrže ni svojega daljnogleda prav obrnil, ko nas je gledal in motril z višine.
—	Fej vas bodi, zavijači resnice!
Sv. Marjeta niže Ptuja. G. Miroslav Rajh, učitelj in enoletni prostovoljec, se je odpovedal učiteljstvu ter je sprejet k železnici v Bolcanu. Kakor se sliši, namerava še več mladih učiteljev v ptujskem okraju opustiti učiteljevanje, doslužiti najprej prostovoljno leto pri vojakih, potem pa jo potegniti v državne službe. Nadzorniku Dre-flakn se bo to brezdvomno zdelo kaj dobro, saj so mu baš „ti mladi" — kakor se izraža — najbolj v želodcu.
Od Velike nedelje. Sčasoma pride vse na dan. Tako smo tudi izvedeli, da je bil lahonski župan Anton Meško, ki je bil predsednik zvezarskega shoda pri Veliki nedelji in predlagal Ploju nekako nezaupnico, povabljen poprej od dekana pri Sv. Tomažu na obed. Marsikomu bo sedaj umljiv Meškov navtop. Dobra pečenka v farovžu, sladko vince, mamljive besede, nazadnje pa še „nobel" vožnja v kočiji, to prija ljudem in pripravljeni so učiniti vse, kar se jim nareknje iz farovža, pa naj si bode še takšna budalost. Meško je baje tudi že izbran za kandidata pri prihodnjih de-želnozborskih volitvah Samo kaj bo potem porekel Kosi p. d. Pušič tam nekje v Ključarovcih. Vsekakor bo zanimiva praska.
Sv. Trojica v Halozah. V naši občini so zmagali pri zadnji obč. volitvi štajercijanci in tuk. vinogradni posestniki iz Ptuja. Štajercijanstvo je v naši kakor v sosednih občinah precej razširjeno. Kakor nalašč smo še dobili pred par meseci na šolo pri Novi cerkvi nemčurskega učiteljskega suplenta Slemenšeka, ki marljivo seje seme nemčurstva med ljudi. Ne mislite si možiče, da bo kar tako uspevalo, kakor si domišljujete
z nemčurskimi očeti pri rnjni kapljici. Malo časa vas opazujemo, a poznamo Vas do mozga! Pri-lično priobčimo natančnejše poročilo našega opazovanja, da bodo tudi drugi izvedeli več o našem novem, nemčurskem in visokoletečem učiteljskem namestniku, ki je nesetvina (plevel) med našimi učitelji. Takšen človek naj ne vzgaja naših otrok!
Naprednjaki.
Nesreče na Savinji. Dne 6. t. m. opoldan je zadel neki splav ob kobilo pri kapucinskem mostu v Celju. Eden splavar je pri tem padel v naraslo Savinjo. Plaval je še onkraj železniškega mostn; ljudje so se trudili, da bi mu dali lato in ga rešili, pa je bilo vse zastonj; zginil je v kalnem valovju. Tovariš je odplaval s splavom; trudil se je priti k bregu, pa se ni dalo. — Nekemu spia-varju je med splavi pod „grenadirjem" strio nogo. Tudi pri pečovniškem mostn se je zadel splav ob kobilo; eden splavar je zlezel na kobilo in se rešil, drugega so pa rešili s splava.
Trboveljski občinski odbor je v svoji seji dne 30. marca 1908. dovolil znesek 20.000 K kot jubilejno ustanovo trboveljske občine v proslavo 60 letnice vladanja našega cesarja za uboge šol. otroke trboveljske občine. Vsako leto dne 2. dee. se bode iz obresti te ustanove nakupilo in obdarilo revne otroke z obleko, obuvalom itd. Dalje je dovolil obč. odbor na prošnjo narodne stranke „Prosveti" 3000 K, da „Prosveta" ustanovi ljudski knjižnici v Trbovljah eno in v Hrastniku eno z imenom: „Cesar Franc Jožef I. — ljudska knjižnica v Trbovljah". Obe volili sta plemeniti pojav našega blago mislečega odborništva. Živeli!
Sv. Miklavž pri Ormožu. Farani miklavške fare, pomislimo! Predzadnji „Slov. Gosp." je pisal, da so se shoda narodne stranke udeležili „sami Štajerčijanci, šnopsarji in učitelji". Kdo pa je bil tako zloben, da nas je tako obrekoval ? To je bil naš organist Lenart Bajšp. Tudi so še mu drugi nekaj pomagali. Trikrat na leto pa lepo krog nas hodi. Se bomo že spomenili! — Saj vemo, da je organist farovški hlapec. Naj služi kaplanu, kakor hoče, naj agitira in če si pete obrusi! Da bi pa o nas neresnična poročila pisal, to si prepovemo. Rajšp in kompanija misliio, da ne poznamo ljudi, ki so bili na shodu. Kaki trije šnopsarji so res bili na našem shodu, a ti so bili največji klerikalci.
Slovenska kmetijska šola v Št. Juriju ob južni železnici. V poljedelskem ministerstvu so se jako začudili vesti, da deželni odbor zavlačuje ustanovitev slov. kmet. šole v Št. Jurju. Država je svoj prispevek že pripravila in se lahko dvigne vsak čas. — Tudi deželni odbor se je menda premislil in stavba šole je že razpisana do dne 15. t. m. Upamo, da odslej ne bo nobenega vzroka več za pritožbe.
Konjice. Odstopila sta župan dr, Kadiunig in obč. svetovalec dr. Lederer.
Državni poslanec g. Vinko Ježovnik je vložil dne 8. t. m. interpelacijo na domobranskega ministra v zadevi premestitve bataljonov 87. peš-polka iz Pulja v kak drug kraj. Podnebje, kateremu naši slovenski fantje, ki tvorijo 87. pešpolk, niso vajeni, in pa slaba pitna voda nam vzameta na stotine mladih fantov. Ni uvideti, zakaj bi ravno Slovenci morali držati povsod svojo kožo na prodaj.
—	Tudi zaradi železnice v Gornjigrad je storil g. poslanec potrebne korake in — kakor čujemo
—	bo zadeva ugodno rešena,
Zločin ob mrtvecu. V Rogoznici pri Ptuju je umrl 80 letni mlinar Pukšič. Pred smrtjo je prodal mlin Francu Rašlu, pri katerem je živel mirno s svojo ženo. Ko je ležal Pukšič na mrtvaškem odru, začel se je njegov nečak Franc Pukšič kregati z njegovo ženo, staro PukŠičevko glede dedščine, preklinjal mrtveca na najsirovejši način. V tem sta prišla v sobo Franc in Ivan Rašl, ki sta opomnila siroveža, naj se vede dostojno. Ta pa je zgrabil nož in zabodel ž njim oba Rašla ter ju težko ranil.
Smrtna nesreča pri podiranju dreves. 69 letni preužitkar Martin Černe in hlapec Jožef Sluga sta podirala mogočno buhev v gozdu posestnice Marije Černe v Leskovcu pri Slov. Bistrici. Pod-žagala sta jo in podsekala. Ko je pa šel Černe po svojo malico, ki je imel spravljeno na oni strani, kamor je imelo drevo pasti, padla je bukev isti trenutek nanj in ga zadela na glavo. Umrl je v par minutah.
V Brstju pri Ptuju je v soboto zabodel posestnik Spindler Alojzija Wanda v svojem stanovanju. Wanda, silovit in sirov človek, je pred kratkim Spindlerja precej pretepel, zaradi česar je bil v sodni preiskavi. Te dni bi se imela vršiti
glavna razprava in Wanda je sklenil, da ubije Spindlerja. V soboto jo prišel k njemu, ga napadel in hotel izvršiti svoj namen. Kar je Spindler, sicer miren človek, potegnil nož in ga v silobranu zasadil nasprotniku v prsi, naravnost v srce, da je bil na mestu mrtev.
Šmartno v Rožni dolini. Dne 1. aprila došla je na okrajni šolski svet zopet pola samih ne-sramnostij o tukajšnjem učiteljstvu ; kdo je pisač te pole, ni težko uganiti. Svetuje mu podpisani za sedaj samo, naj vse navedene nesramnosti napiše na svoje debelo čelo, zlasti one, koje se tičejo očitnega vlačugarstva, za vse drugo je že preskrbljeno ; do ureditve potom sodnije pa imenujem „korajžnega" brezimnega pisača nesramnega lažnika.
Sv. Martin v Rožni dolini, 6. aprila 1908.
Ivan Kvac, nadučitelj.
Novi občinski volilni red je stopil s 1. t. m.
v veljavo. Voli se odslej tajno po glasovnicah.
Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bil
dne 4. t. m. obsojen železniški pristav Kervina iz Mariboru, ker je zakrivil železniško nesrečo, ki se je zgodila lani 2. nov. v Mariboru, na 14 dni težke ječe. — Zaradi železniške nesreče, ki se je zgodila lani 12. septembra v Sterntalu pri Ptuju (brzovlak je skočil s tira), sta bila tožena železniška uslužbenca Osojnik in Sattler. Obsojena sta vsak na 48 ur zapora.
Kaj bo z dveletno vojaško službo? V seji državnega zbora v soboto 4. t. m. je spregovoril domobranski minister Georgi. Izjavil je, da upe-ljavi dveletno vojaške službe ni nasproten, vendar pa je izključeno, da bi se ne zvišal pri tem re-krutni kontingent. Zvišal bi se v tem slučaju od 120.000 na 180.000 mož. Kedaj in kako misli izvesti to vprašanje, o tem je lepo molčal. Torej še ni upal tako kmalu na rešitev vprašanja, če se ne bodo ljudski zastopniki odločno postavili po robu.
„Dr. Korošec trati za Slovence svoj denar. '
Tako pravi „Slov. Gospodar"; v resnici trati dr. Korošec denar le v klerikalne namene To pa ni njegov krvavo prislužen, ampak z lahkoto pridobljen denar. Kot državni noslanec dobi 7000 kron, kot nadurednik „Slovenskega Gospodarja" 2400 K, kot prefekt semenišča v gotovini 1200 K in prosto hrano in stanovanje v semenišču, torej blizu 15.000 K. Žene in otrok pa nima. Torej dober človek!
t Roman Trstenjak. V Sv. Lenartu v Slov. Gor. je na močni influenci umrl g. Roman Trstenjak, sodni pristav, 34 let star, izvrsten pravnik, dober sodnik, zvest narodnjak, v krogih mariborskih Slovencev izvršno priljubljen. Njegova smrt je za nas velika izguba.
Celjski Nemci častilci umetnosti. Z velikimi lepaki so v Celju oznanjali koncert velikega umetnika Pennarinija. Prvotno so ga hoteli imeti v nemški hiši. Ker se pa niso nadjali zadostnega obiska, preložili so koncert v mestno gledališče, kamor tudi nekateri takozvani Slovenci zadnji čas pridno hodijo. Pennarini se je res pripeljal, sama gospa lekarnarjeva Rauscherjeva ga je sprejela na kolodvoru. Ko je pa Pennarini izvedel, da je razprodanih samo 275 vstopnic, zapisal je na listič v kavarni „Pejnarinijeveera koncerta ne bode" in se je užaljen odpeljal. Tako cenijo celjski Nemci pravo umetnost!
„Nezaslišano zahtevo" imenuje graška tetka „Tagespost" slovensko zahtevo po nadsodišču v Ljubljani ter pravi, da bi Nemci stopili v naj-odločnejši boj proti vladi, če bi se ona s tem vprašanjem samo bavila. Gospodje kar trepečejo za svoje uradnike-ljubljence, ki bi potem seveda — kakor pravi — iz slovenskih pokrajin kar izginili. Strašno se ji zdi tudi, da bi potem najbrž Štajerska se „raztrgala" in bi se Spodnji Štajer priklopil v „velikoslovensko provincijo". Da, da, gospodje se bodo morali počasi privaditi tudi na bolj grenke kapljice. Samoobsebi umevno je, da moramo odslej Slovenci to svojo zahtevo odločnejše in tem pogosteje povdarjati. Nadsodišče za slovenske pokrajine v Ljubljani so mora doseči naravni tok časa bo zahtevo sam uresničil. Nemci se bodo morali v to vživeti.
Ptujsko c. kr. okrajno glavarstvo opozarjamo naj pokliče stoprškega župana in njegovo pisa-rico Matildo ter ju pouči še enkrat, kako se pri pravi postavna volitev občinskega odbora. Pred nekaterimi tedni sta hotela pod prisego izjaviti pred sodnijo, da tega ne vesta. Zadnje volitve so bile ovržene, ker sta zakrivila samo župan in občinska tajnica Matilda. S svojo nevednostjo sta hotela še nadalje gospodariti s prijatelji Šta-
jercijanci vred v občinskem odboru in kakor se sedaj kaže, hočeta po vsej sili še na dalje vleči občinski voz, ako tudi za rep. Na občinski tabli je nabit razglas, da se spet vršijo občinske vo-itve. Razglas nosi datum 21. 3. In vendar so priče, da ga še več dni po tem dnevu ni bilo nabitega. Prejšnje volitve so bile popolnoma razveljavljene z reklamacijskim postopanjem vred, in vendar se sedaj ni volila nobena reklama-cijska komisija. Morda se c. kr. glavarstvu vendar posreči, da ju pouči, kako se napravi ta težka stvar, če ne, se jima še lahko zmeša pamet.
Iz Trbovelj. Pred nekaj dnevi so zaprli tri mlade rudarje, ki so v pijanosti razrezali leseno razpelo — kose potem kuhali v loncu in nazadnje posamezne dele cvrli na ražnju. Vzroke te podivjanosti je v prvi vrsti iskati v pijanosti, v drugi vrsti v domači vzgoji in prepuščenju otrok samim sebi, ki stopijo iz šole. Taki otroci se klatijo potem par let brez opravka okrog, predno dobijo službo pri premogokopu. Kako se pa tak otrok lahko v enem letu pohujša — akoravno je bil preje najpridnejši in najboljši v šoli — to ve samo, tisti, ki pozna socijalno življenje med delavstvom. Ali bi se ne dalo tudi tukaj nekaj napraviti v oskrbo teh žrtev razmer?
Roškar in Pišek na delu za kmeta: „Domo*-vina" prinaša sledečo „zgodbico": Dne 31. marca 1.1. obravnaval je vinarski odsek državnega zbora za naše, po trtni uši hudo prizadete vinogradnike silno važno zadevo o podaljšanju roka za vrnitev brezobrestnih državnih posojil in o drugih potrebah v varstvo našega vinogradništva. In glejte ! Za to sejo se slavna Kmečka zveza kar zmenila ni. Njen predsednik (?) dični orjak Roškar, ki je njeni edini zastopnik v tem odseku, niti k tej seji prišel ni. — V sredo, dne 1. aprila pa je bil sklican davčni odsek na sejo, a našega zve-zarja — člana tega odseka Pišeka tudi ni bilo.
Ljutomerski okrajni glavar v državnem zboru. Dne 7. tm. so vložili poslanci dr. Korošec in tovariši v državnem zboru interpelacijo radi uradnega poslovanja ljutomerskega okrajnega glavarja Rainer pi. Harbacha.
— Stavbeni oddelek namerava vlada pri-deliti slovenjgraškemu okrajnemu glavarstvu, da se razbremenite okr. glav. v Celju in Mariboru.
Ustrelila se je v* Gradcu sobarica Kunolt, ki je služila pri baronu Bonisu v Mariboru. Peljala se je v Gradec, ši najela izvoščka in mu naročila, naj jo pelje na pokopališče; medpotoma se je v vozu ustrelila.
Iz Ptujske gore. Shod, ki ga je sklical v nedeljo, dne 5. aprila de želni in državni poslanec dr. Ploj, je bil nad vse sijajen. Čestitati je gosp. poslancu k takemu uspehu. Vkljub slabemu vremenu se je zbralo nad 100 volilcev. Izrekla se je gosp. poslancu enoglasno zaupnica. Na vprašanje domačega učitelja, če je kateri volilec proti zaupnici, se ni dvignila nobena roka. Kaj poreče k temu „Štajerc"? Na shodu se je govorilo samo o gospodarskih stvareh, ne kakor pri štajercijan-skih shodih o cerkvi, duhovnikih, o šoli in učiteljih! Iskrena hvala gospodu poslancu!
Novice iz drugih slovanskih krajev.
Narodna delavska organizacija je v Pulju (Istra) dosegla velik uspeh. Delavci vojne mornarice tamkaj imajo svojo bolniško blagajno. Do-zdaj so jo imeli v rokah socijalni demokratje Te dni se je volilo 150 delegatov in narodna de lavska organizacija jih je dobila 125, socijalni demokratje pa le 25.
Legina šola v Banjolah blizu Pulja bo kmalu zaspala.' Lega nazionale je italijansko društvo, ki, kakor pri nas nemški šnlferajn nemške, zida po Primorskem italijanske šole, da potujčuje hrvatsko in slovensko deco. A "v Istri narodna za vednost tako silno narašča, da šole te družbe druga za drugo ginejo.
Pol milijona velikonočnih razglednic se je že prodalo na češkem v prid češki šolski družbi Pri nas pa komaj 15.000. — Čehi naj nam bodo vzgled!
V Kočevju so ustanovili slovensko posojilnico. To pomeni osvoboditev slovenskih kmetov na Kočevskem od nemškega denarja, in s tem se veda veliki napredek na gospodarskem in narodnem polju.
Za Bled. Še vedno je nevarnost, da preide ta biser slovenske zemlje v nemške roke. Zato je prišla dne 1. t. m. deputacija tamošnjega občin-
skega zastopa k deželnemu odboru kranjskem« ter je govorila v prilog nakupa blejskega grad« od strani kranjske dežele. Upati je, da se t» uresniči.
V Radulah pri Bučki (blizu Krškega na Dolenjskem) se je ustanovila kmečka posojilni«». Splošno se je začelo v zadnjem času na Kranjskem veselo gospodarsko gibanje.
Notarska služba. Imenovan je kot notar Jožef Piznik iz Novegamosta v Senožeče.
Društvo slovenskih odvetnikov je imelo preteklo nedeljo v Ljubljani občni zbor, kjer so s« storili važni obvezni sklepi, kterih se morajo v svrho čuvanja pravic slovenskega jezika vsi slovenski odvetniki stroero držati. Naj bi pa tudi občinstvo svoje jezikovne pravice povsod neizprosno čuvalo in odvetnike v njih boju za veljav» slovenščine pri vseh uradih dosledno podpiralo.
Gospodarski paberki.
Cena jajc na dunajskem trgu dne 7. aprila 1908.
à	37 k.	po	K	2'—
à	381 „	V	K	a.—
à	381/2„	/1	K	2 —
à	40 „	19	K	2 —
à	37 „	»	K	3"—
à	371/2„		K	a —
à	38 „	>1	K	2.—
à	381/2*		K	2 —
à	39 „	W	K	2 —
à	38 „	il	K	2 —
à	38 V3,.	VI	K	2 —
kom.:				
jajca v zabojih
I-ma	jajca v sodčkih
II-da	„ „ „ Nižje in gor.-avstrijska
I-ma	štajerska jajca
II-da	,, „
I-ma	moravska ,.
II-da	„ Šleska jajca Hrvaška „ Slavonska jajca
I-ma bačka jajca	à K 77
I-ma banatska jajca	à K 76
zgornjeogrska „	à K 74
I-ma sedmograška sortirana à K 75 I-ma „ nesortirana à K 74 bosanska jajca	à K 74
I-ma	bolgarska jajca	& K 78
II-da	„	à K — I-ma srbska „ à K — I-ma gališka jajca sortirana à K 75 I-ma „ „ nesortirana à K 73
I-ma	ruska „	à K —
II-da	„	à K — I-ma srednja jajca à K 67 I-ma mala „ à K 63 Razstava pitane živine in rib se otvori
10. aprila na osrednjem živinskem trgu v Šfc. Marksu poleg Dunaja. Traja do 12. aprila. Poleg pitane živine bodo razstavljene ribe, raki, lupina-rice, pa tudi kunci (okrog 500 komadov), nadalje razni poljedelski stroji, motorji, klaje, gnojila itd. Razstavljena bo tudi štaj. živina. Kranjca Pavlin in Popovič razstavita 18 dorejenih prašičev do-domače reje 14—16 mesecev starih v skupni vrednosti 4000 K. Za darila je namenjenia v razdelitev 11.000 K.
Bazne novosti.
Luccheni, morilec cesarice Elizabete, je v ječi v Ženevi nevarno obolel in ni upanja, da bi ozdravil.
985 izseljencev se je povrnilo iz Amerike na parniku „Slavonia" v Trst. Večinoma so Hrvatje in Madžari.
Takso za maturo so zvišali od 12 na 20 K, za eksterniste in zasebno se učeče pa od 36 na 50 kron.
Sladkor dražji. Od sobote 28. marca se je podražil sladkor za 4 vinarje pri kilogramu. Ker v jesen pade cena, hočejo tovarnarji še zdaj napraviti kolikor mogoče dobička.
Društvene vesti.
— Šentjurski pevski zbor vabi na veliki koncert, kojega priredi s prijaznim sodelovanjem novega celjskega salonskega orkestra in g. E. Var-gazona v nedeljo, 12. aprila t. 1. ob 7. uri zvečer v gostilni g. A. Nendl a. — Spored: 1. Eilsberg: „Koračnica v gozdu" idila, izvaja orkester.
2.	H. Volarič: „Gospodov dan", mešani zbor.
3.	Bayer: „Punčka", valček iz baleta „Punčka", izvaja orkester. 4. O. Vogrič: „Pismo", moški zbor. 5. Dr. Jos. Ipavic: „Urica", ženski zbor s sopran, solo (poje gdč. Erna Černovšekova) in sprem orkestra. 6. V. Lisinski: „Putnik", moški zbor'
7.	Millöcker: „Višnjevo nebo", valček po motivih' iz operete „Začaran grad", izvaja orkester.
8.	Dr. G. Ipavic: „Naše gore", mešan zbor z bariton-solo. 9. Kraus: „Kdo Vaju je poročil"' pesem iz operete „Cigan baron". — Vstopnina: I. prostori 1 K, II. 50 v.
Folzelska podružnica družbe sv. Cirila in Metod« je priredila v tem letu p edavanje, za katero izreka odbor gosp. pradavatelju, naduč. Petričeku še onkrat najtoplejšo zahvalo. — I ne 26. t. m. priredi pri g. Oimpermanu na Polzeli igri „Bisernica" in „Demoklejev meč". Z gotovostjo pričakujemo na ta dan največje udeležbe tudi od zunaj Vstopnice se bodo prodajale že poprej I
Podpisano društvo izreka prisrčno zahvalo cenjenim narodnim gospem, gospodičnam in gospodom iz Tebarja, St. Jurja in Maribora, ki so se zbrali zadnjega sušca v Rušah ter darovali za Ruško kočo 15 K. Planinski pozdrav!
Podravska podružnica slov. plan. društva v Rušah,
8. malega travna 1908.	taC. predsednik:
Davorin Lesjak.
Izjava.
Podpisani Anton Vavtikar, posestnik pri Sv. Katarini, obžalujem, da sem v pijanosti raz-žalil gospodično Mici Sušnik, posestnika hči pri Sv. Katarinini.
Tudi obljubim plačati vse stroške. LAŠKO, dne 7. aprila 1908.
Anton Vavtikar.
Proda se
posestvo
s hišo, velikim hlevom in gozdom, pet minut oddaljeno od prijaznega trga na Spodnjem Štajerskem po zelo ugodni ceni. Ponudbe na naslov: „Ugodna kupčija" paste restante Sv. Jurij ob juž. železnici.
Josip Repič
mizarski mojster na POLZELI
priporoča cen j. občinstvu svoj© izvrstne mizarske izdelke vsake vrste ter se priporoča za naročila. Išče tudi
mizarskih pomočnikov.
30 23-4
Natakarica
spretna, vešča slovenskega in nemškega jezika, zmožna prlprosto kuhati, ki opravlja tudi delo sobarice, se sprejme proti mesečni plači ali na račun s prvim majem Zreče pi?i Konjicah
Hinko Dobnik.
3—1
zajamčeno pristno vino le iz onnož-kega okraja raznih letnikov ima veliko množino
po nizkih cenah na ppodaj
Kletarsko društvo y Ormoži.
Koračnico
z velikim kladivom, brusom, mehom, na dva ognja, vse na vodno moč, na jako dobrem prometnem brez konkurenčnem prostoru, da pod ugodnimi pogoji za več let v najem. — Nastop 1. junija 1908. Zreče pri Konjicah. *-i	Hinko Dobnik.
Ker se bo hiša demolirala,
prodam vso v
po jako nizkih cenah; preostalo zimsko blago prodajam za polovično ceno. Reparature in in merna dela se prevzemajo kakor doslej. Tudi na obroke prodajam.
Spoštovanjem
8preten SODAR
se išče za Vojnik pri Celju. Hišo z vrtom dobi v najem ali pa se mu pod ugodnimi pogoji proda. V tej hiši se vrši sodarska obrt že blizu sto let ter je brez konkurence. Pripravna pa je hiša tudi za kako drugo obrt. 89 3—1
Naprodaj je tudi lepa blizo 5 metrov dolga
steklena stdia
z avtomatično se zapirajočimi vratmi in mramor-nato plačilno mizo s šalterjem.
Več pove Posojilnica v Vojniku.
Tabilo na
OBČNI ZBOR
POSOJILNICE ¥ CELJU
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
Vorschussverein in Cilii, registrierte Genossenschaft mit unbeschränkter Haftung,
ki se vrši
v četrtek, dne 16. aprila 1908 ob 2. uri popoldan v sejni dvorani Narodnega doma v Celju
s sledečim dnevnim redom:
1.	PoroCilo načelstva.
2.	Odobrenje letnega računa pro 1907.
3.	Razdelitev Čistega dobička.
4.	Volitev naCelstva in nadzorstva.
5.	Citanje revizijskega zapisnika.
6.	Prememba pravil.
7.	Razni predlogi.
233 1
Načelstvo.
2 kovaška in I kleparskega
pomočnika
sprejme takoj
3-1	Ivan PÜncar,-y Hrastniku.
__ 8 )
Slovenci
zahtevajte v vsaki gostilni le najboljšo
Slatino kislo vodo
ki se prodaja v korist družbe sv. Cirila
in Metoda. — Zalagatelj: JAKOB VREČKO* Slovenjgradec.
Kupujte Narodni kolek!
Gospoda moja
prijetna dolžnost me veže Vam poročati da ima sedaj R. Stermecki v Celju najmodernejše kravate in najboljše srajce in ovratnike kakor tudi drugo perilo. Poštne poši-ljatve točno in natančno.
230 1
E 59/8, 10
Dražbeni oklic.
Po zahtevanju Posojilnice v Celju, zastopane po gosp. dr. Josipu Vrečko, odvetniku v Celju bo
dne 29. aprila 1908
dopoldne ob 10. uri pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 7 dražba zemljišča vi. št. 124 k. o. Vezovje obstoječega iz hiše št. 20, v kateri se izvršuje sedaj gostilniška obrt, gospodarskega poslopja in enega pašnika.
Neprimičnini, ki je prodati na dražbi, je določena vrednost na 3042 K 10 v.
Najmanjši ponudek znaša 2028 K 06 v, pod tem zneskom se ne prodaje.
Vadija je položiti 305 K.
C. kr. okrajna sodnija v Celju, odd.
dne 3. aprila 1908.
MISLITE NA „NARODNO ZALOŽBO" !
Vljudno vabimo k pristopu k .Narodni založbi v Celju". Deleži so po 100 K, 20 K, ali 10 K Vsak
narodnjak bodi član te zadruge. Pristopni list in v -, .	,	'
pravila se vsakomur na njega željo vpošljejo. ^ aCelStVO ,IiarO(lne ZaiOŽbO .
ZADRUGA »LASTNI DOM" V CELJU
99
se je preselila s svojo pisarno v lastne prostore
Celje ■ ■ Rotovška ulica štev. J2, I. nadstropje ■ - Celje
Uraduje vsako sredo in soboto predpoldne. Pojasnila se dobijo vsak dan pri tajniku v pisarni ali pa pri udih načelstva. Zadruga „Lastni dom" je kreditni zavod in sprejema od vsakogar hranilne vloge, katere obrestuje stalno po
7o
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje zadruga sama, ne da bi ga vlagateljem odtegovala. Zadruga dovoljuje v prvi vrsti stavbeni kredit ter predujme na knjižne terjatve, račune itd. do gotove visokosti in po dogovoru. — Vlagateljem so na razpolaganje hranilni nabiralniki (pušice), ki so najpripravnejše sredstvo za varčevanje. Izmed slovenskih zavodov ima le zadruga „Lastni dom" vpeljane te hranilne nabiralnike.
73 16-5

85 4-3
Naznanilo.
Želim približno v Št. Peterski ali v Št. Pavelski fari v Savinski doiini dobiti primerno
sfanoVattjc za k osebe
z mesečno ali polletno pogodbo. Naseliti se želim koncem meseca maja ali junija. Kdor ima tako stanovanje pripravno, naj naznani natančno, kje da je, uredništvu „Narodnega Lista" pod številko „747" ali pa pod „M. W."

n
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in ? 52-15	igralnih kart
Zvezna trgovina
Celje, Rotovška ulica št. 2
™	priporoča	™
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
sVinčnilji peresa peresnimi radirK« HatnettcHi tablice gobice črnilo
TrOOVSke kniioe T Tse^ ve''Gostih črtane
__2_' ° z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin
t* občinske urade krajne šolske svete, učitelj-stvo, župnijske nrade, okrajne zastope, užitnin-ske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Častna zaloga šol. zVezKoV in risanj
Ponirnato vrpro Tseh velikosti po origi-rdpirridie vrtjoe nalnih tovarniških cenah
ŠtamhillP PeCatniki> eignete, (Siegelmarken) OlalllUilJc za nra(je }n privatnike izvršujejo
se v najkrajšem času.
fìnniQnipp nmetne, pokrajinske in s cvetlicami UUpibillLc 0(j najpriprostejše do najfinejše.
Albumi za slike, dopisnice in poezije.
Zavitke za urade v vseh velikostih.
Ppniki za tiskovine in pisarniško potrebščine OcilIKI g0 brezplaCno na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba.
Adolf Bursik
čevljar v Celju, Gledališka ulica št. 9
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah 5	in po solidnih cenah.	52-14
Kovaškega učenca
pomočnikov Smem
Franc Ivančič, kovaški mojster, Ljutomer.
m
več
za komate in vozove
po najnižjih cenah priporoča
trgovina z železnino,Merkur'
Peter Majdič, Celje.
Darujte za ,Narodni sklad!1
r
Kdor želi kupiti
EIKs
Elülü
ilis
I
ES
Si
• zen Kupni uro, srebrnino ali zlatnino,
naj se obrne na največjo in najcenejšo tvrdko -
Rafael Salmič
v „Narodnem domu" v Celju
■ )•■ t • » " ■ '■- ....
Velikanska zaloga niklastih, jeklenih, srebrnih in zlatih žepnih ur, budilk, vsakovrstnih stenskih ur, srebrnih in zlatih
I:
prstanov, uhanov, zapestnic, verižic, priveskov itd. Velika izber očal, naočnikov, zdravniških in drugih termometrov, barometrov, tehtnic za vino, mošt, žganje itd. Prosim, oglejte si mojo trgovino in zalogo. Velika delavnica za vsakovrstna popravila.
Vsakomur je na ogled stetine zahvalnih in priznalnih pisem.
Naročite ceniike, katere razpošiljam
3 zastonj in poštnine prosto. 12-7
fc ? « <
Točna postrežba !
so«
i i

Nizke cene !
\
ni:
ij
Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celju.
Odgovorni urednik Vekoslav Spindler.
Tisk Zvezue tiskarne v Celju