ISSN 0351-6407 a Hill Škulj premagal Tivadarja .1 ^^0351 64001 9 *Bn*lK VESTNIK '^IK VESTNIK VES ' 'isstnik vestnik K .1 '^'^VESmiH VES *mNl(t VESTNIK iiiVtSTHIKVES Pomurka pristala na ^Ojniku. ^tetn na str. 4 t Ta;- j}! J-' .11 I I 1 Tajnikar ^^^preda Pfazno Pajkovo .^ežo l, prodaja izdelkov CREDITANSTALT Banka uspešnih M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 21 760 Namesto dgaret si privoščite BMW-ja Vestnik me ne upošteva kot visokega predstavika države, VREME Ob koncu iedna bo večinoma suho in sveže vreme. Murska Sobota, 21. septembra 1995, leto XLVII, št. 38, cena 150 SfT Gobe, gobice ... Kaže, da spet rastejo kot gobe po dežju. Ko pa je toliko dežja! Za mnoge so prava poslastica, a treba je biti previden, da se ne najde na jedilniku tudi kakšna strupena. Sicer pa naj bi gobe uporabljali le kot začimbo, nikakor pa ni i dobro, da bi se jih I do sitega najedli. Zanimivo bi bilo tudi zvedeti (ugotoviti), ali se gobarji res držijo zakonskega predpisa, po katerem je količina nabranih gob omejena. l F : 6. ■IS silit >31 «E|Š --S (J. G.) :> , I >1 M . ■ č: ;li * »; A s ' !. . -ate/ 'i pravi svetnik Evgen Sapač Vestnikov koledar 21. septmlier. četrtek. Matej 22. september, petek. Mavric« 23. s^mber. sabata. Stavka 24. september, aetlelia, KaMa 25. september. pspedeUek. Uieš 2G. september, terek, Bambaa 21. september, sreda, naceac Pregovor Mo aa Mateja sonce sije, kmalu tepa jesen zas^. ^AUNEKER 7*1 nr 'S ■asB^ 2; h I 11 \?’?'>ajalnah Henkel Henkel Zlatorog Maribor ii •■Tuiiiifrirrt-.i^ ''®'?0'8ovine 'I 'I 1.4 ki,..* H ^1* kg . . * . kg l®sči|o Čevlje - - -. ... 745,00 511 1.147,30 SIT . . . 546,80 SIT 631,90 SIT *.. 208,70 SIT 160,00 SIT .. 1.154,50 SIT ... 198,60 SIT K teh dneh stopa v ospredje medijskega dogajanja prodaja soboške Pomurke zasebnemu mesarju iz Vojnika Ludviku Prekoršku in skorajda istočasno je bil imenovan oziroma potrjen direktor Panonke. Oba dogodka vsaj na prvi pogled nimata nič skupnega, čeprav sta še kako povezana, saj navsezadnje le gre za dokončen razplet začaranega kmetijskega klobčiča v Prekmurju. Ob tem pričakovanju razpleta v primeru Pomurke in ob sanaciji Panonke se seveda postavlja vprašanje, ati se bo prekmurskemu kmetijstvu končno uspelo dvigniti iz zdaj že nekajletne recesije. Ob pogledu nazaj si je kljub vsemu potrebno priznali, da država in njena agrarna politika te nista bili v celoti krivi za krizo, v kateri se je znašlo prekmursko kmetijstvo. Dejstva je namreč, daje bii ob omenjenih dveh nosilcih kmetijskega razvoja -v podobnem krču do nedavnega tudi Agromerkur. Mlekarna in mlinarji so pač premalo, da bi kmetijstvo kot celota od pridelave do predelave lahko pozitivno poslovalo. K obeh primerih sta ne glede na to, kako se bosta razpletla, torej Če bo Prekoršek uspet s prisilno poravnavo in bo tako postal dejanski lastnik Pomurke, in če bo Škulju uspelo sanirati Panonko, ponovno prišit na površje provincialnost In zakrknjenost, če že ne sterilnost tega okolja. Gledano s stališča menedžerstva in politike se je ponovno pokazala moč domače »pameti*, ki je postala izredno močna, ko ni šla mimo samo kočija, ampak celi vagoni. Namreč ko so bile zadeve že kristalno jasne, »kdo bo koga za jajca*, so eminence prekmurskega gospodarstva začete slikati glave in iskati rešitve oh pomoči parole, če.š kako se siromaši regija. S tem se je seveda mogoče strinjati, toda spoštovane jare gospode ni bito nikjer oziroma ni imela rešitve za kaos, v katerem sta se znašli tako Pomurka kot Panonka Spomnimo sesamo lokalnih kapitalskih centrov močt, ki so s svojo cagavostjo in sterilnostjo, in če hočete »ktanovsko* zaprtostjo. Pomurko pomagali spravili na kolena in jo tako rekoč porinili v državno naročje. Nekoliko drugače je s Panonko, kjer j narja, Jif' evropski skladi. Tak .j,,!, -mer približno dve skih iihčin dO leta 1“ -n* skih občin do leta 1 .j, , najrazličnejših subv gionalni razvoj. Tudi pogajanje med hodnjo članico o pn iagajanju in dopuste ^.i iir ;dEDi’’ panjuotii.-ma prostega skupne® ga trga je dvoplastni. ckiitmegas^Si ga liga JV v.-r ie ZHZ’ ekonomska vsebin J A.-vljanje kar najboljši nih možnosti za i uspešnost nove elan i 4 EU, njihova politicn'a J pa je predvsem z^ jjt«T snih izjem in oJf-najuspešneje nasprotnike pridr letno prostovoljno ' , ,, ifi nf’• J avstrijskih iraj 1"^;' tistimi, ki veljalo avstrijska pogaj^oja šalo, sploh pa so prihodnji neto pi^^ ski proračun lahko s ki proračun vse, kar so da se moramo milil' us- poti približevanja ' treje lotiti analiz, ki bodo bo Evropa bomo morali v pt' povedali. ' Ker bi vloge posameznih ,ii Viinme, < stvu Avstrije v Ež p f tega sestavka, naji bili na strani e lirične opredelitve -stranka (FPO), in tudi toiiiuniJn , .„1^^ 1^- in tudi zastopani v avstnj Za članstvo sta bil j, | dajoče koalicij® t 1 aajucc nuflii—j- - jjj(ub-.v liberalni forum irnlzn Artrja/I^ltte^ ” jirji vsko opredelite* članstva naib. o so se članstva uajhuu vniki industrije, n^l (H klasikom na tem piti lahko prištevam lerja inTschirharial^jiT za Avstrijo pa , wotny(1991, 1’^'*’^ 1 AGROMERKUR, proizvodnja perutninskega mesa, Murska Sobota, d, o. o,, objavlja naslednji PROSTI DELOVNI 1. pomočnik vodje farme nesnic v' Pogoji: - visoka izobrazba kmetijske ati ske smeri , - višja izobrazba kmetijske smefi - končan pripravniški staž 2. materialni knjigovodja Pogoji: - srednja ekonomska šola -1 leto delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pisne prijave z J izpolnjevanju pogojev v osmih dneh ' .^rrs AGROMERKUR, Murska Sobota, ulica 8. Kandidate bomo o izidu obt^ , dneh po izbiri. 95 I ^^^^eptembra 1995 3 1« fif t 1» lil ^-1 ■ ■ aktualno okoli nas O Kučanovem strahu [d tfi jt-iJ b (t * si, 1» a" I« 9 obešanju Marije, o slovenski duši in fašizmu , sil n'‘**Rlniaje d I? d t lit i«t -»'ostu ■ bc (Imi posuto sivin« dostojanstva. Pravi patricijski sis^ soglasni - o splavu, feminizma, večinskem * učilnicah, Niso pa bili enakih stališč, ko se inHj ^t^avnega sveta. Državni svetnik Andrej Hrastelj Je ^tet^ d-'Ivana Kristana za nadaljnjega predsednika, državna ^uiitJ in Evgen Sapač sta glasovala zanj. Tudi o la- iHhiL ne mislijo enako: Hrastelj še ne razmišlja o ttfvsiji ! državni svet šele leta 1997, dr. Magdič bo politik« ** j* «dločil, da trn na naslednjih volitvah kandidiral ustvarjalen politični status. Kar se tiče narkomanije, sem za zdravo doktrino, narejen mora biti koncept, da se ne bi izzval nasprotni učinek. Zato raje ne nastopam, da ne bi sprožil nepotrebne politizacije hudega problema. Evgen Sapač: O naši medijski politik, demagog in tudi kot populistični politik, ker imam izkustvo, kako ta narod reagira. Prej se bdjim regradacije v komunizem,' Evgen Sapač: Med komunizmom in fašizmom ni velike razlike, oba sta totalitarizma. In stare strukture, komunisti, vedo, kako if Magdič: Tudi 2 SKD ne ih»5V r j* F^! ■ til d b-i »L*’! '"J**' fnajhuo ^®fl sveta je (^5 i'' 'litin Je pel tli- H.'MB S w 1^ ■ J najmočnejša je it I' r .|l , y(l( S«*| .1' It' in S' e' V- tla .^^vnem svetu edi-delovanje sla-u p’”®' Na primer ti ™'*^rale zastopati W so blizu te-’]ihove ■ '‘^lojemalce u bo sem za državni *:akršna je, je ua J.; ttrptal,,____ .. pa spet 4, ■xq t Ih : Zavedal sem Nastal je, tioi^ naifiiljcviiJ o z J'l>osvn 'nteresL !»^ičhR ■^^‘isnovi sicer de- »endiie se ^Kled sveta ni (* 1^' d, f' d if if. d S: h,.- '-'giea sveta m na shodih parlamenta, Pzirom na velike. Veliko n ti L.^vi h,j ° pa so za neugled naši kole- J*! ^“lii hi , ■t /I I I / Ea ne jemlje ; ^'•cucinkovitost '^ibif ® seboj, fln^ lili.. —^:-u Al • P»li‘ ogoden ^'Mlr.h. ., _ 'tl N i?illu M. absolut- <*nje MedvKS'«‘='»vc-in SLS- za so- ^ččinski si- večinski DOVrcia______ Površje prave ss?,..« mu gospodu ?^i hhL?*4> napisal, kaj , v h. - - pa mmi. 1 ' "-V jp«h pK. U th- jC I ' ______________________________________________________________________________________________________________________. Svetniška trojka, od leve; Andrej Hrastelj, svetnik lokalnih interesov Prlekije in Štajerske; dr. Jože Magdič, svetnik lokalnih interesov Prekmurja; Evgen Sapač, svetnik slovenskih kmečkih interesov Andrej Hratelj: Če se v medijih malo pojavljamo, so za to krivi tudi nekateri gospodje novinarji. Marsikateremu se ne zdi vredno, da bi zapisal, kaj sem povedal. - Ob nedavnem srečanju presta-vnikov občin, ki ga je z^baala skupaj korhisija za lokalna samoupravo, se niste pojavili v medijih, Čeprav je ta vaša specialnost. Andrej Hraste^: Tam sem imel govor, v katerem sem navzoče pozdravil z »velespoštovane dame in velespoštovani gospodje, predstavniki četrte veje oblasti«; bili so presenečeni, potem pa so moj govor dobro sprejeli, saj je lokalna samouprava zares četrta veja oblasti. Levici se organizacija tega posveta ni izšla, ker je devetdeset odstotkov vseh nastopajočih pledirala za nadaljnjo delitvijo občin, nameto za vrnitev k starim. odmevnosti... smo pač svetniki s periferije. Če pride na govornico gospod Plut, mu vse kamere stojijo za hrbtom, mi pa lahko govorimo kar hočemo, nas ne kažejo in ne povzemajo. V časopise pišem. v Brazde največ, v Večer težko prodrem, ker je še vedno levo usmerjen, za Vestnik pa tole: kot svetnik ne bi rad bil uvrščen med pisma bralcev, vaša hiša me ne tretira kot državnega svetnika, ki zastopa interese kmetijstva cele Slovenije, moraš strašiti pred spremembami. Spomenka Hribar to ve. Dr. Jože Magdič: Fašizem je slovenski duši tuj. Evgen Sapač: Vestnik me ne spoštuje kot državnega svetnika... - Mislite, da Sloveniji zares grozi fašizacijal Predsednik Kučan se tega boji, Andrej Hrastelj: Odgovarjam na kratko: Ne. Predsednik Kučan je bil takrat malo prestrašen in je tako govoril. Politična slika po - Gopod Magdič, psihiater ste, , . narkomanov mrgoli, veliko je naslednjih volitvah pa se bo spre' menila. samomorov, vi pa ne spregovorite kot svetnik. Dr, Jože Magdič: Svetnik bi moral biti profesionalen, moral bi imeti tajnico, moral bi imeti Dr. Jože Magdič: Kot psiho log. poznavalec, hm, slovenske duše menim, da je fašizem slovenski duši tuj, To pravim kot - V Nemčiji je to tema, pri nas se sprejemajo novi šolski zakoni: ste za to, da bi bili v šolskih učilnicah obešeni krizi? Andrej Hrastelj; Da. Dr. Jože Magdič: Bog daj, da bi križ prišel v Solo. Bil pa bi la križ zelo žalosten, če bi bil že prej milijonkrat preklet, če bi se o tem prepirali. Evgen Sapač; Kot evangeličan ne bi imel nič proti, morda bi imel, če bi šlo za obešanje Marije. - Uidite v feminizma kaj nevarnega? Andrej Hrastelj: Niti najmanj, v tem času ne. Dr. Jože Magdič; Samo takrat, če se ženska v njegovem imenu uničuje. Evgen Sapač: Med kmečkimi ženskami ne. ker je med njimi najmanj feministk. Besedilo in fotografija: ŠTEFAN SMEJ Glosa Milton Friedman, gospodinje in ekonomist s socialistične male kmetij o gospodarjenju, oziroma o ekonomiji (da se bo slišalo bolj učeno), vem dvoje. Prvo se tiče delodajakev, drugo delojemalcev in oboje je po svoji analitični vrednosti zelo zavezano mojemu kmečkemu poreklu. Vendar ne bi bilo umestno, to opozarjam vse v duhu dogovorne ekonomije Šolane ekonomiste, tega »kmečkega porekla« moje ekonomistične razsodnosti šteti za pomaukljivost. Kmečko gospodarstvo, na katerem sem pridobival svoja temeljna ekonomska znanja, je bilo takega obsega in takega nacionalno ekonomskega pomena, da je bilo ves čas prepuščeno liberalizmu trga. Bito je brez kreditov, brez subvencij, živelo je bolj ali manj v sivi ekonomiji: njegovim upravljal-cem in delojalemcem nam je bilo prepuščeno kot priložnost za samopreživetje, nacionalna ekonomija, temelječa na državni oziroma družbeni lastnini, z njim ni pretirano računala. Ce kaj prodate, tudi prav, je bilo sporočilo velikega ekonomskega brata; če nič in če propadate, se sproletarizirajte! Takratnemu družebenemu redu se je reklo socialistični in samoupravni, bil pa je, kot zdajle ugotavljam, za male in srednje kmete, ki ne takrat in ne pozneje niso bili ljubljenci socialističnih ekonomskih planeijev, čisto liberalistični. Tisto, kar iz te življenjske skušnje vem o delodajalcih, je zadnjič ne neki televizijski okrogli mizi brez odzvena pri sogovornikih povedal direktor mariborskega primata gospod Fujs. Dejal je, da ni normalno, če si nastajajoči podjetniki za prvi kreditni ali profitni denar kupijo drage avtomobile. Po logiki kapitala bi morali vlagati v stroje, v znanje, v informacijo, pač v tisto, kar je temelj njihove pridobitne dejavnosti. O gospodarnem obnašanju, ki ga delodajalci pričakujejo od delojemalcev, sem se učil v študentskih letih, ko sem med počitnicami delal v kapitalistični tujini. Eno poletje v Avstriji in čez nekaj let v Nemčiji. Čeprav sem bil najet začasno in brez potrebnih predkvalifikacij, torej bolj za neke vrste »navidezno zaposlitev«, zato da bi z neko vrsto statiranja upravičil šilinge oziroma marke, ki so mi jih plačali, mi odka-zovali dela v tovarni, ne meni in ne mojim študentskim kolegom niso dovolili postavati okrog po tovarni. Vedno so nam našli delo. Večkrat smo jih privoščljivo opazovali, kaj si bodo zdajle izmislili. Naredili smo vse, kar je bilo potrebno za delovni proces in po notranji tovarniški delitvi dela bi smeli zdaj sedeti in, recimo, kvartali, Niso nas pustili, prestavite te sode in pometite pod njimi, potem jih spravite nazaj, nam je rekel delovodja. Ker so nas plačali za določeno število ur, recimo za osem, so to prodajo naše delovne sile razumeli takole; osem ur je osem ur. Če prideš ob sedmih in odideš ob treh, nisi delal osem ur, ker si se moral v tem času preobleči in umiti. Tvoja kartica z odtisnjenim prihodom in odhodom mora imeti iz-meijenih vsaj osem ur in pol. V kolikor si bil s svojo delovno silo navzoč v tovarni manj od tega, si delal manj kot osem ur in ti jih osem ne bomo plačali. Odbijali so - vendar ne nam, ki smo sc raje tako dolgo prhali, da smo postali gobavi - po pol ure za do pet minut manj od osem ur in celo uro za do deset minut manj od osem ur. Tako neumen, da bi žigosal kartico več kot deset minut pred koncem delovnega časa, ni bil nihče. To dvoje torej vem o ekonomiji in kakor vidim, se tega v tej državi, ki bi bila rada konkurenčan na tujih trgih in imela trdno valuto, redki držijo. Zato mi v zadnjem času vse to govorjenje o tečajih tolarja, o pomoči izvoznikom, o mesečen) inflaciji, o odpovedih naročil tujih partnerjev, ki si iščejo cenejšo delovno silo, skupaj z bližajočimi se volitvami, kaže na slabo, na črvivo gospodarstvo. Vsepovprek se čveka v ekono-mistični latovščini, nihče pa ne govori o produktivnosti, delovni morali, etiki kapitala in kapitalizma. Vse ekonomistično razkladanje se suče v sferi nonetariz-ma. Kot da bi šlo samo zato, da se namesto školjk kot menjalnega sredstva uvede papirnat denar, ne ve pa se, po koliko tolarjev naj bi bila ena školjka. To je beda slovenske nacionalne ekonomije, ki jo bo hinavščina politike v tem letu do volitev povečevala do katastrofe. Tisti, ki je kdaj delal na nesubvencionirani socialistični kmetiji, ve o ekonomiji več kot vsi ti, po izvoru samoupravni direktorji in univerzitetni profesorji ter licemerni politiki skupaj. Pa čeprav ne ve več. kakor povprečna gospodinja z omejenim gospodinjskim proračunom, ki hodi po tržnicah in trgovinah. Znani ekonomist Milton Friedman bi mi potrdil, in to mi zadostuje. ŠTEFAN SMEJ še nekaj svetniških iz Ljutomera Sodeč po dokaj številnih pobudah, predlogih in vprašanjih so člani občinskega sveta v Ljntomeru najbrž med najbolj -delavnimi'* daleč naokrog. Tudi na zadnji seji so imeli veliko povedati. Nekatere njihove misli smo že povzeli, o nekaterih pa kaže še ki^ zapisati, FRANJO ŠTEBIH, ki se dokaj pogosto sklicuje na svojo svetniško pravico, da pojasni to in ono, tokrat ni govoril le o tem, da bi morali sklepati o prenehanju mandata Tomiju Nemcu (medtem je postal načelnik državne upravne enote v Ljutomeru), ampak seje obregnil tud) na pisanje v Vestniku, Češ da smo svojčas zapisali, da je razočaran, ker ni prave zagnanosti za graditev novega doma za starejše občane v Ljutomeru, Verjamemo, da ni on osebno razočaran, ampak vsi tisti, ki bi takšen dom nujno potrebovali. Toda njegova izjava se je dobesedno glasila: »Razočaran sem nad odgovorom glede doma za ostarele. Pred volitvami so bile drugačne obljube,..« Tokrat pa je izrazil novo »razočaranje«, in sicer da so odgovori na svetniška vprašanja preveč formalni, da nimajo vsebine in da piše tisto, kar on že ve. Pobude pa sicer dajejo zato, da bi se stvari v praksi premaknile. Ampak z novo ureditvijo prometnega režima v Ljutomeru nikakor ni zadovoljen, ker da je sedaj v središču mesta preveč avtomobilov. Najbrž spet rti samo on nezadovoljen. GABRIELA JELEN je mnenja, da bi se morala župan Ludvik Bratuša in načelnik upravne enote Tomi Nemec pojaviti na programu kabelske televizije in povedali ljudem, za kaj je kdo pristojen, ker da je zdaj precej nejasnoti. DRAGICA ‘i iSl PUŠENJAK pa je predlagala žu- panu. naj večkrat pride v mesto, da bo videl, kaj vse je narobe in zahteval od policije, da mora stvar urediti. K temu je OTO SMOLKOVIČ (iz Razkrižja) pripomnil, da občina ni le mesto. JOŽE GRAJ Prednjačimo po samoprispevkih! Vsekakor so zanimivi podatki o samoprispevkih, ki jih je zbral slovenski statistični urad (prej zavod) pri upravnih enotah, torej starih občinah, saj kažejo, da so ravno Pomurci na prvem mestu po njihovem številu. Tako je bilo konec lanskega leta po teh podatkih največ samoprispevkov, in sicer 352, v občini Murska Sobota. Sledijo ji občine Ptuj (197), Novo mesto (151) in Lendava s 135 občinskimi in krajevnimi samoprispevki. Dokaj visoko sta tudi stari občini Ljutomer s 83 in Gornja Radgona z 51 samoprispevki. Edinole v dveh ljubljanskih občinah, Ljubija na-Bežigrad in Ljubljana-Centcr tani ni bilo treba plačevati nobenega samoprispevka. Poleg tega so največ novih samoprispevkov, in sicer 11, lani uvedli v krajevnih skupnostih stare občine Murska Sobota. V občini Ljutomer so ljudje plačevali 3 nove samoprispevke, v občini Lendava pa dva. Med samoprispevki, ki so biti v veljavi konec lanskega leta, jih je največ (1746) zbiralo denar za ceste in mostove, za komunalo in ureditev naselij pa 1225, za vodovod in kanalizacijo 814 itd. Večina samoprispevkov se je zbirala na območjih posamezne krajevne skupnosti. Vse to kaže, da so samoprispevki še vedno v modi, saj njihovo šte- vilo v primerjavi z desetletjem nazaj celo narašča. M. JERŠE 4 vestnik, 21. septembrajj^ gospodarstvo Za telefonski mrk kriv le poceni priključek? o problemu telefonije v pokrajini ob Muri smo doslej že večkrat pisali. Ne le u.t smo po številu telefonskih priključkov na sto prebivalcev na zadnjem mestu v državi, ampak se pojavljajo tudi občasne težave s telefoniranjem. Tako so odročni predeli Pomurja zaradi slabih telefonskih zvez marsikdaj odrezani od drugih območij Slovenije in sveta. V preteklih dneh pa so se pojavile težave tudi v mestu Murska Sobota in okolici, kar je bila po zagotovilih predstavnikov tukajšnjega Telekoma posledica preobremenjenosti obeh osrednjih telefonskih central v Murski Soboti. Vedeti je namreč tre-I ba, da je njuna zmogljivost le 512 hkratnih telefonskih pogovo-I rov. To pomeni, da mora preostalih 3500 telefonskih naroč-' nikov počakati na sprostitev telefonskih linij. Kot smo zvedeli, se bo občasni telefonski mrk pojavljal vse do letošnjega novembra, ko v soboškem Telekomu računajo, da bodo dokončno na-mestih najsodobnejšo telefonsko centralo z ustreznim številom telefonskih priključkov. Po dragi strani pa v Telekomu tarnajo nad prenizko ceno te- ' lefonskega priključka, ki znaša sedaj nekaj nad 100 tisočakov za vsa območja države. Kot je znano, so morali prej v pokrajini ob Muri plačevati tudi sedem ali osem tisoč nemških mark v tolarski protivrednosti; to pa je seveda občutna razlika. Ob takšni pocenitvi telefonskega priključka je pričakovano veliko za- ; nimanje za nov telefonski priključek. Zato Je soboški Telekom poskušal čimbolj ustreči željam ljudi, saj je na telefonsko omrežje priključil v krajšem času vrsto novih naročnikov. Resda se je telefonski mrk pojavil zaradi preobremenjenosti telefonskih linij, toda tudi posodobitev telefonskega omrežja bo morala potekati hitreje kot doslej, če bodo želeli dohitevati razvitejše na tem področju. M. JERŠE Sklad RS za razvoj prodal Mesno industrijo Pomurka Novi lastnik prihaja iz Vojnika Direktor podjetja in organi prisilne poravnave o prodaji niso bili obveščeni. Za nakup se zanima tudi vnukinja nekdanjega lastnika Benka. Letošnji 23. oktober bo po vsej verjetnosti odločilen za Mesno industrijo Pomurka. Za ta dan je namreč razpisan prvi narok za prisilno poravnavo, razvoj nadaljnjih dogodkov v tem podjetju pa je v celoti odvisen od rezultatov te poravnave. V najslabšem primeru, če upniki poravnave ne bi izpeljali, je stečaj Mesne industrije tako rekoč neizbežen, tega pa si najbrž ne želijo niti upniki, še manj pa sam dolžnik. Zakon o prisilni poravnavi in stečaju namreč določa, da če prva poravnava ni uspešna, mora poravnalni senat uvesti stečajni postopek. drugim daje tudi soglasje k finančni reorganizaciji dolžnika. Po besedah direktorja Mesne industrije je predlog finančne reorganizacije pripravljen, z njo pa so skušali ugotoviti, kakšne obveznosti do upnikov lahko Mesna industrija poravnava iz tekočega poslovanja. Žal so te ugotovitve vse prej kot spodbudne, saj kažejo, da so obveznosti tako visoke, da bi morali upniki 90 odstotkov svojih terjatev spremeniti v kapitalske vložke, pa tudi preo- v Mesni v prihodnjem letu , . -striji zaklati 16.300 govedi 34,500 prašičev, seveda pa s® ■ • i.- ... rili f in kako ta cilj' stavlja vprašanje, L... prak.si rudi uresničiti, Najbeljt'"’' leče ob vsem pa je, da bo po i reorganizaciji I* zmanjšati tudi šte ^ilo zaposlenih, saj so našteli presežnih delavcev, tako da bodu --Izmetih ksf lagani tlnančni trebno močno i v proizvodnji motali 61 odstotkov delavcev. Z . zaposleniH šanim številom zaposi ustreznim zagonskim kap bi se morala po in J menjupr* teljev finančne reorgatiiz®'’ silna piiravnnva v enem letu. Kot smo « pa je pogoj za to. da se o ufiBJ sti Pomurke do on ^dtintkov. V ro" - šajo za 90 odstotkov. pa so hkrati s predlogof^ ne reorganizacije naročili analizi stanja v Mesni inttiif* o ki je zdaj že izdelana in n nak32‘J' razvojne možnosti ni J^ll se bo odbor upnikov s»r. naslednji seji, ki bo že prihod™ teden, Po tem ko se je 23. junija v Pomurki začela prisilna poravnava, se razmere v tem podjetju niso bistveno spremenile, šele v začetku tega tedna pa se je prvič sestal tudi odbor upnikov, ki ga je imenoval poravnalni senat pod predsedstvom sodnika Dezfderja Novaka, Sedemčlanski upniški odbor je sestavljen iz največjih upnikov Mesne industrije, za predsednika odbora so na prvi seji izvolili Jožeta Škulja iz Kmetijske zadruge Panonka; sam upniški odbor pa ima nekatere pomembne pristojnosti, saj med To so moji predniki HERMAN, FRIDERIK in jaz pa sem najmlajši LUDOVIK Prekoršek, grof celjski ali po novem LAJČI soboški! Mednarodni obrtni sejem v Celju Zlati ceh lendavskemu podjetju LOGO Finančna nedisciplina spravlja obrtnike v slabo voljo - Kaj je povedal dr. Janez Drnovšek? - Kje so bili pomurski lončaiji? - Bomo imeli sejem tudi v Murski Soboti? Po obrtnem zakonu je obrt opredeljena kot natanko določene dejavnosti, ki se opravljajo na »obrtni« (neindustrijski) način, pri tem pa ni pomembna organizacijska oblika (družbe kot pravne osebe ali samostojni podjetniki kot fizične osebe). Zakon tudi ne otnejttje števila zaposlenih. Je zakonodaja kriva za zmešnjavo na celjskem sejmu? Obrt ali drobno gospodarstvo? Na letošnjem obrtnem sejmu v Celju je razstavljalo svoje izdelke 1.753 razstavljalcev, od tega 944 »direktnih* in 809 zastopanih podjetij. Poleg domačih so se predstavila tudi podjetja iz 23 tujih držav. Glede na nova zakonska določila, ki opredeljujejo, kaj pravzaprav obrt je, naslov sejma ne odgovarja več, saj je bilo dejansko malo eksponatov, ki so bili izdelani na »obrtni« način Primernejši termin bi bil drobno gospodarstvo. Seveda, če sejem še naprej namerava predstavljali tudi industrijske oziroma serijske izdelke. Ti so prevladovali. Zdi pa se, da bi kazalo ostati pri že uveljavljenem terminu, torej obrtni sejem, saj je pod tem naslovom ni poznan le doma, ampak tudi v svetu, To pa tudi zahteva selekcijo razstavljalcev. Žal pa obstoji bojazen, da se vodstvo sejma ne bo preveč oziralo na formalnosti in bo še naprej sejemski prostor polnilo z vseobsežno ponudbo. Bodi torej sejem malega gospodarstva' malo gospodarstvo, regionalnih in lokalnih pospeševalnih centrov ter o promoiivnem, informativnem, izobraževalnem, svetovalnem in finančnem modulu, ki naj bi ga izvajali v novi organizaciji,« je v Informatorju Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo zapisal dr. Maks Tajnikar, minister za gospodarske dejavnosti. Center je zi s plačilno nedisciplino pripravili posebno gradivo, v katerem so orisali svoje težave zaradi plačilne nediscipline in navedli zglede, kako jo zagotavljajo v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Finančni minister mag. Mitja Gaspari pa je zavrnil pripravljene predloge za zagotavljanje plačilne discipline, saj so bili po njegovem mnenju preveč administrativne narave. Menil je, da je treba rešitve v sistemu tržnega gospodarstva postavljati na dolgi rok in se zavzel za usklajeno pripravo sprememb in Letošnji sejemski živ žar v Celju je nekoliko motilo slabo vreme, a to ni bistveno vplivalo na rekorden obisk. - Fotografija: Sherpa Novi časi, nove naloge Sredi letošnjega leta je bilo v Sloveniji vpisanih v obrtni register 51.000 gospodarskih subjektov, od teh 10 odstotkov »obrtnikov« oziroma po novem samostojnih podjetnikov. Kot dejavnosti so prevladovale (in to je dobro!) proizvodne dejavnosti: kovinska, gradbena, lesna in elektro, manj pa je bilo storitvenih dejavnosti. V »obrti« je bilo : ::upaj z lastniki zaposlenih nekaj 'ez 100.000 ljudi. Kako naprej? »Organizirali smo pospeševalno mrežo z več sto Člani in vsako leto namenili nekaj sto milijonov tolarjev za njihovo delo... Pripravljamo strategijo razvoja malega gospodarstva in drugačno organiziranost pospeševalne dejavnosti v državi. Odprta je razprava o vlogi Pospeševalnega centra za vključen v mrežo Euro Info centrov. Slovenija je mlada (4 leta) Predsednik Vlade R Slovenije dr. Janez Drnovšek je na otvoritveni slovesnoii v Celju ugotavljal, da zadnja tri leta beležimo 3-odstotno gospodarsko rast, hkrati pa nam je uspelo zaustaviti inflacijo. Stabilni pogoji gospodarjenja, trdna valuta in stabilna predvidevanja gospodarskih gibanj in pogojev poslovanja so pogoji, kakršne si za svoje delo želijo tudi obrtniki. Vlada pripravlja zakonske rešitve še za druga odprta vprašanja (plačilni nered. visoke obrestne mere, slabi finančni pogoji poslovanja, drag naložbeni denar...) V službi za gospodarski razvoj Obrtne zbornice Slovenije so v zve- dopolnitev obstoječe zakonodaje. Tako naj bi v Državnem zboru kmalu obravnavali zakon o izvršilnem postopku in zakon o stečaju in prisilni poravnavi, uskladiti je treba določila zakonov o obligacijskih razmerjih, menici. Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje ... Kdo je bil iz Pomurja? Pa se vrnimo k razstavljalcem! Iz Pomurja so na celjskem sejmu razstavljali, oziroma se kako drugače predstavili s svojimi izdelki oziroma ponudbo: Ahsa - Zimski vrtovi, d. o. o.. Murska Sobota, Barex. d, o. o.. Murska Sobota, Center za razvoj podjetništva Lendava, Durda Trans Gornja Radgona, Ezlicher, d. o. o, Murska Sobota, LOGO, d. o, o., Lendava, Vlado Mihalič, s. p., Ljutomer. Modna kravata Gjergjek Murska Sobota, Muller, d. o. o., Radenci, Milan Muhič, s. p., Gornja Radgona, Območna obrtna zbornica Murska Sobota, Omega, d. o. o.. Gornja Radgona, Pekama in trgovina, Štefan Toplak, s. p., Nedelica, Pomurska založba Murska Sobota, S print, Srečko Kavaš, s. p.. Murska Sobota, Špremotez, d. o, o,, Gornja Radgona, Tokain, d. o, o,. Gornja Radgona, Trgovska obrtna zadruga Prekmurka Murska Sobota, Var-stroj, d. d., Lendava, Zadravec, d. o, o., Rakičan ... To pa je najbrž vse. S svojo ponudno se ni predstavi! noben gostinec z našega območja. Pomurska zastopanost je bila skromna glede na razvitost obrti in malega gospodarstva. Resnici na ljudo pa je treba vendarle zapisati, daje dejavnost nekaterih naših firm na sejmu izstopala, četudi je bila predstavljena v okviru obrtne zbornice ali zadruge, denimo Inoks in Roto iz Murske Sobote. Prav gotovo pa so s sodelovanjem na sejmu zadovoljni v lendavskem Logu, kajti za svoj visoko-dvižni viličar BHV 12 i so dobili priznanje Obrtne zbornice Slovenije, tako imenovani bronasti ceh. Pogrešal pa sem zlasti naše predstavnike domače in umetne obrti. V hiši obrti v atriju sejmišča so se tako predstavili (obiskovalcu iz Pomurja) le »tuji« obrtniki naslednjih dejavnosti; lončarstvo, kovaštvo, klekljanje, sedlarstvo, pletarstvo, pihanje stekla, svečarstvo, lectar-stvo, graviranje stekla ter pečarstvo. Gospodarski sejem v Soboti? že res, da se nekaj pomurskih firm predstavlja tudi na kmetijsko-živilskem sejmu, nekatere sodelujejo na drugih sejmih, a zdi se, da je vse to premalo za predstavitev izdelkov pomurske industrije, drobnega gospodarstva in obrtništva. Ideja o neke vrste m gospodarskem sejmu, ki naj bi bil spomladi (katere, to pa je že drugo vprašanje) v Murski Soboti, ni nova. Uresničila naj bi jo območna gospodarska zbornica Prekmurci, Prleki in pomurski Štajerci imamo kaj pokazati. ŠTEFAN SOBOČAN » I stalih 10 odstotkov obveznosti Mesna industrija ni sposobna poplačati. I Pomurka rabi še od 7 do 8 milijonov mark svežega kapitala Vsaj zaenkrat kaže tako, da upniki nad takšnim predlogom finančne reorganizacije niso navdušeni, potreben pa bo seveda temeljit premislek in dogovor, saj bi po neuspešnem prvem naroku prišlo do stečaja podjetja, vendar tudi čiani upniškega odbora zatrjujejo, da si lega ne želijo. Da težav pri izpeljavi nekaterih aktivnosti ne bo malo, kaže razpoloženje med največjimi upniki. V Skladu za razvoj, ki je večinski lastnik Pomurke hkrati pa tudi največji upnik, saj njegove terjatve do Mesne industrije presegajo 38 milijon mark, pravijo, da so del svojih terjatev.sicer pripravljeni spremeniti v kapitalske de' leže, za določen del pa želijo, da se jim poplača. Tako naj bi jim 20 odstotkov terjatev poplačali takoj. 30 odstotkov so pripravljeni dolgoročno in pod ugodbnimi pogoji reprogramirati, preostale terjatve pa so pripravljeni spremeniti v kapitalske vložke. Sicer pa je vseh upnikov, ki so v roku prijavili svoje terjatve, 145 in od vseh teh je odvisno, kako se bo prisilna poravnava iztekla. Razrešitev dolgov pa seveda še ne pomeni tudi rešitve za Mesno industrijo. Če bi po uspešno opravljeni prisilni poravnavi le-ta želela normalno poslovati, bi potrebovala še od 7 do 8 milijonov mark svežega kapitala, saj je le ustrezna finančna moč porok za uspešno poslovanje. Po sedanjem predlogu finančne reorganizacije bi se morala bistveno povečati tudi izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, ki so zdaj že nekaj časa izkoriščene le okoli lO-odstotno. 350 delavcev preveč v letu 1996 bi morale biti klav-niške zmogljivosti pri govedu zasedene 46-odstotno in pri prašičih 38-odstotno, saj z manjšo zasedenostjo ne bi bili konkurenčni na trgu. To pa pomeni, da bi morali predstavniki smo pričakovali, da b ^^jji slišali tudi informadb_ Pomurke, vendar se Po informacijah, ki su P nost, je bila namreč podpisana pogtNin ' jp p industrije Pd' “ fCa'’' hčerinskega pn . i ksi' d. o, o. Vecitnki je kupila družba F družba 5 X -AriaiO ,, Din smo bra ipp Mesne industrije preko trans, d. o, o. transa je d. o. o deleža pa Ljubljane in 1 Da bodo s prodajo^ a P' Da bodo s prodajo ■■■<-člane upniškega pričakovati tudi sni iaduitdji teče nava in mora rato " daji dati še upravitelj Člane upniškega nat prisilne porav mav«' ,nie ,ik‘' nje pa naj bi ^.(.,1.0 pristojnosti uP ps^|. bora. O podpisu r obvestil niti up' okviru lati ni senat sl' dajo pa ni vedel nin ‘kvarno .tiil " .;HL I sklad vendarle rko proda novem ,gušno : jO sno pa je, zakaj je । |f tvijo tako dolgo ža' aktivnosti za iskanje ,K, aktivnosti za stnika tekle oceni. ■pre^“)-ii,if bili odločeni, daj , pfodw^ po njegovem /Lgali lasali zato, ker s ga ponudnika. 'jjj k«- as’ Vojnika so se b" mnenju sklada pogoje, pogd^^'^. -ešna' veljavna šele .n, vani lavtia sciv r- yj, ,J i. U prisilni se 1^' Ce je končna. to zvedeli ( ,, Za nakup se n irtj-l i/T tudi kh nimajo tudi po jf 1^^‘ZrJi^’:. ki sicer P* denacionahzgflE vrnitve ^r:nkove mesme^- ^^danje klciiic rka. LVP 21 ■ septembra 1995 5 gospodarstvo ^^nigačna organiziranost regionalne in lokalne pospeševalne mreže Ideja naše glave kriva w za zvišano temperaturo Maks Tajnikar postaja vse bolj znan po tem, da vsakih toliko časa izreče izjavo, Je tako neposredna, brezkompromisna ali s podtonom avtoritarnosti, da pošteno ,^1 uho, nekatere ljudi pa zadene naravnost v njihovo najobčutljjvejšo točko. .1 obrtnem sejmu Je spet dvignil temperaturo z izjavo, da .Milo ®uiisfrstvo organizira lokalno in regionalno pospeševalno gospodarstvo tudi samo, torej brez podpore obrtne in ^'4')ih thdi dt po Združenja podjetnikov Slovenije. Prvi mogje so torej tisti, ki jim je dr. Tajnikar stopil na žulj, "'‘dt^ti ™ 'rjave, kot da predlog ministrstva diši po sisovskl orga-»atji . * (la bo vzdrževanje takšnega sistema pobralo polovico de-razvoj malega gospodarstva ali da vse skupaj Nekdanje partijske celice, ‘«htj gre’ Ali res za ve- d-i ima v sebi vse džhko ®itio h^ ^erso govorili trije, ali 'ftien mački stopiš kremplje? regionalne >Mri. Irie in regionalne mreže ogroža ne- n osti h. Na izid bo zanimivo počakati, saj vendar gre za prvi konkreten poizkus opuščanja centralizma. Projekt, ki ga poskusno začno uvajati že v Celju, po njem pa se ozirajo tudi na gorenjskem in primorskem, so za svojega sprejeli tudi prvi možje pomur- Tajnikar povabil tudi Anton Ba-lažka, direktorja Centra za razvoj podjetništva v Lendavi. »Skušali smo dati svoj prispevek k temu, kako naj bi se mreža organizirala. predvsem v smislu, da mora biti razvoj nekega kraja celovit,« je povedal. Težko je namreč govoriti samo o pospeševanju malega gospodarstva. ker je to samo del celovitega razvoja nekega kraja. Zato naj bi se v regionalnih centrih, pod eno straho zbralo vse, kar je namenjeno spodbujanju razvoja lokalne skupnosti ali kar lahko nekaj prispeva k razvoju.« trofirana pospeševalna mreža, kot pravi dr. Tajnikar, namreč sedaj zase požre preveč denarja, ki je sicer z državne blagajne odposlan z namenom pospeševanja podjetništva in razvoja. Ali bo decentralizacija pospeševalne ali razvojne lokalne in regionalne mreže postavljena tudi po finančni plati? Sredstva naj ne bi razdeljevali lienarno, ampak odvisno od lokalne iniciative. Večje bo, več bo tudi denarja, zato se bo lahko zgodilo, da bo nekdo dobil več in drugi manj. Ostaja nam vprašanje: Koliko je v ljudeh naše F Vlada Dražji telefonski impulzi Stanovanjska posojila za prve iskalce stanovanj in neprofitne organizacije -Vladno delovno skupino za preprečevanje zlorab pri privatizaciji bo vodil mag. Tone Rop - Dražji le notranji telefonski impulz - Zakon o mamilih 1 j 1 1 Mr Jej, “"ien.. ►'"‘"“VIJ en o. torej Katero mini-pobere preveč Postavljeno. torej za katero mini- '" n pa tudi dobro utr- Predlog drugačne nlb skupnosti pa ’ 1' '^li ^rnpak v svoji >1'1^5?.“' le centra-r'^' tB odločalo v Itatertje zgrajen organizirano-^ter presenetljiv novi iz LJublja- i?' 'd Iciin P^^riistrstev za zna-kmetijstvo, SZ’’>tdi.^?7‘’"osein razI -i mai sklada za ....... nastala v naši hi‘’Ulnf’j'‘ * '“'.'■e organizirano ^eionalne pospeše-ift ddat k? "Je nekaterim dvi-Jemljemo podpori sklada za 'rf-l-, ti- Eospodarstva. Ob II Vedeti, da Je ini- fc- ’i * r. J V naši kot pro- PO tem, ko so na lI’'' 'lud i* 1 ^^^P^^^Iatstvu po-fc"'-P®* '"■n bo usoda pro- 'hj.^ojekt tremniii v. kak-ostri ^'Pplji in koliko Za svojega sprejeli v lokalnih skup- na:'TJ iJlp Vlada Republike Slovenije je na svoji zaditji seji obravnavala finančni načrt in naložbeno politiko stanovanjskega sklada Slovenije. Na novinarski konferenci je minister za okolje in prostor Pavle Gantar povedal, da je stanovanjski sklad že lani pripravil finančni načrt za letošnje leto, vendar bo komaj sedaj prišlo do njegove uresničitve. Vzrok je bil v nesprejetem proračunu, saj Je sklad ugotovil, da brez dokapitalizacije ne bo šlo. DokapHaliza-cija pa se lahko zgodi samo s pomočjo denarja iz proračuna. V stanovanjskem skladu so predvidevali, da bodo dobili 5 milijard proračunskih tolarjev, dobili pa so 2,8 milijarde tolarjev. Za posojila za nakup starih stanovanj bo namenjeno 584 milijonov to-laijev, za obnovo starih stanovanj pa 250 milijonov tolarjev. Drugi razpis pa bo zajemal interesente na področju neprofitnih stanovanjskih organizacij; njim bo na razpolago 1,47 milijarde tolarjev. S tem denarjem naj bi prišlo od 700 do 900 novih stanovanjskih enot. Oba razpipa sta bolj namenjena tistim, ki bodo prvič ali na sploh reševati svoj stanovanjski problem. Vlada Republike Slovenije Jc ustanovila in določila naloge vladne delovne skupine za preprečevanje zlorab in divjih privatizacij. Predsednik skupine jc mag. Tone Rop, državni sekretar v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, namestnik je dr. Vlado Dimovski, državni sekretar v ministrstvu za gospodarske dejavnosti, člani pa Valter Reščič iz ministrstva za finance, Klavdijo Stroliga, direktor urada za preprečevanje pranja denarja, Viktor Volčaršek, glavni republiški inšpektor, Slavko Debelak iz ministrstva za notranje zadeve, Jože Tratnik z ministrstva za pravosodje, minister brez listnice Lojze Janko, Mira Puc iz agencije za prestrukturiranje in privatizacijo in mag. Uroš Korže, direktor sklada za razvoj. 'i '■■‘Ih HiiJii.j.,.. Jfa " ••‘•Jfnic-.’. vr. n? ■J Posojilo za proračun ' Vlada je za izvrševanje letošnjega proračuna najela sindicira- , no posojilo pri tujih bankah v znesku 7,3 milijarde tolarjev za | dobo odplačila 7 let. Posojilo naj bi bilo izredno ugodno, boljše kot vsa predhodna, to pa je med drugim tudi posledica konvertibilnosti tolarja na svetovnem trgu. Vladaje odobrita podražitev telefonskih impulzov v domačem prometu. Podražitev Je 9-odstotna, začne veljati s I. oktobrom, njen vplivna inflacijo jc 0,05-odstoten. Vlada je tudi sprejela predlog zakona o mamilih in psihotropnih snoveh, ki ' bo sedaj obravnavan v državnem zboru. Marjan Horvat 1«:. skih gospodarstvenih inštitucij in združenj. Toliko bolj, ker vendar gre za zamisel, ki so jo skupaj z župani nekaterih pomurskih občin tudi sami predlagali. K ustvarjanju projekta organiziranosti regionalne in lokalne pospeševalne mreže pa je dr. Maks Ne gre za postavljanje nove mreže, ampak za združitev potencialov, < je rekel Anton Balažek. Pod eno. vednar regionalno streho naj bi dozoreli inicialni razvojni projeti, zanje pa bi država, po enotnih in novo postavljenih kriterijih, prispevala denar, Hiper- pokrajine nemirnega in podjetniškega razmišljanja, koliko bo inicialnih projektov? »Iniciative je precej. Bolj pa se bojim tega, da se ne bomo znali organizirati in bo še naprej vsak po svoje šofiral.« (Anton Balažek) MAJDA HORVAT Jože Škulj direktor Panonke Ugibanj o tem, kdo bo novi direktor Kmetijske zadruge Panonka, je konec. Na nedeljski seji upravnega odbora zadruge so namreč na to mesto izvolili Jožeta Škulja, dosedanjega vršilca dolžnosti te zadruge. S 14 glasovi med 24 prisotnimi članrje tako premagal protikandidata Jožeta Tivadarja, ki je včasih opravljal sekretarske fukcije v Kmetijski zadrugi Pa-nouka, zdaj pa je strokovni sodelavec Zadružne zveze Slovenije. Jože Škulj je bil na funkcijo direktorja zadruge izvoljen za prihodnja štiri leta. Sicer pa novi direktor Panonkinim zadružnikom ni neznan, saj je že v lanskem letu začet s pripravo sanacijskega programa, ki je predvidel združitev vseh dotedanjih pravnih oseb v enovito kmetijsko zadrugo. Takšno enovito sanacijo so člani zadruge sprejeli letos spomladi, z marcem pa Je bil Jože Škulj imenovan tudi za vršilca dolžnosti zadružnega sistema Panonka. Letošnje prvo polletje je zadruga tekoče poslovanje zaključila z dobičkom, največji problem zanjo pa še vedno predstavljajo stari dolgovi, ki krepko presegajo poldrugo milijardo tolarjev. L. KOVaC ^tništvo y gradbeništvu še ni zlata jama »i.. ErvitK. ■ - ■ K'“uerm podjetje Gidos Je med prvimi v naši pokraiim pa '4^ <*ekaj ’ * ‘^pravilo postopek lastnlitjepja, tako da ima sedaj že v podt^** poslovanja po novih pravilih in z novimi lastniki, bi, kot so napovedovali, prineslo nori prepih in I Pri^ pravijo, da o vidnih učinkih tega sedaj morejo ■ ''lii^P" jdfc o« daljši rok. Podjetje so olastninili z no-za kar so morali ob cerfifikatih poseči 5'41 ‘drug način priti do denarjaj.Tako so ob vo- ^^tnim kapitalom pri lastnipjepju podjetja sodelovali ^Kdteri z večjim drugi z mapjšim deležem. ^dS «14« »T ij rkZsi>z^j4rLl^i_ doda v P" ‘delitvi X ‘“delitvi Jože povedal, I la Jt O|]- V vseh temu '■ iicer s tem- SS?^ai£ ‘dovoljeval rt.p * prihodnje, ‘dobička z Kapital najprej "^.da obogati z vlaganjem v posodobi- tev Drago Jurovič, tudi član uprave, pojasnjuje s tem, da je kolektiv vendar mlad, torej je tudi večina delničarjev mlajših. Poslovni rezultat: petsto milijonov »Realizacije je bilo ob polletju za 500 milijonov tolarjev. S takim poslovnim rezultatom smo zadovoljni,« je povedal Jože Hanc. Četrtino tega so ustvarili na tujem, predvsem na Madžarskem in nekaj v Nemčiji. Gidos namreč ima na Madžarskem podjetje, oziro- ma je njegov večinski lastnik. Tako so imeli precej del na tujem imeli tega podjetja, nekaj pa ob sodelovanju z drugimi domačimi partnerji, V Budimpešti so končali poslovno bančno stavbo in v Zalaegerszegu bazen mestnega kopališča. Njihovi domači večji objekti pa so razširitev in obnova doma rudarjev v Fiesi, prenova restavracije Termal v Moravskih Toplicah in gradnja bazena v Banovcih, s kamnoseškimi in keramičnimi deli bodo sodelovali pri gradnji bazenov v Radenski, z drugimi partnerji gradijo prizidek in telovadnico pri šoli na Srednji Bistrici ter druga raznovrstna dela v Pomurju. Značilnost njihovih del je torej, da ne gradijo za trg, ampak za znanega naročnika. Za poplačilo ne sprejemajo kozarcev Gradbinci vedo, da za delo, ki ga opravijo danes, jutri še ni pla- čila. Zaradi večje ponudbe s strani izvajalcev in manjšega povpraševanja naročniki del vse bolj igrajo na to karto. Tako pritiskajo z daljšanjem plačilnih rokov, zadrževanjem plačil, s kreditiranjem s strani izvajalca, pa tudi s kompenzacijskim poplače-vanjem. In slednjih je ogromno ter vedno več. »Mi nismo tako daleč, da bi za poplačilo morali sprejemati na primer kozarce,« Je povedal Jože Hanc, oba sogovornika pa sta kompenzacije, ki jih ima Gidos, označila za poštene, torej da zaradi njih podjetje ne izgublja ali zanje tudi ne dajejo posebnih popustov. Samoocena Nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše, velja tudi za Gidos, Jože Hanc in Drago Jurovič pa sta v samooceni podjetja naštela nekatere prednosti, ki so na njihovi strani. To je dober in Strokovni kader, večvrstnost strokovnjakov ali možnost opravljanja več vrst gradbenih del, srednja velikost podjetja, s tem pa tudi prilagodljivost in prednost pri vodenju. Stavijo pa na kakovostno opravljne storitve in upoštevanje postavljenih rokov. Naročena dela lahko opravijo tudi v zelo kratkem času. K samooceni podjetja sodi tudi beseda o razmerju, sodelovanju med zaposlenimi in vodstvom, »Sodelovanje med vodstvom in zaposlenimi je dobro.« (Jože Hanc) Gidos je tudi komitent LB Pomurske banke in slednja jih pri dajanju posojil za sprotno poslovanje uvršča v dober bonitetni razred, kar lahko razumemo, da jih ocenjuje ter ima za dobrega poslovnega partnerja. Vestnik! Plače po KP in individuanih pogodbah Zaposleni so plačani po kolektivni pogodbi, zaslužek pa so doslej vedno nesli domov petnajstega v mesecu. Direktorji petih poslovnih enot podjetja - kera-mičarstvo in kamnoseštvo, mizarstvo, elektro in. strojne instalacije ter gradbeništvo -in vodilni delavci podjetja prejemajo plačo po individualnih pogodbah. Te plače pa so odvisne od rezultata poslovanja enote ali podjetja v celoti. »Mi vodimo poslovne rezultate za vsako enoto posebej in mesečno se spremljajo podatki uspeha. Na to potem vežemo ali določamo mesečno plačo. Ocenjujemo in v praksi se je pokazalo, da je to zelo stimulativno,« Je rekel Jože Hanc. MAJDA HORVAT £ 6 vestnik, 21. septembra rf občine Obiskali smo Občino Hodoš - Šalovci Glavno je, da se zadeve premikajo bolj Budinci, ki so v obdobju nekaj več kot deset let izgubili okrog 200 prebivalcev. Zdaj imajo okrog ISO prebivalcev, v predzadnjem popisu leta 1981 pa so imeli blizu 400 ljudi. Na srečo se je v zadnjem obdobju to izseljevanje ustavilo, saj jih je nekaj dobilo zaposlitev v Panonkinem obratu Semena na Hodošu, ki obdeluje nekaj nad tisoč hektarjev zemlje. Trenutno je tu zaposlenih 33 delavcev, predvsem iz naše občine. Upamo, da se bo ta obrat še širil. Za zdaj še nepoklicni župan novoustanovljene Občine Hodoš - Šalovci Aleksander Abraham me je prijazno sprejel v svojih novih prostorih v središču Salovec. 31-letni kmetovalec iz tega kraja je namreč v začetku letošnjega leta sprejel to odgovorno funkcijo. »Zaradi povečanega obsega dela na ravni občinskega sveta menijo, da bi v prihodnje postal poklicni župan. Nikakor pa ne želimo povečevati občinske uprave, saj je naš občinski proračun v glavnem namenjen za naložbe in hitrejši razvoj občine. Če nisi profesionalec, enostavno ne moreš opraviti vseh nalog, saj moraš biti kot župan navzoč ne le osem, ampak včasih celo dvanajst ur, ker so mi zaupali različna področja: od finančnih, komunalnih in socialnih zadev do vzgojno-varstvenih nalog itd. Hkrati imamo nekaj del iz pristojnosti občinske uprave pogodbeno oddanih. To je predvsem vodenje financ in knjiženje, kar opravlja servis Trajbar, poleg tega pa imamo delavca, ki nam pogodbeno pomaga pri nastavitvi računalniških programov, medtem ko Mestna občina Murska Sobota opravlja strokovne naloge s področja šolstva, zdravstva, vzgojno-varstvenih vprašanj in I I uvajanja mladih.« Skrb za ureditveni načrt in projekt kabelske TV »Delo občinske uprave in občinskega sveta smo tako rekoč dokončno organizirali. V naši občini smo pravočasno sprejeli statut in poslovnik za delovanje občinskega sveta ter imenovali komisije in odbore, ki so posvetovalni organ občinskega sveta. Prav tako smo pravočasno sprejeli proračun, zato sedaj lažje izvajamo naloge. V občinski upravi imamo trenutno zaposlenega enega delavca, ki opravlja vse naloge za krajevne skupnosti. Občinski svet je sprejel tudi nekaj odlokov, ki so bili nujno potrebni za delovanje občine. Sedaj pripravljamo še nekaj odlokov glede pokopa- 10 tolarjev za kilogram, kar menim, da ni malo. Nismo pa pozabili tudi na malo gospodarstvo. Se ta mesec bomo razpisali posojila za 15 milijonov SIT, in sicer skupaj z UBK- banko, ki zagotavlja 7-odstotno obrestno mero, kar je dokaj sprejemljivo.« Zajeziti izseljevanje prebivalstva Občino Hodoš - Šalovci sestavljajo štiri krajevne skupnosti, in sicer Cepinci z vasmi Markovci, Budinci in Čepinci, v KS Šalovci spadajo poleg Šalovec tudi Dolenci, v KS Hodoš Krplivnik in Hodoš, na novo pa je sem uvrščena tudi KS Domanjševci, ki je bila prej v KS Križevci, vendar so občinske meje določile drugače. Površina novoustanovljene občine ”1 f. R IZ NEPOKLICNEGA V POKLICNEGA ŽUPANA - Aleksander Abraham naj bi zaradi obilice obveznosti postal poklicni župan Občine Hodoš -Šalovci. 70 odstotkov ljudi. Poleg tega je skoraj 500 prebivalcev zaposlenih, med njimi večina v obratu tovarne Mura v Gornjih Petro-vcih, nekaj jih odhaja vsakodnevno na delo v Mursko Soboto, marsikdo pa je našel zaposlitev doma, zlasti kot mali podjetnik, trgovec, gostilničar ali obrtnik. Za zdaj je še precej mešanih kmetij, saj je i J CESTA POMENI NOVO ŽIVLJENJE - To bi nedvomno lahko trdili za odsek med Dolenci in Budinci, ki ga gradijo delavci Cestnega podjetja Murska Sobota. liškega reda in zbiranja odpadkov, že v začetku leta pa smo sprejeli odlok o traktorskih taksah. V ospredju so priprave na določitev ureditvenega območja Občine Hodoš - Šalovci, zato bodo o tem dokumentu oktobra javne razprave. Ta projekt, vreden 700.000 tolarjev, pripravlja ZEU - inženiring Murska Sobota. Imamo tudi projekt za kabelsko televizijo v Šalovcih in Domanjševcih, na katerega se bodo lahko priključile tudi druge vasi. Trenutno je prijavljenih 120 naročnikov,« dodaja sogovornik. Sicer pa je občinski svet 11-članski in vzorno sodeluje z madžarsko narodnostno skupnostjo, saj ni večjih problemov In se medsebojno spoštujejo. »Ker je naša občina pretežno kmetijska, smo temu iz proračuna namenili določena sredstva za regresiranja pri nakupu strniščnih posevkov, ob jesenski setvi pa je zagotovljen denar za regresiranje semenske pšenice, rži in ječniena, in sicer naj bi bila okrog 7500 hektarjev, pri čemer polovica odpade na obdelovalno zemljo, druga polovica pa je gozd. V tej občini, ki je narodnostno mešana, živi sedaj okrog 2500 prebivalcev. V treh madžarskih vaseh Krplivnik, Hodoš in Domanjševci prebiva pri-bližno 850 pripadnikov madžarske narodnostne skupnosti. Kot znamenitost občine se večkrat omenja edino rastišče dišečega volčina v Sloveniji, in sicer v Frimovi gošči v Šalovcih. Premorejo pa tudi nekaj kulturnih spomenikov, to so predvsem zelo lepe cerkve, ki jih je v občini pet. »Ena najstarejših ri-msko-katoliških cerkva pa je v Domanjševcih, ki jo želimo s pomočjo denarja iz državne blagajne drugo leto popolnoma obnoviti, ker je trenutno v zelo slabem stanju. Ravno katoliška in evangeličanska vera sta pri nas močno razširjeni,« zvemo v pogovoru. Sicer pa občani večinoma živijo od kmetijstva, saj je z njim tako ali drugače povezanih okrog eden od gospodarjev zaposlen v podjetju ali pri zasebniku. Ne saj je dograjena dodatna sušilnica.« Kmalu asfaltirana cesta do Budinec v občini so »odprli« tudi nekaj naložb. Med njimi je največja modernizacija in asfaltiranje trikilometrske občinske ceste Dolen-ci-Budinci proti madžarski meji. Brez dobre ceste ni mogoč hitrejši razvoj tega predela. Ta cesta, ki jo gradi Cestno podjetje Murska Sobota kot najugodnejši ponudnik, je že pripravljena na asfaltiranje, saj že bo zelo podražilo. Še sreča, da ima večina gospodinjstev lastne greznice ter ne onesnažujejo jarkov in potokov. Nekateri vaški vodovodi pa se odlikujejo tudi po kakovostni pitni vodi. Zaradi lastnih studencev oskrba z vodo ni problematična, izjema je le sušni predel Čepinec, kjer občasno primanjkuje vode. Že v tem mesecu pa bo prišlo do organiziranega odvoza odpadkov v Šalovcih, Domanjševcih in Krplivniku.« Načrtov jim očitno ne manjka Načrtujejo pa tudi gradnjo osnovne šole v Šalovcih, za katero že imajo lokacijsko dovoljenje. »Predvidevamo, da bomo prihodnje leto začeli z etapno gradnjo te šole. V prvi fazi bo na vrsti telovadnica. v naslednjih dve letih pa bi v dogovoru z ministrstvom za šolstvo, id je večinski financer, dogradili manjkajoče prostore, zlasti kuhinjo, jedilnico in sanitarije, v stari šoli pa bi prostore preuredili za vrtec. Ta naložba bo vredna okrog 120 milijonov tolarjev. Tik I!,... O, ifi j p.,_________;i vaseh dobro po*-bljeno za oskrbo prebivala' UailVŽVHlLLLl Življenjskimi pobe® ‘ nami, saj je več zasebnih non govin in gostinskih lokalov^* Ne smemo pozabiti, aal^ Občini Hodoš-Šalovci ■ de] a'nosi- pa je v vseh osnovnimi vejena tudi društvena pri čemer prednjačijo k organin'-') gasilsl^^ društva. »Celotno smo tako rekoč izpeUai‘.^“ ca. Imamo poveljstvi civiln J. Osem gasjlskt čite in gasilstva. društev premore devet .1 Gnisiev preriioicuv’* -i-iirJ zelo dobro opremljena, «? potrebovali še eno uspešnejše posege, predelu občine pa avtocisten”; hribov«"' ptitnanj^'')' gašenje nekaj mlak z vodo za š r.h.u;;.... .c lahko no dejavnostjo, saj jjjt kulturna društva. 2ani^J Pohvalimo se delovanj'' prav tako za športno de Tlocfi Tcj nr\oniTiet lil ' ij. zlasti za nogomet m jd« met, v občini pa imamo „. obetavno tekmovalko 5oa '. - zarnedpam-V Šalovcih pa« Gon*'® man, ki nastopa na tekmovanjih. mo edini v tem delu kinodvorano, ki je v nju. z občinskim denarje F Bi iolUr poanti' ■t II L oktobra letos načrtujejo končanje teh del, katerih vrednost ocenjujejo na okrog 54 milijonov tolarjev. »Takrat načrtujemo tudi enodnevno odprtje mejnega prehoda z Madžarsko. Denar za cesto je zagotovljen kot delež KS Čepinci in Šalovci, kar je bilo plačano že leta 1993, Del denarja pa seveda pričakujemo tudi kot demografsko ogroženi, medtem ko smo največ finančnih sredstev zagotovili v proračunu Občine Hodoš - Šalovci. Upamo, da bomo še letos začeli z deli na enem od treh odsekov cest, za kar je bil denar zagotovljen v okviru stare soboške občine. Gre za odseke v Dolencih, Čepincih in za Šalo-vci-Domanjševci,« nam je povedal prvi mož Občine Hodoš - Šalovci. Že letošnjo jesen pa bodo začeli zbirati ponudbe krajevnih skupnosti za posodobitev cest v prihodnjih letih. Posebej zato, ker je v tej občini še vedno okrog 27 kilometrov neasfaitiranih občinskih cest od skupnega števila 52 kilometrov prometnih povezav. Posebno skrb namenjamo tudi ureditvi gozdnih poti.« Velik problem, s katerim se spopadajo, je telefonija. »Imamo namreč zelo malo telefonskih priključkov, predvsem v Čepincih in Markovcih, kjer sta le po en vaški priključek, potrebe po novih telefonih pa so zelo velike. V dogovoru s Telekomom naj bi prihodnje leto ta problem rešili. Telefonska centrala v Šalovcih premore 380 številk, zato bo treba zgraditi os- II NOVA SUŠILNICA SEMEN NA HODOŠU - SemenaH^J^^ delu Goričkega že dolgoletno tradicijo, zato je nova susi pomena. Fotografija: M. JERŠE pred začetkom gradnje je tudi bencinski servis v Šalovcih, na Hodošu pa bomo kmalu odprli Kompasovo brezcarinsko trgovino. Tudi to bo del naše ponudbe občanom in turistom, ki prihajajo prek mejnega prehoda na Hodošu. Tam je urejena tudi notranjost otroškega vrtca, nato pa bosta na vrsti še dvorišče in dovozna pot. Drugo leto pa bo treba nekaj postoriti tudi v vrtcu v Domanjševcih. Sicer samo pomagati, da Ji* vodijo to dejavnost, paj s krajevno tujemo letos ureditev ■' ' Liin skupn‘^';,rsln^ tujemo letos ^si>- kurjave v dvorani, kdp^^ ^^uiK tudi nove sedeže, M J' jepi^ namestiti. Letos racrtdJ,^ namestiti. Letos ureditev okolice fb«^ ruP*®; ža v Šalovcih,« zveitb' Občine Hodoš - Salovd Abrahama. JFH^ Seja Občinskega sveta Rogašovci Obeti od delitvene iC bilance in lastne V soboto so svetniki Občine Rogašovci opravili Že 9. drugim priča o njihovi dokajšnji zavzetosti za reševanje ospredju zanimanja je bita gotovo predstavitev usmeritev in P P fog**® lavo premoženjskih in delitvenih bilanc občin. Kot je ^ii"***^ ■ J* območje do ustanovitve nove enih bilanc občin. Kot je občine spadalo pod veliko sobo " nprflt^ji iko zanimive delitvene bilance, nnenju župana Janka Halba, ’ sesbt^^.p ___________________:i____J,.., hi scnK**' .. in'.L Občina Huduš - Šatovel ima za zdaj prostore v vaškt>za-dnižncm domu v Šalovcih, ki jim jih je zastonj odstopila krajevna skupnost. Pred dobrim letom pa se je z veletrgovino Potrošnik, ki je hi uredib trgovino, dogovorila, da prevzame del lastništva. Del doma je tudi v lasti zadruge, predvsem tam. kjer ima svojo trgovino in skladišče, del doma pa je v lasti krajevne skupnosti. S tem je dom razdeljen na tri dele, pri čemer je KS del doma dala v uporabo kulturnemii društva, ki skrbi za imltume prireditve tn kmo. Sicer pa so tu še izpostava Upravne enote Murska Sobota ozuoma prejšnji krajevni urad, kemična čistilnica, prostor za delovanje društev, pošta in Telekom. Kot skrivnost naj izdamo, da naj bi sedež občine premestili v novo poslovno zgradbo, ki nai bi bila dograjena prihodnje leto. zdgj ne puščaj vnemar še kako zanimive delitvene bilance, obetajo določen delež. Po mnenju župana Janka Halba, pooblastili za urejanje premožepj^o-pravnih zadev, niki vseh novous-tanovljenih občin, ki so nastale iz preJšAlc meljito pogovoriti o delitvi premoženja. Ker pa je seveda tl, da bodo vsa premoženjsko^iravna razmerja urejena Iti (1^,^ tos, dokler naj bi po dogovoru soboška občina pripravila pfitio''''^ bodo o tej aktualni temi lahko tehtneje razpravljali šele id -------------------------------------------- , P občinskega sveta.---------------------------. Govor je bil tudi o predlogu organiziranosti u-iii Gre za to da se ie rjreišnia delovna orcanizaclja r« mulju. Gre 2a to, da se je prejšnja delovna organizacija -skladu 2 zakonom o zavodih preoblikovala, kar pomenil . . . - morajo tudi nove občine dati soglasje k ustanovitvi tega j-mdl-i mnqc/wtl'i 'uTVin nrinzsmK llK javni zavod, ki pa formalno še ni ustanovljen. Ena __ imeli rogašovski svetniki vrsto pripomb. Najbolj jih j« * se omenjeni zavod financiral jz proračuna ustanoviteljici P . se omenjeni zavod financiral jz proračuna ustanoviieiji^-. r . se tudi v Pomurskih lekarnah nočejo enostavno odpove katerim razpolagajo. Naposled so se svetniki vendarle stn J jflS vitev zavoda Pomurske lekarne nujna, vendar želijo 1* Odločno so vztrajali, da tudi Občina Rogašovci dobi sv Navsezadnje je lekarna za to območje velike^ pomena, Pomurskih lekarn povabili na pogovor. Če ne bo j« I manjka pa tudi povsem čistih kmetij, ko se ljudje zaradi izgube delovnega mesta vračajo domov. Kmetijstvo je razširjeno v ravninskem delu občine, medtem ko v hribovitem obmejnem predelu že opuščajo to dejavnost. »V nekaj zadnjih letih so se te vasi zelo praznile, med njimi naj- novno telefonsko omrežje. Poleg tega je komunalna ureditev naše občine tako rekoč na ničli, saj ni skupne kanalizacije, obstaja pa le nekaj vaških vodovodov. Hkrati pa so naselja tako razmetana, da ponekod skoraj ni mogoča skupna ureditev komunalne infrastrukture, To bi namreč celotno nalož- družbene lekarne, pa bodo proučili možnosti za za' mnenje rogašovskih svetnikov. Kot so dodali, s prostori n® j« priročno zalogo zdravil pa bi lahko skrbela farmacevtka ■ jS . . .... . . □ ■ .:Lii Iff.'J bi i"!' lIOVaIU ZfCim^U cUlATlI P“ laJlfcU oKLLžC-L« QO''* JB * jj Na seji so razpravljali med drugim tudi o zapisniku . vtnz/x i« PhT.0tirfJ n a n/’ira Pl IA iTflkUP^ se, da ta znesek v omenjali sofinanciranje nekaterih naložb, nakup živine seji. Tokrat so se odločili le za sofinanciranje nakupa jesenska setev tako rekoč pred durmi. 21. septembra 1995 7 I I, I ) t I 3 I J r f o f. I I I kmetijska panorama ^Sadjarstvu Kmetijske zadruge Panonka bodo letos pridelali 1.300 ton jabolk Pomanjkanje hladilniških zmogljivosti če da bo le- leten „ ?* l®”!. bomo v Sloveniji ,i(j P’®btažnih nasadih pride- ■n pol odstotka več sa- ‘ k dnha ■ "““loiKa vec sa-iSaiik POPelelj pa imajo tudi ‘‘anoikT'/ zadruge Icžav, v kakr- preteklosti znašlo to ^^''0 hodieljEje obnova klih si, za- ■ .......v zuilnliti dveh .^^^*ala, trenutno pa tkii. t) ‘ bovih n ' rodnih jabla- zaeer***^”*' obiranjem so m okni; ion V m okoli 100 obiralcev zdaj trga zgodnejše jesenske in zimske sorte jabolk. Po besedah Martina Puhana bodo letos iz teh nasadov pospravili okoli 1.300 ton jabolk, od teh pa bo le okoli 700 ton prvega kakovostnega razreda, saj jim je toča tudi letos prizadela precejšnje površine jablanovih nasadov. Največ škode so utrpeli nasadi v Kuštanovcih, kjer bodo ves pridelek, in tega bo okoli 200 ton, prodali industriji, sicer pa bo vseh industrijskih jabolk okoli 500 ton. Celotna zadružna pridelava jabolk je vključe- na v slovensko integraloo pridelavo sadja. Problem, s katerim sc bodo tudi letos srečali zadružni in ostali gorički sadjarji, pa je pomanjkanje ustreznih skladiščnih zmogljivosti. Ti so se v letu 1987 sicer odločili za gradnjo hladilnice v Puconcih, ki naj bi v celoti služila za potrebe in razvoj sadjarstva, že kmalu pa se je namembnost hladilnice v dobršnem delu spremenila. Leta 1988 je bila zgrajena prva etapa s prostori za sprejem in sortiranje, v letu 1989 pa še druga faza s hladilniški-mi zmogljivostmi in že jeseni so v njih vskladiščili jabolka. Tisoč ton so znašale hladilniške zmogljivosti, v začetku so vse te prostore napolnili s sadjem, 500 ton hladilniških Podjedu Radgonske gorice . center za prevzem grozdja za petino zmanjšala pridelek Ptrui tedna je bil v pomemben praz-Radgonske gorice R®dgonsko-Ka-n, r K ‘’®j''ečji radgon-. ^hčevi cesti, kjer hra-kakovostnih P^^dali namenu po-'“C 'ji center za od- ■'^llrlhTT*''' grozdja, O [ *atil riK slovesnosti" Šj(, /’'■ Radgonskih pomemben O novi pri- :i sprcgo- goric 'tin. da uspeti do USpCH Uri zahtevno in poki nas; ie velia- litljo, ki nas je velja N- t^lilnn nasjevelja- dolarjev, S tem bo-tli / čakalne dobe, higiena, najpo-M ’’i’ hi *’”'**’ rezultati In, ^^^^''Uanja sladkorne * nekaj sekundah. . Po ugotavljal e ki bo dajal v ''sako sekundo, ti odkupni oziro-listek. Celotni ki bo dajal Pfsvzema Priprave na trgatev prostorov pa je s kontrolirano atmosfero. Ždaj že nekaj let sadje skladiščijo le v prostorih s kontrolirano atmosfero, saj ostale hladilniške zmogljivosti uporabljajo za druge namene, Ker je v njih moč skladiščiti blago na temperaturi od 0 do -25’ Celzija, jih zdaj 350 ton rabijo za skladiščenje piščancev ter 180 ton za sladoled in druge izdelke. Ce je bila hladilnica v Puconcih zgrajena za potrebe sadjarstva, bi temu namenu morala tudi služiti, zatrjujejo sadjarji, ki se hudujejo tudi zato, ker so izgubili lastništvo nad hladilnico. Ta je zdaj v 55-od-s lot ni lasti Kmetijske zadruge Panonka, 35 odstotkov lastništva pripada Pomurki Internacional in 10 odstotkov skupini podjetij ABC Pomurka. V razvojnem programu je bilo sicer predvideno, da se bodo hladilniške zmogljivosti v naslednjih etapah razširile na 3 tisoč ton, vendar kaže, da tega cilja nikoli ne bodo uresničili. To še toliko manj, ker sadjarstvo v zadnjih letih ne posluje pod ugodnimi pogoji, sama zadruga pa je zašla v izredno velike težave. Ce se razmere ne bodo uredlile, se kaj lahko zgodi, da bodo uničena vsa prizadevanja, ki sojih doslej vlagali v razvoj sadjarstva na Goričkem, obstoječi zadružni nasadi pa bodo počasi propadli. To pa bi bil že tretji propad sadjarstva na tem območju po vojni. Propad zadružnega sadjarstva bi namreč pomenil tudi zastoj v razvoju zasebnega sadjarstva, zato bi slednji morali resneje razmišljati o ustrezni organiziranosti. Ludvik KOVAČ Letošnje leto je zelo pestro, kar se tiče vremena, pestro pa je tudi v vinogradih, kjer dozoreva grozdje letnika 1995. Sladkorna stopnja je odvisna od sorte, obremenitve z rodnim lesom, zdravstvenega stanja grozdja in listja; odločajo pa predvsem vremenske razmere in seveda začetek posameznih razvojnih faz trte. Letos v primerjavi z letnikom ’94, posebej pa še z letnikom ’93 vinska trta v povprečju zaostaja, in sicer rane sorte za 14 dni, srednje pozne za 9 in pozne za 6 dni. Kot zanimivo primerjavo si poglejmo sladkorne stopnje in tiiracijske kisline, izmerjene 1. 9, leta ’93, ’94 in ’95 za podokoliš Goričko. Sorta Rizvanec Chardonnay Sauvignon Šipon Laški rizling Renski rizling 1. 9, 1995 sladk. sl. titr. k. 1. 9. 1994 sladk. st. titr. k. 7. 9. 1993 slad. st. titr. k. v Oe 65 67 67 53 53 59 v g/1 9,1 13,9 15,7 20,2 15,8 18,1 v Oe 13 13 13 54 62 66 v g/1 8,7 11,1 12,0 14,9 12,6 13,4 v Oe 72 82 82 62 70 71 v g/1 7,6 8,3 10,2 12,2 8.9 12,5 Podatki zgovorno kažejo, kaj pomeni, ko včasih rečemo, da je vino odsev letnika, zato se morata vinogradnik in tudi kasneje kletar prilagajati posebnostim določenega letnika, ne pa se ravnati po šablonskih ukrepih. Ce bi pogledali roke trgatve pri posameznih vinogradnikih za nekaj različnih kakovostnih letnikov nazaj, bi v večini primerov ugotovili, da se časovno zelo malo razlikujejo, kar pomeni, da večina trga glede na datum, ne pa ko je posamezna sorta primemo tehnološko dozorela, Kaj so najpogostejši izgovori (»vzroki«), ki jih imajo posamezni vinogradniki, da opravičijo prezgodnjo trgatev; - GNILOBA (ni vsako leto v enakem obsegu, tudi letos se pojavlja, vendar ne toliko, kot nekateri prikazujejo predvsem zato, da bi fitofarmacevtske firme prodale čim več pripravkov proti gnilobi). Če je gniloba zelo razširjena, lahko občinski organ, pristojen za kmetijstvo, izda tudi predčasno dovoljenje za trgatev. Odločimo se lahko tudi za podbiranje. Vendar vinogradniki pozabljamo, daje gniloba kompleksna zadeva in seje ne da rešiti z enim ukrepom. Žlahtna gniloba pa je v določenem odstotku tudi zazeljena, posebej pri trgatvah posebnih kakovosti; - PROBLEM »zadostnega« števila trgačev. Trgatev je vinogradnikov praznik, zato povabi tudi prijatelje, ki potem določajo čas trgatve, saj »pridejo lahko« le to in to soboto ali nedeljo: - STRAH pred slabim vremenom, kajti sladkorne stopnje v tednu dni tako ali tako »ne« narastejo toliko, da bi se s trgatvijo splačalo počakati, bomo pa zato bolj dosladkali. Pri tem pa pozabljajo, daje sladkorna stopnja le eden od kazalcev dozorelosti in da v marsikaterem letu odločajo kisline, ki se iz dneva v dan nižajo, in še mnoge sestavine, ki se oblikujejo s prezore-vanjem grozdja. Gornja tabela kaže, da letos ne bo problema z nižjimi ali normalnimi kislinami, temveč z višjimi kislinami, ki bodo kljub dosladka-vanju mošta povzročile, da bodo vina ne harmonična, - STRAH pred kraj«. »Večina je namreč že potrgala, kaj bom še čakal, saj že kradejo.« (Ali res ni več zaupanja med sosedi in znanci na posameznih vinorodnih bregovih!?); - V VINOGRADIH imamo različne sorte, in to majhno število trt. zato se nam ne splača posebej trgati. Čeprav ugotavljamo, da ima ne glede na količine vinogradnik kletar, ki trga sortno grozdje, seveda v rokih, kot je za posamezno sorto določeno in tudi tako kletari vsaj do prvega pretoka, v povprečju boljšo kakovost vin kot tisti, ki trga vse sorte naenkrat. Če res ne gre drugače, določajmo tok trgatve po pozno dozorevajoči sorti ali po sorti, katere imamo v vinogradu največ. Seveda izgovorov je še več, vendar je škoda, da vsako leto marsikateri vinogradnik prizna, daje res trgal prezgodaj in da bo naslednje leto drugače, vendar ni, potem pa res ne velja rek, da se človek največ nauči na svojih napakah, čeprav ga te največ stanejo. V naslednjih prispevkih pa bo govor o strokovnejših zadevah, ki se tičejo cer bilo, če na tem območju ne bi bilo toče. V Radgonskih goricah so lani začeli s trgatvijo 7. septembra, letos pa 20, septembra. Na otvoritvi je bil tudi mag. Tone Vodovnik, ki je povedal, da s trgatvijo ne kaže hiteti, saj grozdje z vsakim dnem pridobiva na kakovosti. Tudi strah vinogradnikov pred gnitjem je odveč, saj je prav žlatna gniloba tista, ki izboljšuje kakovost vina. den s pomočjo računalnika, in prav to je največja pridobitev tako za nas kot tudi zo prodajalce grozdja,« je dejal direktor Radgonskih goric. Ob tem so v podjetju posodobili in povečali tudi zmogljivosti .predelave grozdja, saj so nabavili večji in sodobnejši mlin za mletje ter z dodatnimi stiskalnicami povečali zmogljivosti stiskanja. Prav tako so se opremili tudi z močnejšim kompresorjem, ki omogoča hitrejši postopek stiskanja grozdja. Ob tej naložbi so opravili še dodatna dela v največji ležalni kleti, kjer so položili nove tlake, kupili in namestili so 100 tisoč litrov novih jeklenih posod ter obnovili 30 odstotkov klasične lesene posode. Po besedah Franca Škrobarja bo lastni pridelek grozdja v Radgonskih goricah letos znašal 1.600 ton, računajo pa, da bodo okoli 400 ton grozdja odkupili še od zasebnih vinogradnikov. Oboji bodo letos imeli za nekaj več kot 20 od- LUDVIK KRAMBERGER St. c \-nr »je-tVATt-. k 75*7» —t/ ^ttna grozdja bo vo- stoikov manj pridelka, kot bi ga si- 1------------------------------ ^^delki iz kozjega mleka '*tr s tozje mleko zelo malo razlikuje od kravjega, torej Q ■ '^^fsdimo prav toliko mlečnih izdelkov kot iz kravjega. Pokazalo, da se kozje mleko v tehnološkem procesu f'9 Polj je termično stabilno in močneje podvrženo Ul izrtv- ’^“'*9r pri izdelavi fermentiranih mlečnih izdelkov. -11 p so te razlike nri izdelavi ioeurta in masla iz koziega grozdja bo vo- stoikov manj pridelka, kot bi ga si- ae so te razlike pri izdelavi jogurta in masla iz kozjega fs■ L mieka mleka so siri najbolj znani. Za izdelavo ^“‘•■^bno upoštevati več faktorjev: temperaturo, relati-" Sesitiartia irt aUH ir TZ^ri. "C?, na sesirjanja in oblikovanja v sirarnici, čas zorenja v zori- falttorje in specifično tehnologijo proizvodnje '"" sira * različne skupine ''sebnost vode v brezmastni potrebna količina mleka 5* S-, Či Mf«. od do 87 pP^^^^^^Tižorijo, bolj S Jz kozjega mleka je možna s specifičnim tehnolo- suhi snovi sira v % 56 in manj od 54 do 63 od 61 do 69 od 67 do 76 za I kg sira 11,01 10.01 9,51 9,01 7,01 ^'ri zorijo, bolj so suhi, tudi če je cepljena ista kultura ^Mjenjem posebnih kultur v mleko. Izdelava jogur- J I trgatve. Kmetijska svetovalna služba, Ernest Novak, dipl, inž. agr. ?!» S 3 5^ <53 •^0 yVodici 11 FCEkEt 1 I ta s cepitvijo običajnih kultur je sicer možna, vendar je po trditvi mnogih strokovnjakov tak jogurt slabše obstojen in preveč kisel. Maslo Iz kozjega mleka se izdeluje le zelo malo masla zaradi težkega ločevanja smetane od osnove. Za pridobivanje masla je potrebno s centrifugiranjem posneti smetano. Preostalo mleko pustimo stati, da dobi kiselkast vonj, okus pa Še ne sme biti kisel. Po pasterizaciji smetane dodamo čiste kulture (kislo maslo ali sirotko). Maslo pridobivamo v posebnih posodah - pinjah pri sobni temperaturi od 12 do 16 stopinj C, V toplejših letnih časih se bolj približujemo spodnji, v hladnejših letnih časih pa gornji temperaturi. Pri pojavu prvih maščobnih kroglic ločimo pinjevec in dodamo hladno vodo. Po dodajanju vode se začnejo maščobne kroglice hitreje združevati. Po 3-do 4-kratnem izpiranju maso zgnetemo v gnetilnikih. Pri zadnjem obdelovanju dodamo sol, ki povečuje obstojnost masla, Maslo iz kozjega mleka je mehko, kar marsikateri poznavalec “ posebej ceni. Pinjevec Dejansko je to stranski proizvod pri izdelavi masla. Vsebuje beljakovine, minerale, vitamine in zelo malo maščobe. Pinjevec je lahko prebavljiv in ljubiteljem daje svojstven užitek. Vonj in okus sta v glavnem odvisna od vsebnosti mlečne kisline. Iz kozjega mleka in stranskih proizvodov pri predelavi se da nare; diti še marsikaj. Uporablja se lahko namesto kravjega mleka pri peki. Naravi prijazna pridelava sadja Večje zanimanje za znak siničke Tovrstno pridelavo vključiti v slovenski nacionalni program razvoja sadjarstva kuhanju itd. Janez Lebar, dipl. inž. krneč Kmetijska svetovalna sluba pri ŽVZ-ju za Pomurja ,„Sei>AJ, |to vsi veto. DA KRMIIAO S ?oc.£m mbUE TAKO /0^^IC=, ftL PKoDAJi nekaj i>6VtA5*TL Z željo in ciljem, da bi zmanjšali uporabo fitoirtedkioskifa pripravkov in mineralnih gnojil ter se tako čim bolj približali naravi prijazni uporabi le-teb, so sc v Sloveniji že pred leti odločili za integrirano pridelavo sadja. Začetki tovrstne pridelave segajo pri nas pravzaprav že 15 let nazaj, ko so strokovnjaki za varstvo rastlin začeli proučevati integralno varstvo v sadjarstvu, V inštitutu za sadjarstvo pri Visoki kmetijski šoli v Mariboru, ki je prevzel strokovni del integralne pridelave, pravijo, da so se pri tem zgledovali po izkušnjah v svetu, v Sloveniji pa je prva tehnološko celostna integralna pridelava stekla leta 1991. Ekološke razmere v Sloveniji so takšne, da integralno pridelavo sadja omogočajo, zato bi te prednosti morali izkoristiti in pridelati čim več zdravega in ekološko prijaznega sadja. Tovrstna pridelava seje namreč že močno uveljavila v nekaterih sadjarsko razvitih državah, kjer je takšno pridelovanje celo sprejeto v nacionalni program. Tam, kjer takšne programe imajo, želijo v pridelavo vključiti vse sadovnjake, urejeno pa imajo tudi financiranje strokovnih institucij, ki takšno pridelavo strokovno vodijo. Integralna pridelava sadja v Sloveniji temelji na strokovnem in organizacijskem delu, zajema pa celotno tehnologijo, od naprave nasadov in agrotehničnih ukrepov do zaščitne znamke. V letih 1991-1993, ko je bilo urejeno financiranje, se je število pridelovalcev, ki so bili vključeni v integralno pridelavo sadja, nenehno povečevalo, v letu 1994 pa se je število le-teh skoraj prepolovilo. Leta 1991 je bilo v takšno pridelavo vključenih 29 sadjarjev s 320 hektarji nasadov, v letu 1992 63 sadjarjev s 623 hektarji in v letu 1993 67 sadjarjev s 689 hektarji sadovnjakov. V letu 1994 se je njihovo število zmanjšalo na 36, površine pa na 377 hektarjev, ponovno povečanje pa so zabeležili letos, ko je v integralno pridelavo vključenih 53 sadjarjeva 1.200 hektarji plantažnih nasodov. Ker je tudi prihodnost slovenskega sadjarstva v integralni pridelavi, le tako pa se bomo lahko povezovali tudi v evropske integracijske tokove, sadjarji predlagajo, da jim država zagotovi ustrezno finančno pomoč za uvajanje novih tehnoloških postopkov in izvajanje kontrole ter za promocijo zaščitnega znaka siničke, hkrati pa naj se integrirana pridelava sadja vključi tudi v slovenski nacionalni program razvoja sadjarstva. LUDVIK KOVAČ 8 vestnik, 21. septgg^^J^ —— sociala, šolstvo, zdravstvo Kinematografi in distributerji Gremo v kino V Murski Soboti se je zbrala večina slovenskih distributerjev, kot so Ljubljanski kinematografi, Cenev, Karantanija, Trias in drugi, ter številni kinooperaterji iz Slovenije. Medtem ko so se v Murski Soboti, v okviru filmskega sejma, tri dni vrteli najnovejše filme in sklepali pogodbe, so se poklicni filmski udeleženci zbrali na sestanku in novinarski konferenci. Sestanek so namenili predvsem novostim v kinematografiji, to pa je poenotenje pogodb med distributerji in prikazovalci, vzgled pa si bodo vzeli po pogodbi Ljubljanskih kinematografov. Od 1. oktobra pa bodo začeli tudi s kontrolo po slovenskih kinematografih in ugotavljali, če vse poteka po pravilih. Želeli so tudi, da se napiše nekak kodeks, kako naj se dela, v aneksih pa se določijo specifičnosti. Veliko vprašanj pa se je porodilo tudi v zvezi s šolskimi predstavami, katere so po mnenju prikazovalcev filmov predrage. Čeprav so distributerji želeli določiti spodnjo mejo najnižje vstopnice, so prikazovalci povedali, da je bolje, če delajo po svojih izkušnjah. Zaradi točnega števila obiskovalcev pa bi naj po novem izdajali gratis vstopnice, ki se naj beležijo in evidentirajo. Kinematografi so se tudi strinjali, da morajo biti distributerji bolj natančni pri dostavi filmov, opozorili so na slabe kopije in slabe podnapise. Kinooperaterji niso bili zadovoljni s katalogi in predstavitvijo filmov, katere bodo vrteli. Pravijo, da dodatni material dobijo prepozno in premalo. Po njihovem mnenju bi bilo lahko to glede na količino svetovne literature o novih filmih veliko bolje predstvaljeno. Sestanek pa je pokazal še nekaj, da so oboji, distributerji in kinooperaterji, precej neorganizirani in daje veliko vprašanj, katere bi najlažje rešili skupaj. Kljub številniim vprašanjem, ki so se porajala, pa lahko sklenemo, da je pogram filmov v Sloveniji podoben kot v Evropi in da novi filmi zelo kmalu pridejo v naše kinematografe. AJeksandra Nana Rituper J Kako drag je v resnici zavojček cigaret? Znanec iz sosednje ulice se je po tridesetih letih strastnega kajenja odločil, da si ne bo prižgal nobene cigarete več. V svoji odločitvi sedaj že vztraja več kot leto, (oda na pokajene cigarete se je spomnil prav pred kratkim. Takole si je izračunal; Kadil sem povprečno po dve ^atli cigaret dnevno, kar pomeni, da sem v tridesetih letih mojega kadilstva pokadil 21 900 škatlic cigaret. Če si to preračunam v denar ali če vzamem, da je zavojček cigaret po ISO tolarjev, sem v teh letih tako zapravit 3 milijone 285 tisoč tolarjev ali nekaj manj kot 40 tisoč mark. Za ta denar pa hi si že lahko privoščil na primer avtomobil dobrega razreda, recimo BMW. Potem se je ozrl po svojem kolegu, ki je tudi sam velik porabnik cigaret, ob njem pa kadi še njegova žena. Razmišljal je: Dim, ki sta ga spuhala v zrak v tridesetih letih, je vreden toliko kot solidno dvosobno stanovanje. Sicer pa, ali bi sploh vse zavojčke cigaret, ki sta jih pokadila v tem času, lahko spravila v dvosobno stanovanje? Zaseje potem izračunat, da 21 tisoč 900 škatljic, kolikor jih je pokadil v tridesetih kadilskih letih, zapolni 3287 kubi kov prostora, kar pa je 22 dvosobnih stanovanj površine 60 kvadratnih metrov. Sam presenečen nad tem izračunom seje potem spomnil, da v Sloveniji po raziskavi Slovensko javno mnenje pri nas kadi 34,7 odstotkov moških in 22,7 odstotkov žensk odrasle populacije. kadilcev. Vzemimo, da si vsak dnevno kupi zavojček cigaret po 150 tolarjev, za cigarete moški kadilci na dan odštejejo nekaj manj kot 35 milijonov tolarjev. Slovenski moški kadilci torej samo v enem letu za tobak vplačajo okrog 12,7 milijarde tolarjev čajo za tobak, če si vsaka twP zavojček, 23 larjev ali letno okrog 3,4 nuhJ de, kar Je 101.2 milijon« Po vsem tem, kar je izr« se je kolega potem spon««* zapisano trditev dr. Bo ' Voljča, ki jo je dal na P P samo Ce imamo po popisu prebivalstva v državi okrog 670 tisoč odraslih moških, potem imamo med njimi približno 233 tisoč ali 153,4 milijonov mark. Po podatku iz SJM '94 si lahko izračunamo, da imamo v naši državi 153 tisoč kadilk, ki dnevno vpla- Kako se godi radenski osnovni šoli pod okriljem nove občine? Prijetno presenečeni Ob ustanavljanju novih občin je obstajala bojazen, češ da se zna zgoditi, da se bo položaj osnovnih šol poslabšal, saj majhne občine ne bodo v stanju zagotoviti sredstev za materialne izdatke, ki jih je potrebno pokrivati iz občinskih proračunov. Zanimalo nas je, kako je (o v praksi v primeru OŠ Radenci. Sejem je bil prestižen Na filmskem sejmu so mnogi zijali. Bolj tisti, ki so vajeni metropolnih kinodvoran kot domači filmski gledalci, Kako, saj ni mogoče! V Ljubljani še teh niso vrteli! Šele dva tedna je. kar je prišel ta film iz Amerike na evropski kontinent! Hm! Soboški filmski sejem je bil prestižen in slabo obiskan. Mnogo slabše kot bi smel biti. Dobro, tukajšnji obiskovalci kina niso vajeni matinejnih predstav, to je že res. Toda upokojenci imajo čas tudi dopoldne. Stavim, da so organizatorji pozabili obvestiti upokojenske organizacije, S tem bi bilo morda doseženo število obiskovalcev, ki priliči redka priložnosti, še bolje pa bi bilo, če bi vse filme odvrteli v popoldanskem času ,., (šsm) I mI telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja 061 441 993 ak 97 82, od ta. do 23. ure. Ravnateljica tamkajšnje osemletke DANICA SEPEŠV je proti pričakovanju dokaj prijetno presenečena, saj je nova radenska občina pokazala doslej zares veliko razumevanje za njihove potrebe. Tako so letos končno lahko uredili oziroma obnovili prezračevalni sistem v kuhinji in jedilnici, s tem pa se rešili razno raznih vonjav, ki so se od tam širile skoraj po vsej stavbi. Razen lega jim je občina zagotovila denar za zamenjavo vrat in prenovitev stopnišča v stari šolski zgradbi ter za ureditev specializirane matematične učilnice. Med počitnicami pa so lahko nemoteno opravili tudi redna vzdrževalna dela. Skupen znesek vloženih sredstev je okrog 7 milijonov tolarjev. Vse to govori, da se je nova Občina Radenci zares izkazala pri skrbi za šolstvo. Nimajo sicer občutka, da so dobili več, kol jim pripada, ampak se jim zdi, da so prej dobivali premalo, oziroma da so njihova sredstva prelivali drugam. Seveda pa prostori oziroma materialne razmere niso vse. Ali bi lahko rekli, da se je radenska osemletka tudi odzivala na sodobne »tokove« v vzgoji in izobraževanju? »Lahko rečem, da se nismo množično vključevali v projekte, ki so potekali po šolah, dokaj zavzeto in uspešno pa smo vpeljevali elemente, ki so se nam v teh projektih zdeli posebej koristni. in mislim, daje dalo tudi takšno delo dobre rezultate. To se je med drugim pokazalo na eksternem preverjanju znanja in na raznih tekmovanjih, potrjuje pa se tudi pri nadaljnjem šolanju naših učencev. Še posebej ponosna sem bila, ko mi je pred leti eden izmed srednješolskih profesorjev dejal: ,lmaš pa dobro šolo, da veš. Vaših učencev se veselimo.’ Po mojem prepričanju je naš šolski kolektiv zares prizadeven in uspešen. Veliko se pogovarjamo med samo, kot ravnateljica pa skušam pri njih izkoristiti njihove pozitivne sile, da bi vsi skupaj učence kar najbolj celovito pripravili na nadaljnjo življenjsko pot. Naš moto pa je: Zdrav in sproščen otrok po sposobnosti do uspeha.« Kakšno pa je vaše mnenje glede prijazne šole? »Težko je govoriti le o prijazni šoli, saj gre za obvezno ustanovo, v kateri so določene naloge, obveznosti ,., Pomembneje, da se učitelji ne postavijo nad otroke, ampak da živijo z njimi. Večina staršev pričakuje, da si bodo njihovi otroci pridobili čimveč znanja. Mi ga ponujamo, dajemo in vsak si ga lahko pridobi toliko, kolikor je sposoben in koliko truda vloži. Mislim, da starši ne morejo vsega prepustiti le šoli.« Ali ste samo zadovoljni ob začetku novega šolskega leta ali pa je ob tem tudi kaj, kar vas moti? »Kakšnih posebnih problemov res nimamo; vsekakor pa si želimo boljše vrednotenje našega dela. V šoli moramo imeti dobre in slabe učence, se z vsemi truditi, ta trud pa ni poplačan v zado- stni meri.« JOŽE GRAJ Vabijo na srečanje krvodajalcev Sobota, ki je pred nami, bo dan, ko se bodo na rakičanskem letališču srečali krvodajalci mesta Murska Sobota. Že nekaj let je minilo od takrat, ko so se zadnjič tako družili, zato se je skupina krvodajalcev odločila ob pomoči krajevnih organizacij Rdečega križa mesta Murska Sobota za ponovno organizacijo srečanja. Sklenili so, da bo v soboto, 23. septembra, z začetkom ob pol deseti uri. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi priznanja za petdeset- in šestdesetkrat darovano kri. Med sabo imajo namreč kar deset šestdeset- in dvaindvajset petdesetkrat-nih krvodajalcev. Najvišje priznanje, Zlati znak RKS. pa bo ob tej priložnosti za dolgoletno organiziranje krvodajalstva prejel Janko Horvat. Zato naj vejja vabilo vsem murskosoboškim krvodajalcem, pa tudi drugim, da pridejo na rakičansko letališče na srečanje krvodajalcev. M, H, v velikega (avgusta lami' j krat je namreč pogorel. zakonom o omejevanju up času prvega parlamentu s Tl- svojin tobačnih izdelkov v drzavr »Dokler bo tobačna inthj™ obračala tolikšna sredstva,^. računa na MiKsna pomoč J,. L- Uvrevzveii^'« pitala,« In še: ^Igte v piiaia.v. iJi pv, lamami za tobak naj višjih mednarodnih ' krogov, ki s tobačninn le no nimajo nobenih po* ravstvo se ie tu znašlo ravstvo seje tu dnem spopadu z kušenim in politično nasprotnikom.« i.d« , daidC'’ . ..---- stveni minister česa ta jj, Moj znanec pa ve, pisal kar tako, ampak stne izkušnje. pozabil n®?® iiB tem nehote no »malenkost«. davek. vsak prodani zavoj' pobere država? Zavezanec za iček I plJŠiso p ■ ie 00 B®*' nega davka orzav. je proizvajalec ali nepos^^p,je bačna tovarna. Z uaj tako: Uvozne in davka državi je cigaret, na ,,Lne s ro in druge so obdave«^"'.,, ------------ tolarji za zavojceK. J-..,... nlneau za _ i,,. davka je treba plačat-cigarete, ki spadajo v kovostne skupine. "‘".J uti mer Boss, in 9pg ostale domačne „ J, mer Filter 91, Filter Poleg tega je prav na še 45-odstotni sO*' jHjvrb še 3(1 prodane škatlice pos ckJP U P ■ '1. Ce si kupimo na pr' jflp metnega davka VL it i*rv- vojček cigaret, ki stan la-larjcv, je v tej larja prometnega država, kar snemi s_ n? vsaj takrat, ko bos gKiel* pihovala v razpra''«n vanju porabe I*’®'®?! maJD^ I STIGI^ S droge,AI^ 061 97 8® po OD PETKA OD Nova organizacija nega doma, so skupščini as predsednika (3^' g cije RK ^porpl’- (t-Zvera ter brez P območnega odho -z- za delovanj ^-ij^ Delo skupščine je pifl’ .tr nostjo počastil tu vske občine Fran pi 1 I I I f I I I I I I I t J I I 1 I t I t c t t t t l I i ii ( I t I Območna organizacija Rdečega križa je prostovoljno, neodvisno, nevladno humanitarno društvo, ki deluje na območju občin: Beltinci, Cankova -Tišina, Gornji Petrovci, Hodoš-Šalovci, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci in Mestne občine Murska Sobota ,,, Tako je med drugim zapisano v prvem členu statuta Območne organizacije RK Murska Sobota, ki so ga prejšnji teden sprejeli občinski oziroma krajevni delegati in s katerim so potrdili novo lokalno organiziranost RK. Z drugačno organiziranostjo lokalne samouprave je bilo namreč potrebno na novo zastaviti tudi organiziranost Rdečega kriza. Udeleženci skupščine, ki so prišli iz krajevnih organizacij RK devetih novo nastalih občin prejšnje murskosoboške ter Splošne bolnišnice. Uprave za notranje zadeve in Zdravstve- gane za nostjo počastil nega programa no skupščino n . nis‘' D"' delo Rdečega tem, ko je V gojen novi ostaja enako * , id* t. ’ izvoljeni ostaja rik Zver pa sibodopriza^i^^’;^ Rdečega križa v »IB* >* organizacijah. l? ter še najprej pt , bni delež pn 0«^ J •' dajalstva pri nJ-^- I I h l tl It tr I I Ii V N 1. k i š k '5 11 'q S set^mbra 1995 9 i J Poznosrednjeveški grobovi •z Contoša v Lendavi Wočir '1**'^’* doživeli tega, da bi nas kdo poklical in nam ®’'**j* odkril grobove. Ponavadi Je tako, ''iwali Ihlid”'-' opravljajo zemeljska dela, o arheoloških I i’ posamezne najdbe, arhitekturne ostanke ali C “ pu^ume^nt! najaoe, arniicKTurne osranKe aii ' u ''^•‘kokra* se tudi pri večjih gradbenih delih JMkllO arka«|„-|. J, __.,»___jj,_________ ’''k« B. Kerman kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: Otvoritev razstave slik Geze Gibičarja bo v soboto, 23. septembra 1995. ob 18. uri na dvorišču Kraške ulice št. 45 v Murski Soboti. V otvoritvenern programu sodelujejo tudi Danijel Tivadar s svojimi slikami, saksofonist Aleš Kuhar in Urban Kuhar na sintetizatorju. MURSKA SOBOTA: V razstavnem salonu Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava likovnih del Franca Jaušovca. MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane si lahko ogledale razstavo članov likovne skupine LIKOS. LJUTOMER: V galeriji Mestne hiše je na ogled prodajana razstava Vladimirja Potočnika ml. [ JUTOMER; V galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate razstavo Sokoli in orli na Štajerskem, Koroškem in Prekmurju. Razstavo si lahko ogledate do 10. oktobra. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji si lahko ogledate likovno razstavo Živka Brkiča - Žige. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske si lahko ogledate razstavo likovnih del priznanih slovenskih in avstrijskih umetnikov. LIPOVCI: V sredo, 27. septembra, bo ob 19, uri otvoritev razstave likovnih del udeležencev slikarske kolonije Lipovci '95. Razstavljajo: Irena Brunec, Sandi Červek, Dušan Fišer, Samo Pajek, Vojko Pogačar, Mitja Stanek, Izidor Horvat, Mirko Rajnar, Zlatko Gnezda in Jože Tisnikar. SOMBOTEL; V galeriji Keptar razstavljajo svoja dela člani Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Pod ženskim skeletom smo odkrili še en skelel, ki pa je bil ob pokopu ženske prekopan, njegova lobanja pa položena na noge žene. Temu petemu grobu je pripadala najdena pasna spona kvadratne oblike. Grobišča nismo v celoti izkopali, ampak smo rešili le grobove, katerim je grozilo uničenje. Danes je težko govoriti o velikosti grobišča. Prostor, na katerem smo odkrili 5 grobov, je izredno majhen. Večji del grobišča je še neodkrit, ta se vleče na vrhu grebena ob poti. Veliko dnje okončine; bil je brez pridatkov. Drugi grob je bil zraven pjega. prav tako brez pridatkov, roke Je imel iztegnjene ob telesu. Tretji skelet je bil še nedotaknjen, tudi ta Je imel roke iztegnjene ob telesu, od pridatkov pa slabo ohranjeno (močno preperelo) pasno spono oblike D, ki Je pokojniku sklužila za spenjanje pasu. Četrti skelet je ležal I m od tretjega, bil je zelo dobro ohranjen, Pokojnica je imela položeni roki na prsi, noge pa iztegnjene. Na zatilnem lobanjskem delu J: F.' J c - — - li I ostale le spo- smo odkrili majhno bronasto Lii ič....!, č. ^eiischer se spominja Sporni- h "Sl ’3ni odlomkov. le po eni poli- V'ise|,J ■’'** Pod.un besedilo PO dmgj stra- zna- orna- ^^^^^‘‘"‘'""eazatako [ literatu- f ^^^'laslovisoredak- "c ’ odločitvi ■"'Miis' so vrečko ''a tidloči- " ra/’' •'“^‘^slavije /'‘^strelivo: carsko status; Koso- >: i9ftQ I •*«. 'Veiieiim ohi ,* 'TtMli repu-vpifu- grobov je bilo uničenih pri ši- V srednjem in poznem srednjem veku so bila pokopališča večinoma ob župnijskih cerkvah, V krajih, ki so bili zelo oddaljeni od župnijskih cerkva, je bilo pokopališče ob kapeli (npr, v Dolini in v Redicsu). V Lendavi je znanih v poznem srednjem veku več pokopališ: ob cerkvi sv, Katarine, pokopališče zunaj trga na hribu in pokopališče ob kapeli Sv, Trojice, omenja pa se tudi vojaško pokopališče na Čontošu, Da bi lahko razložili pomen grobišča na Čontošu, se moramo nujno ozreti na zgodovinske vire. “stavno s tem pre- “'"»“k s bui 5*'sn«s(i, Ab- '“'■'ottnlm nava- 1'0 je veljalo predvsem za Slovenijo in Hrvaško, kjer sc je čedalje glasneje zahtevalo, da hi uporabili v ustavi zapisano pravico do zapustitve zveze držav. Zahod se Je 1990. in vse tja daleč notri v leto 1991 - lako kot celotna mednarodna skupnost držav - odločno zavzemal za ohranitev zveze držav. To Je veljalo tudi za nemško zunanjo politiko; zaradi tega Je bila izpostavljena mnogim kritikam ...« »Slovenski zunanji minister me je prosil...« »Konec Junija, ko so se zgo-ščevali namigi o intervenciji Jugoslovanske armade v Sloveniji, sem se odločil, da bom na kratko obiskal Jugoslavijo, v svoji takratni funkciji predsednika ini-11 istrskega sveta KEVS-a. Slovenski zunanji minister meje nujno prosil, naj pridem v Slovenijo Vsekakor pa sem prej potoval v Beograd, kjer meje sprejel zunanji minister Lončar, Hrvat, Povsod sem razgrinjal naše mnenje, da nič, ampak res čisto nič. ne bi moglo opravičiti uporabe vojaške moči, temveč da bi morala biti vsa vprašanja rešena politično. Pri tem da bi se moralo upoštevati, da naj bi imele državne skupnosti pravico do samoodločbe, po sklepnem aktu iz Helsinkija in po Pariški listini. Tudi s srbskim predsednikom Miloševičem sem se srečal in na vsakega sem pritiskal, naj konča prelivanje krvi v Sloveniji in stopi (K) poti pogajanj. Nameravani nadaljnji polet iz Beograda v Ljubijano je moral izostati, ker je nad mestom v nizkem letu letala Jugoslovanska ljudska armada. Poročali so o obstreljevanju ciljev na zemlji in metanju bomb. Čisto očitno naj bi se poskušalo predsedujočemu ministrskega sveta KEVS-a preprečiti, da bi obiskal stiskano Slovenije. Zategadelj sem 2. Julija 1991 pristal v Celovcu, da bi se od tam odpeljal v slovensko glavno mesto, V Celovcu sta me sprejela nredsednik Kučan in zunanji minister Rupel, ki izvarnosinih ritžlogov nista želela avtomobilske vožnje v Ljubljano, Tako sem predlagal, da se pogovarjamo v Celovcu. Predsednik Kučan je pristal; vsemu svetu naj bi postalo očitno, da so z vojaško močjo preprečili obisk predsedujočega ministrskega sveta KEVS-a v slovenskem glavnem mestu ..,d Državno predsedstvo v Beogradu »19, julija 1991 Je državno predsedstvo v Beogradu objavilo, da se bo JLA umaknila iz Slovenije...« Trend priznanju Oblikovanje mnenja v Evropski skupnosti Je kazalo, da so se morale medtem tudi liste države, ki so srbskemu vodstvu najprej še priznavale določen kredit, prepričali, da je bila nemška presoja srbskega vodstva od samega začetka pravilna. Kaj, tako sem se vedno znova spraševal, lahko konča prelivanje krvi? Čedalje bolj seje priznanje Slovenije in Hrvaške in s tem internacionalizacija konflikta kazala kot edino preostalo politično sredstvo. Zvezni kancler, s katerim sem našo politiko do Jugoslavije v osebnih pogovorih korak za korak usklajeval, je 27. novembra v bundestagu predstavil stališče do položaja na kriznem območju. Mednarodnopravno priznanje tistih republik, ki to želijo, takcjje poudaril, se z blokado mirovnih prizadevanj ne bi smelo odriniti na dolgi rok. Omenil je tudi datum za odločitev o priznanju: do tega naj bi prišlo po božičnih praznikih, torej dva tedna po 10, decembru, terminu, ki gaje postavil predsednik Sveta van dA Broek. Nizozemskemu zunanjemu ministru ni ugovarjala nobena država. Še več; Trend k priznanju Slovenije in Hrvaške Je postal opazno močnejši, 16. decembra smo imeli dogovorjeni sestanek. Med. posvetovanjem je na eni strani raslo število tistih kolegov, ki so se izrekli za priznanje, prav tako pa so še vedno bili pomisleki. Tako na primer Grčija načelno ni bila proti priznanju, grški zunanji minister Samaras pa se Je vendar bal, da bi lahko priznanje Slovenije in Hrvaške tudi Makedonijo navedlo k takemu koraku in bi potem zahtevala grška območja vključno s Solunom. Ponovno sem pojasnjeval, da pa je zdaj v igri verodostojnost Evropske skupnosti. l'ako naj bi bilo očitno, da so samo Srbi poskušali preprečiti zedinjenje. Nadaljnja preložitev bi zato učinkovala kot vzpodbuda za nadaljevanje osvajalne vojne proti Hrvaški. Uporaba sile pa nikakor ne bi smela biti poplačana ...« PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: V četrtek, 21. septembra, bo v grajski dvorani ob 21, uri predpremiera plesne predstave Romeo in Julija v koreografiji Matjaža Fariča, v petek, 22. septembra, pa bo ob 20. uri v istih prostorih še slovenska premiera. MURSKA SOBOTA: V soboto, 23, septembra, bo ob 10. uri pred galerijo v Murski Soboti trst Bibliobuska. RADENCI; V glasbeni uti parka so v torek in soboto med 16. in 17,30. uro ter ob nedeljah od 10.30 do 12. ure koncerti zimzelenih melodij. Nemška preuranjenost? »Potem ko smo se v zadevi uskladili, sem v krogu zunanjih ministrov pojasnil, da ima zvezna vlada namen, še pred božičem, odločati o priznanju. Vendar da bom tudi pozitivna odločitev prešla v navezavo diplomatskih stikov šele po preteku roka 15, januarja novega leta, ki gaje postavila Evropska skupnost. Potemtakem nima poznejši očitek, ki je prihajal od slabo informiranih strani, da naj bi bili mi s svojimi odločitvami izsiljevali, nobene osnove ...« I 5, januarja Je presedajoča ES - od začetka leta Portugalska - objavila odločitev dvatiajsleri ce; Hrvaški in Sloveniji naj se odslej izreka priznanje. Za tem, in ne pred tem, smo ttavezali diplomatske slike. Priznanje Slovenije in Hrvaške ni vodilo k večji eskalaciji vojne na Hrvaškem, kakor so se bali nekateri moji kolegi. Nasprotno: predsednik Miloševič je 9. januarja objavil vojno v Hrvaški in proti njej za končano, in oboroženi spopadi so polagoma prenehali. To, da Je Miloševič lahko vojno enostransko razglasil za končano, da Je Je bilo celo dejansko konec, kaže, kdo Je to vojno vo-jeval ...K Carrington spozna »Marca 1992 so mi poročali o govoru, ki ga imel je v Chatham Housu 10. marca lord Carrin- gton. Na kritični očitek nekega poslušalca, ki je priznanje Slovenije in Hrvaške označil za napačno, najmanj pa za preuranjeno, naj bi lord Carrington odgovoril, da je bila njegova drža do tega z današnjega stališča ambivalent- » r Celovcu sta me sprejela predsednik Kučan in zunanji minister Rupel, ki iz varnostnih razlogov nista želela avtomobilske vožnje v Ljubljano. Tako sem predlagal, da se pogovaijamo p Celovcu. Predsednik Kučan je pristal: vsemu svetu naj bi postalo očitno, da so z vojaško močjo preprečili obisk predsedujočega ministrskega sveta KECS-a v slovenskem glavnem mestu na, ker je sedanji izid korigiral njegovo prejšnje stališče. Po priznanju da se je uporaba sile enoznačno zmanjšala. On da naj bi imel o tem druge predstave in da Je bi! poučen o boljšem. Odločitev priznati Slovenijo in Hrvaško daje bila neizogibna: »The decision was inevitable«. To da ve iz dananšnjega poznavanja stanja Pripravil: ŠSM 10 vfistnik, 21 ■ septembra 1995 zvezde vam kažejo ■5^ ne zgodi se vsak dan Oven Ona: Ne kaži tako očitnega zanimanja za svojega novega sodelavca, saj mu lahko to še stopi v glavo. Ugodnosti se bodo podvojile in prav z lahkoto ti bo uspelo tudi tisto, česar sploh nisi nameravala. On; Uspelo ti bo nekaj, o čemer si do sedaj lahko le sanjal, sedaj pa bo to tudi realnost. In kar je še najvažnejše - pri tem ne boš pozabil tistih, ki so ti ves čas zvesto stali ob strani, ampak boš srečo delil z drugimi. ( RU __ Ona: Doživela boš izredno prijeten konec tedna. Fant, ki ga že dalj časa opazuješ, ti bo predlagal povsem konkreten predlog. Toda kaj bo k temu rekel tvoj dosedanji partner, ampak to je že druga zgodba ... On: To, kar doživljaš sedaj, je sicer lepo, je pa tudi nevarno, zato ti malce več diskretnosti ne bo prav nič škodilo. Toda vedi, da se lahko na koncu opečeš predvsem ti, drugi pa se ti bodo smejali. Dvfltičfca Ona: Zaman boš čakala svojega princa iz sanj, saj ti obstajajo samo v pravljicah. Še vedno pa ti bo ostal nekdo, ki sicer ni ravno princ, je pa zato njegova ljubezen toliko iskrenejša in resnična. On: Ali ni že skrajni čas, da se tudi ti začneš zavedati svojih dolžnosti. Sredi tedna se ti obeta prijetna avantura, toda bolje bi bilo, če bi malce popazil tudi na svoj finančni položaj, Rnk Ona: Prijeten konec tedna bo znak, da so se tudi tebi začela odpirati prava vrata. Nikar se ne boj, ampak sprejmi izziv, ki ti ga bo ponudil prijatelj. Iz tega bo Še nekaj nastalo, vsekakor pa se boš odlič- no zabavala. Od; Skušaj razumeti, da obstajajo stvari, mimo katerih ne moreš, zato se sprijazni z dejstvi. Potrebuješ počitek, zato se nehaj naprezati in si raje privošči kratek oddih ob koncu ledna. Seveda v družbi Lev Ona: Krtično obdobje je počasi za teboj, zato bi ne bilo slabo, da bi se ponovno posvetila uresničevanju svojih načrtov. Nekdo te bo opazoval in pri tem delal velike načrte, od tebe pa bo odvisno, ali se mu boš odzvala! On: Nesporazumi, ki se ti zdijo povsem nepomembni, bodo dodobra pomešali tvoje poslovne načrte. Drugič raje pazi na vsako malenkost, predvsem pa bo bolje, da o svojih načrtih ne govoriš naključnim znancem. Derioi Ona; Nikar ne računaj s tem, da ti bo partner kar tako odpustil zadnji spodrsljaj, saj postaja zaradi tvoje raztresenosti že rahlo nestrpen. Preveliko tveganje ti lahko prinese le izgubo, zato raje dvakrat premisli. On: Nikar se ne pritožuj nad svojo nesrečo, ampak raje stori nekaj, da boš stanje tudi popravil. Na krajšem izletu se ti bo zgodila majhna nezgoda, ki pa bo omogočila srečanje z nekom, do katerega ne boš čisto ravnodušen, Tebtaica Ona: Le zakaj se obremenjuješ z nepotrebnim, ko pa je vendar toliko koristnih opravil, ki te čakajo? Konec tedna lahko pričakuješ prijetno presenečenje, ki ti bo dodobra popestrilo tvoje ljubezen- sko življenje. On: Nekdo ti bo obljubil priložnost, ti pa jo kar najhitreje izkoristi. Združil boš prijetno s koristnim, to pa še ne pomeni, daje tvojih skrbi konec. Popazi raje na sumljive poteze sodelavcev! Shorvijeii Ona; Poskusila se boš otresti spominov na preteklost, a ti tega ne bo uspelo v celoti uresničiti. Nekdo si sicer vztrajno prizadeva pridobiti tvojo naklonjenost, toda tvoje obnašanje ga odbija. Ob; Če se boš precenjeval, se ti lahko zgodi, da se boš zameril precej vplivnemu človeku, ki se bo znal prav prefinjeno maščevati. Tudi s prijateljico nimaš poravnanih ravno vseh računov, zato se pazi. 9 s, Strdec K Ona; Spoznala boš popolnoma drugačno plat svojega prijateljstva z osebo, ki si jo spoznala na nedavni zabavi. Ponujeno boš sicer sprejela, vendar se boš poskušala kar najbolje zavarovati. Uspelo ti bo nekaj čudovitega! On; Poskusil se boš približati neki osebi, do katere ti je sicer precej, a se ti je do sedaj zdelo, da nimaš nobenih možnosti za uspeh. Nad »rezultatom« boš presenečen tako ti kot tudi tvoji prijatelji. z nekom, ki ga že dolgo opazuješ. Toda nikar se ne prenagli, saj se ti lahko sicer zgodi prava katastrofa. Kozorns thu' Znanec ti bo ponudil priložnost, da se srečaš Predvsem pa pazi, da tega ne izve tvoj partner! On; Razveselil se boš prijateljičine pozornosti, vendar boš pozneje pričakoval veliko več, kot ti je pripravljena dati. Da bi si pridobil naklonjenost sodelavcev, ti ni potrebno razmetavati denarja. Vodur Ona: Tisto, kar se ti poraja v mislih, bi bilo sicer idealno, a le. če bo za to tudi tvoj partner. To pa bo v tem trenutku bolj težko ... Spoznala boš nekoga, ki bi ti prav rad ustregel. On: Potrt boš. saj ti bo ljubosumje pustilo globoke rane. Pričakuješ lahko obisk, od katerega bo odvisna še marsikatera stvar v tvojem poslovnem življenju. Pa tudi za zdravje bi lahko malo bolj poskrbel. Ribi Ona: Neko povabilo bo sicer zapeljivo, vendar bo izrečeno na tako dvoumen način, da si tega dolgo ne boš znala razložiti. Toda kljub temu boš za dosego cilja uporabila vsa razpložljiva sredstva, to pa lahko postane tudi nevarno. On: Prišel boš do tiste točke, ko se bo potrebno odločiti, ali naj nadaljuješ in tvegaš vse ali previdno pobereš dobiček. Če boš . I vztrajen, ti nagrada ne more uiti. Nepričakovan obisk. I I Dvomov o smrti caija Nikolaja n. ni več Ameriški strokovnjaki so na mednarodni tiskovni konferenci v Washingtonu predstavili znanstvene dokaze, da kosti, ki sojih našli v množični grobnici v bližini Ekaterinburga v uralskem gorovju, pripadajo zadnjemu ruskemu carju Nikolaju IL Tako so odpravili 74 let trajajočo negotovost o usodo monarha, ki so ga julija 1918 boljševiki ubili skupaj z družino. Dr. Pavel Ivanov je objavil rezultate testiranja DNA, opravljenega v ameriškem vojaškem inštitutu v Marylandu. Ivanova je ruska vlada določila za nadzornika preiskave. Pred dvema letoma so namreč Britanci s testiranjem DNA v krvi princa Filipa in drugih sorodnikov ruske kraljeve družine ugotovili indentiteto cesarice Aleksandre in treh od njenih petih otrok. Čeprav večina zgodovinarjev meni, da sta drugi dve trupli zgoreli, se občasno v javnosti pojavi kakšna neznanka, ki trdi, da je prav ona najmlajši cesarjev otrok, princesa Anastazija. Preiskava je trajala tri mesece, dokončno identifikacijo so opravili z analizo DNA iz kosti cesarjevega mlajšega brata Jurija, ki so jih ekshumirati iz mavzoleja v St.Petersburgu, Jurij je umrl zaradi tuberkuloze v starosti 28 let. Preživeli svojci družine Romanov se še niso dogovorili o kraju, kjer naj bi pokopali carjeve ostanke. ( t-j Vse za t denar Nekdanji pevec skupine Take that Robbie Williams se Je skupaj s šestimi brhkimi lepoticami pustil fo- tografirati v drznih kopalkah, čevljih z visoko peto in žensko lasuljo na glavi zaradi reklamne kampanje za pijačo 7 Op Li-ght. Osmešil seje za soliden honorar: podjetje mu je za storitev plačalo 100,000 funtov. f*^ E I ■si? M k. ive, A/ .r e .A A O0 p** s .h. e _ „MDČi ttA I P tVej 75«>f ti Ste vidli, kak čas leti? Dela nemre I gnjeSnin dnen, se začne jesen. Prvi jesenski 1 smo doubili na znanje, z drakšof elektriko^- T sumljivi znak so mediji v6 dali, ka 1 spada med konvertibilne valute. Ha, ha, ha I P“ J sajbole se začne jesen» Prvi , z drakšoE elektrikof v6 dali. nasmejali nosilci markaste valute. aploj nej vpisali na svoje tečajne liste. domači znak za jesen je pa, ka (tajbole aine i« jabolka doj ■' - sad]* z drevja. Letos je jako rodna Letina, P® j® telko, ka se Belekova sdavanjeka samo krijza-ka bi gda je nikša letina nej, nega koga, pobiro, pa tudi ne vej zakoj bi ji, * odklipuje. Letos, de pa stvar ešče še te ei ji 7 J - tad* pa sliv je dosta. Pri ton se je Bela zmislo sliv v črni gori. Tan prej pod drejvo razpro' prt, pa čakajo, ka fudne veter. Ka pa brat**’ či * no fudne? Ja, te je pa slaba letina, pravijo-nas je stvar podobna. Mi se samo aiseln^ verbalno trudimo, ka bi prišli v Evropo« p geografskoj legi smo njoj preči bliijzi, ovak eSče tak daleč od Evrope, kak avstralski ken?”” verbalno* pa Belekof sousid se je zanimo, ka je tou ma tou z Verbanovin Lujzekon kakSo zvezo. --Ci bi nas povabili v Evropo takSe, kakSi ven kelko časa bi niieali ka bi notri pri61:r, lekar eepleni prouti brzini. Na Catikovt moust že več kak en me jsec. pa so ga k> **■ Roaaj 4*"’ biH okouli po nekSon obvozi. V Evropi povodenj železniški noust podrla v petek, v nouvon cug pelo. Pa tou je bUu ' p tretini napravili. Cejli te čas je pa zaprejta pa daleč je že po cesta tak, ka so se lidje vozili po Cankovi de pa samo propust z rotirani dela, iekar san. Brat Oiouži Drama v Toweiju n: dela. JSf lO.^^ Izročilo pravi, da bi bilo britansko kraljestvo v fgri®*? donskega Towerja ne bi varovalo Sest Črnih krokarjev. In , . ^nii m t’*' zelo veliko dajo na tradicijo in izročilo, je f (I h' r I HUhmjv.. - . nastal velik i,?:!)' nastal ven. i- ■ , i. Zanimivost: kr« pred kratkim enega od krokarjev požrl pes. Zanimivos • j|,if bilo ime Charles, psu pa tudi. Ime sla dobila po ® Charlesu 1., ki je v 17. stoletju zapovedal, naj Tower stain krokarjev. Da bi se izognili prekletstvu, so nemudoma T I I 'T'¥j T i’ JJ li k r ■ 1 ■ d, <■1. k JBt!, k '1^ f ,pi 1^1 •*3 Ki, IB®' _______ _ rtf /C.oio ■ I 4//AU>4Z //t itpc VU, SD IICIJIUUV— r prr^' ga krokarja in niu peruti, da ne bi tnog«'ff Angleški časniki s« ročali na prvih stra likinii naslovi. Miniaturna ura, jE d steiisJJ ki jo je — —j nenisp izdelal 87-letm iit< in Alfred DriesdmanJJ^jji: ________u:i anodek’*' njo porabil let*'*'' je kopija neke .. . ure. 1' I jpija Hvn. jieSC' knji®'’ krat 17 krat Urarje svoje del« za Guinnessovo kordov. Večji od lo*^' v Peruju vsak« leW Ije in ob tej pril«žn«s*' 4^* veznejo na glavo maske re*- ruke. I I Oslo resnične 1, - 23^ voriio vzdolž reke do dh ____________________________~^i!h reči»“ in tudi tokrat je plen pi Gre za eno največjik reci p* 44 I I J 1 i vestnik, 21. septembra 1995 11 zaj^akogar nekaj Shraniti Zlato, korale in barvno steklo Kuhajte z nami kruh? ,. boste prepre- <=111, če položite poleg kruha Omarico ali vrečko nekaj v 1 i L I' * i I S* K (t 1 I I r r [t I* (* ' I I I rovih krompirjev. Kruh bo ostal dalj časa svež, če ga gonite skupaj z nekaj jabolki 'kockami sladkorja. ’čmlje in francoske štru-09 niso dolgo hrustljave: pre-ros^ite jih s slano vodo in ^‘ožite za deset minut v og-opemco (180 stopinj). Opečene kruhove kocke ^^^ojtejuhi šele, ko ste jo že nrJ ' 'trožnike, sicer bodo razmehčane. . .Nruh lahko ^t""' do šest tednov tudi, če I ostane svež Sane lavijte ga v r^mokane vrečke in shranite -1 Meti. v* _S-_; Stekleni drobci [^robcev r '■ rbiPbki- ■ "‘P----- Se rokami, ker razbitega stekla nikar Bliža se čas ''^^tila k poškodujete. Na-nrHoh vate, nanj se bodo ^^vam ^ojrnanjši delčki. Če stekleni predmet, Miline ■ I i^isitd, In če so raz-^'bodeL^j^-' zlepite s vam jih vate, nanj se bodo So n- ^^Sovinah. Ta lepila tudi za lepljenje tehma v TBiJkiA Ponudba tedna puloveijev še malo, pa bomo začeli razmišljati o nekoliko toplejših oblačilih. Pulover že sodi mednje. In kakšne bomo nosili to jesen in še kasneje pozimi? Velike in udobne, take, ki jih lahko nosita on in ona. Če so gladko pleteni, so obvezno vzorčasti, še raje pa reliefni: z najrazličnejšimi kitami in kroglicami. Ovratnik je okro- d,d, MARIBOR PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2 a tel.: 31 760 Hidravlične in mehanične stiskalnice za JinozDJE cenah, brezplačna dostava do 30 km. IN SADJE, MLINI IN PVC-KADI PO ZELO I"*-' t To je JEKLOTEHNA! ZVESTOBE ŠE 5 % POPUSTA! Veselimo se vašega obiska! Gtesbe«® I K-|S^?'LLLt NSTSNMV lira A ROSE ■ SEAL L Lavi TRILL me, KISS me, A iRFVc-LAV - DURAN DURAN 5 liviur 'L'''L;ET ■ TAKE THAT A lGr.T^PS*=L). SIMFLE MINDS ’ Ninili ■ RDhERT PALMER Pftdbg- ' WH1TE SATIN - SANDRA ilE, KILL ME - U2 | ? IPOT 'Aošr'' Voij. IMPERIO '^LONE - MICHAEL JACKSON It-. ”«t-SHANlCE ZABAVNE GLASBE i vina mi DD • IZTOK MLAKAR 2a SE T1 ZAZDI - BE RADIO ■ panda ’ ■ t-tltK LOVŠIN VOJAK - avantura J*-K7HECTOR št; Mr, Tk7!l?‘^0J - DAMJANA IN ROK Noje h ' zoran predin ■-AVTE NEŽNI ZVOK - TINKARA KOVAČ 4 5 7 VINČKA - LACkO LESKOVAR men . PETER LOVŠIN ' ’''’SCAko,J*P’*N(>ZABAVNE GLASBE I VIN, CEKROn pa l MARELOF bom TVOJE IME - SLAPOVI iMlfitc^fAGEU . ‘‘A brf7 9 ■ prerod Le ■ PTUJSKIH 5 <) £ Le ■ PTUJSKIH 5 5 SRfiŽjMEVaj pesem - S LOVEN SKOGO RIŠKI KVINTET p •LAPfj Jt; srečno - FANTJE TREH DOLIN f’L»D TRIGLAVOM - ALPSKI KVINTET prijatelji - OBZORJE Ll Vsi iTi-, PRANCA MIHELIČA ljudje - ŠTAJERSKIH 7 dočeintfl. 2S. sepiembn 1995. na našlo*: Murski vaJ, "^“ 13,69000 Munčka Sobou, s pripisom »Zi glasbene lestvice* ^pon st 33______________________ 'c * skladbo; l I k 'a "•►Nabavna itUtar^ ler naslov: t I I I I I Bižuterija hodi zadnja leta kar pogumno v korak z dragoceno kovino - zlatom, izredno natančno in prefinjeno je izdelana pa tudi cena govori o njeni kakovosti. Letošnje zapestnice, ogrlice, uhani, prstani in obeski se, še posebno, če ste lepo porjaveli, najlepše podajo k preprosti obleki, ki je brez odvečnih okraskov, Samo tako pride bogat bizuterijski nakit res do izraza. In katere so glavne značilnosti modnega nakita? Po dimenzijah, oblikah in barvah se močno približuje zlatim Izdelkom, vsekakor pa je modnemu nakitu dovoljena večja svoboda. Kovina je najpogosteje zlate barve, kamni pa so različni, od akvamarinsko modrih do rabinsko rdečih. Poleg steklenih kamenčkov so modna muha korale. Iz njih so izdelane barvne kroglice, zvezdice, drobne cvetlice in celo miniaturni grozdi. gel, pulover pa lahko, zares debel in topel, nosite brez majice ali srajce. Ml RADIO MV - MURSKI VAL UKV 94.6 MHz [dopoldne tudi SV 648 k+tzI it' ;T 7 J; K I .kl !!' .b I. % I d i Pelek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - B. 10 Dopoldne na MV - 8 30 Mali oglasi - 9 15 Zamurjenci (kabaret) - 10.00 Poročila- 10.30 Kinoventilalor - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu ledna - 17.30 MVw na akcijo in jim žehj uspeha pri njihovem Prodajna razstava športu bo v Morav^ odprta do 12. okto od*-* Motokros V nedeljo prvič stadionski n'® 9 8 7 6 6 6 5 4 3 3 0 4 4 0 0 16:5 12 4 3 0 1 13:7 4 2 0 2 4 10 3 9 5:9 6 6:8 3 4 10 3 7:11 4 1 0 3 7:14 3 3 Moto turing klub Radenci, ki se je že doslej uveljavil kot odličen organizator dirk v motokrosu v vseh kategorijah na progi na Janževem Vrhu, bo v nedeljo, 24. septembra 1995, prvič organizator stadionskega krosa v Pomurju. Proga bo dolga 550 m, vendar polna skakalnic in ku-cljev, tako da bo izredno aktrak-tivna disciplina. Gledalci pa bodo videli celo progo od starta do cilja. Na koncu voženj v posameznih razredih (80, 125, 250 ccm) bo še tako imenovani supe-rkros, kjer nastopa skupaj po 10 najboljših voznikov iz razreda 125 in 250 ccm. To bo vsekakor poslastica za ljubitelje motokrosa. V središču zanimanja obiskovalcev bodo vsekakor domači tekmovalci: Tadej Korošak (80 Spidvej Špitaler četrti V Ljubljani je bila predzadnja dirka za državno prvenstvo v spidveju. Sodelovali so tudi trije tekmovalci Spidvej kluba Lendava. Najuspešnejši med njimi je bil Roma Špitaler, ki je z 11 točkami zasedel četrto mesto. Jožef Koren je bil s 7 točkami deseti, Artur Horvat pa je s 5 točkami pristal na enajstem mestu. Pred zadnjo dirko je vrstni red tekmovalcev naslednji: 1. Pintar 57, 2. Peterca 51, 3. Šantej 46. 4. Lekše 33 in S. Horvat (Lendava) 31 točk. A, Matjašcc ccm), ki je trenutno ko Jaušovec (125 cc ti nutno šesti, in At na osmem mestu, bodo tudi najinlaJ® razredih 60 in gigi tekmoval Ljutomer^'tP sredi^^Ln’' mek(80ccm),v^b', manja obiskovalce^^K^ stop Mariborčanke KcHuIa- V klasičnem razredu tem' -tAf nutnovi— rttLP" stvu Sebastjan stvu Sebastjan jf 200 točkami, (Radenci) je s -i ‘■J’ trti.V razredu I2> V točkami, MarkoJV-nii > gelj Sašo (S[ dencijje s Leon Lang pa z / *Vs**' Stal" jJ sti. t Koren še^^ Na mednaroiJ'’‘’^j|fl A nju v spidveju, gu na HtvaŠketr^^fl do 22 let, so trije tekmovalci-Krškega, Toffiaz . jj bljane in Jožef 1* ve. Na nnoinl liA m gd', 15 točkami, fh Tomas h vožiiF‘,„,'rt'-sai razdelila 6 polfinalnih v^ imel sreče, saj nalno vožnjo- A- Z septembra 1995 ___75 I / ^hialno Šport ■ y športu Teden športa - šport za zdravje v Sloveniji Rokoborski klub Murska Sobota Mitko Nasevski novi trener Teden športa v Sloveniji je ki sodi v prizadevanja, da 'ai spodbudili športno dejavnost "'Nvecali število udeležencev Wu. v ^rzavna akcija bo 22. potekala v septembra do 1. ok- I **«>‘iavjevsi naziv akcije pa je - ŠffJRT SLOVENIJI. i' '''hlttMi. t J f r' r ji ' it it ■t U' J I ( t ) f ► ) t ) p f r t l l t I r r 1 1' r t S športom ukvarja prebivalstva, ev- mnilo je 60 odstotkov, (HrlinJeviinJf Uijt iteviit udeleže - stna Ja Zli povc- -----udeležencev ume-^nano je, da so v športni 'n--NI «roeiu,. "7 StKli manj aktivne ženske. ter odra- Osnovne cilje države ^Ipruinl -------- O špons 7 to'' '^iiMpake m mladino. Ta = 1 - Ul IJJ ne ne uresničuje 3 hnril" '"‘^7 saj v večini ob- Sin : I -------- 'Pnia vrk " tekmovalni ozi-‘"tinski šport. 7^sikej wa travi Slovenija tretja i ■ ■ dl2|uhilnj Khokeju na Ijjj I Panonija ’95. ianc(-'Z^^ reprezen-•^''ašlca i ''«nska je bil tretji tra- J^adJjLtluL Hrvaška. Je se- Klava '■ in Slovenija. Slo-j^reprezenatnea, ki jo 9 igralcev Tri- U-h^ 5 Leka 1-ttb'ii^^ '” Svobode iz ■” turn^’ j® naj m lajša prečna pov- Pfecna r, ■ -■ 1"'™ Pp je Slovenija osvojila Akcija sama naj ljudi seznani z možnostmi športnega udejstvovanja, zato bo s pomočjo oglaševanja ta akcija ponujena vsem izvajalcem športne dejavnosti. Vsi izvajalci športnega programa - klubi, društva, šole in vrtci -imajo možnost, da svoje programe. ki potekajo vsako leto ali pa bodo organizirali le eno samo akcijo, predstavijo v okviru tega projekta. Zavod za šport Slovenije zbira prijave, ki bodo predstavljene s plakati, pa tudi posebnimi zgibankami. Vsem izvajalcem so poslani posebni vprašalniki, ki jih je bilo že potrebno dostaviti, V Zavodu za šport Slovenije si prizadevajo ustvariti osnovo podatkov o športu v naši državi, To je tudi priložnost, da se dobijo podatki o klubih in društvih, ki so aktivni. Glede na trenutno aktivnost in pa odzivnost klubov in društev ne moremo biti tretje mesto, kar je doslej največji uspeh v tem tekmovanju. Slovenija je bila tudi proglašena za najbolj discipliniramo moštvo. Na turnirju je bil tudi Vito Fujs, naš mednarodni sodnik v hokeju na travi, ki je vodil dve srečanji. Rezultati: Slovenija : Madžarska 2:2 (Cigut, F. Maučec), Slovenija : Slovaška 2;2 (Cigut, D. Maučec) in Slovenija : Hrvaška 0;6. Vrstni red: 1. Hrvaška, 2. Madžarska. 3. Slovenija in 4. Slovaška. in Puhan med osmerico je bil prvi dr- "“riuznoteniški tur- r I ?-^*^^kih klubov SO Moravskih [[‘'‘'lli 'ri Radgone ter / '^3 ifejJ uvrstitve. Naj-sta bila Sobo- 'n Puhan, ki sta se Osmerico. Pohvalo Ir? , '"""h Zj*«, kt skupi m in Horvat. V predtekmovalni skupini sta Balažič in Gorčan zasedla drugi mesti, Gider in Ocepek (Radgona) pa tretji. Igralci Moravskih Toplic-So-bote so pred začetkom tekmovanja v prvi državni namiznoteniški ligi, ki se prične 23. septembra, odigrali dve prijateljski tekmi in obe izgubili. V Ljubljani jih je premagala Olimpija z 11:5, v Čakovcu pa ekipa Čakovca s 14:6, vendar so Sobočani nastopili brez Benka. M. U. tu in tam '-“I hAihnvii i se je za-'ihnvunje v dr- k? 7*fcciskii - Pom- kC 'Urit c Raden- '« rP Zun. '““sum K) re-'lutL S..? "2.“ I' ta ia. V prvem k 1 premagala 'Tatlenc'7^ ^-5:4,5 toč-^i'‘'-^91at‘';P^‘"8rad so IB.'*‘intt: 'V Me-rl.,; l. : l SL^^ki ‘ek ik.: It, 'lam , teki Ježici je bil Reršbau- ^PkiCi so bili ‘ <0(lre,„^7enske i m se mesti sta star, v teku na zadovoljni, saj se je v naši sredini | odzvalo le štirinajst nosilcev i ■ športne dejavnosti. To pomeni, da ponujena priložnost ne bo v celoti izkoriščena. Ministrstvo za šolstvo in šport se je v tej akciji obrnilo neposredno na izvajalce v športni dejavnosti, ki jih je v državi okoli 4.000, v Pomurju pa okrog 250. Večina jih je usmerjena v tekmovalno dejavnost, zanemarjajo pa možnost ponudbe športne aktivnosti širšemu krogu občanov. Pojavlja pa se tudi vprašanje organiziranja akcije po posameznih občinah, da ne bi vse urejali centralistično, pa tudi mreža organiziranosti po občinah ni urejena v celoti. Kljub temu pa je nekje treba začeti. Izkušnje in zaključki iz same akcije.bodo koristni za delo vprihodnje, predvsem pa za nove pobude in ponudbe. Ludvik Zel ko Košarka Pomurska liga Pomurska košarkarska zveza organizira tudi za sezono 1995/ 96 tekmovanje v pomurski košarkarski ligi. Zainteresirani klubi se morajo prijaviti najpozneje do 15. oktobra 1995 komisarju Igorju Prelogu. Radenci, p. p, 39 ali na telefon 65 224 (doma) oz. 61 725 (služba). r r B j i r I i f I ^'■anko p”' “ P in i - tiert * ritalem e la- i,'"v i 'sieo" na Cbnic, ce- 5‘kbi 1Rom ■-i^n hJ .'•'ed vet^-ru«; L-tiS?,"«' an feterani tret- stsrej- »"Ul. i«; fki M mesto ’ ’ RraJi! Slavko l h 2!XX)' tri k bili Marjan Me- ter Danijela Mitko Nasevski - novi trener soboških rokoborcev. V soboto se bo začelo tekmovanje v prvi državni rokoborski ligi, kjer sodelujeta pomurski ekipi Murska Sobota in Mlekopro-met Ljutomer. Sobočani bodo startali z novim trenerjem Milkom Nascvskim. Gre za 26-letnega profesorja športne vzgoje na Srednji strojni in tekstilni šoli v Murski So- Rokoborski klub Ljutomer Pokrovitelj Mlekopromet Ljutomer Ljutomerski rokoborci se pod vodstvom trenerja Kurbusa že dalj časa intenzivno pripravljajo za novo tekmovalno sezono v prvi državni ligi. Klub sta zapustila Jože Vrbančič (62 kg) in zaradi nesporazumov Miloš Horvat (nad 100 kg). Ljutomerčane pa je okrepil Dominik Mitov iz Murske Sobote, Cilj ljutomerskih rokoborcev je ponoviti lanskoletno uvrstitev, to je osvojili tretje mesto. V novi tekmovalni sezoni bodo rokoborci Ljutomera tekmovali pod imenom Rokoborski klub Mlekopromet Košarkarski pokal Slovenije Visoka zmaga Pomurja V prvem kolu tekmovanja za košarkarski pokal Slovenije Mercator ’95 so košarkarice Pomurja v Murski Soboti prepričljivo premagale Comet iz Slovenskih Konjic z rezultatom 77:44 (39:17). Pri Pomurju sta bili najučinkovitejši Rusinja Tatjana Zotova Odbojka Moški in ženski turnir v Ljutomeru je bil moški odbojkarski turnir. Rezulati: Maribor: Ljutomer 3:2, Varaždin : Pomurje 3:2, Pomurje : Ljutomer 3:0 in Maribor : Varaždin 3:0, Vrstni red: I, Maribor, 2. Varaždin, 3, Pomurje, 4, Ljutomer. V Szombathelyu na Madžar- 21 in Ukrajinka Olena Kazmina 22, ki sta novi okrepitvi novega člana prve državne košarkarske lige Pomurja. Ostale strelke za Pomurje; Karova 8, Boharjeva 7, Cerova 6, Drožinova 6, Horvatova 4 in Orijeva 2. Sobočanke so se uvrstile v drugi krog tekmovanja. skem je bil mednarodni ženski odbojkarski turnir. Sodelovali sta tudi pomurski ekipi ŽOK Zavarovalnica Maribor Ljutomer in MTC-SL-ROTO Murska Sobota. Ljutomerčanke so v polfinalu premagale ATS iz Gradca z 2:1, v finalu pa izgubile z madžarsko Tatabanyo z 0:2 ter zasedle drugo mesto. Sobočanke pa so zaradi poškodb Drevenšku ve in Morecove zasedle peto mesto. (NŠ) m Perme sedma. V teku na 10 km je bil Kristjan Volf sedmi, Boštjan Dletner osmi in Simon Babošek deveti. Omeniti velja še deseto mesto Ksenije Volf, enajsto mesto Martina Ploja, dvanajsto mesto Dejana Kosarja in trinajsto mesto Gregorja Pavliča. (GG.) Namizni tenis - V Ligistu v Avstriji je bil 16. mednarodni namiznoteniški turnir, na katerem so sodelovali igralci iz Madžarske, Avstrije in Slove- rje so bile; Jocič 59, Svetina 58, Glišič 53, Fefer 36, Cipot 12, Mate 10, Kerec 3, Pušenjak 2 in Kolman 2. Najboljši igralki na turnirju sta bili Glišičeva in Jocičeva, najboljši trener pa Ruslan Kovačev (Pomurje). Z.T. Strelstvo - Na državnem prvenstvu v streljanju z malokalibrskim serijskim orožjem, ki je nije, Lep uspeh je dosegel Boris ^bilo v Ljubljani, je Manuela Ru- Rihtarič (Radgona), saj je osvojil prvo mesto in dobil pokal. V tekmovanju dvojic pa je bil skupaj s klubskim kolegom Brumeem drugi. Rokomet - V prijateljski mednarodni rokometni tekmi sta se moštvi Radgone in Gradca razšli z neodločenim izidom 30:30(12:15). Strelci za Rad gono; Ravš 7, Trbuc, Klun in Strah po 6. Tenis - Na državnem članskem teniškem prvenstvu v Murski Soboti sta preizkušali svoje moči tudi Nina Kelemen (Murska Sobota) in Martina Bagari (Gornja Radgona), ki pa sta izpadli v prvem kolu. Košarka - V Peesu na Madžarskem je bil mednarodni košarkarski turnir za starejše deklice. Sodelovala je tudi ekipa Pomurja iz Murske Sobote in osvojila prvo mesto. V finalnem srečanju je premagala Pecs z 59:53. Strelke za Pomu- dolf (Ljutomer) s 488 krogi za- sedla tretje mesto pri članicah. Tenis - V Radencih je bil drugi teniški turnir za dečke in deklice in za pokal Swing, ki sta ga pripravila TK Radenci in Torming. Sodelovalo je 80 tek-moavlcev. Od pomurskih tekmovalcev je bil najuspešnejši Pintarič (Radenci), ki je v kat. do 12 let zasedel drugo mesto. Pri dečkih do 11 let sta Geder (Radenci) in Kous (MS) zasedla 5. do 8, mesto. Med dečki do 12 let pa sta Fekonja in Bezjak (oba Radenci) zasedla 5. do 8. mesto. Košarka - V Ljubljani je bil ženski košarkarski turnir, na katerem so sodelovale tudi košarkarice Pomurja iz Murske Sobote in dosegle lep uspeh, saj so osvojile drugo mesto. V finalu so izgubile z ekipo Mibex Ilirije s 69:72. Najboljši strelki pri Pomurju sta bili Kazminova 30 in Drožinova 13. (Z, T.) šah - Na septemberskem hitropoteznem turnirju, ki gaje pripravilo ŠD Radenska -Pom-grad iz Murske Sobote, je sodelovalo 9 igralcev. Zmagal je Alojz Kos s 6 točkami pred Danilom Harijem 5,5, Matijo Gaborjem in Robijem Radosavljevičem po 4,5 ter Antonom Maričem in Bogdanom Harijem po 4 točke. Rokomet - V prvem kolu prvenstva v tretji državni moški rokometni ligi je Radgona premagala Fužinarja z 21:20. Strelci za Radgono; Trbuc 8, Strah 5, Klun 3, Vučak 3 in Ravš 2. Nogomet - Nogometna reprezentanca MNZ Murska Sobota je premagala reprezenatneo ONL Lendava (do 12 let) s 3:1 in reprezentanco (do 14 let) prav tako s 3; 1. V prijateljski nogometni tekmi so Bratonci premagali Redies s 7:2, Nafta pa Opel Horser s 6:0. (F. B.) ^Atletika boli. Z rokoborbo se je začel ukvarjati v rojstnem Šlipu, potem je 10 let nastopal za RK. Murska Sobota, zadnje leto pa je bil član RK Keor iz Razvanja. S pripravami so Sobočani začeli v začetku avgusta in vadijo vsak dan. V tem času so imeli tudi mednarodno srečanje z nemškim drugoliga-šem TSV Trostbergom, V ekipi ni prišlo do bistvenih sprememb. K ljutomerskemu Mlekoprometu je odšel Dominik Mitov, iz Ljutomera pa je prišel Jože Vrbančič. V novem državnem prvenstvu Sobočani računajo, da bodo ubranili naslov državnega ekipnega prvaka, ki so ga lani osvojili v super finalu. Sicer pa se soboški rokoborci zlasti intenzivno pripravljajo na letošnje svetovno Člansko prvenstvo, ki bo od 10. do 15. oktobra v Pragi in kjer bodo sodelovali trije njihovi tekmovalci; Jože Vrbančič (57 kg), Rade Bačič (68 kg) in Zoran Vukan (74 kg). (FM) Ti Bi «'5 a tr * £ I.' Ljutomer. V času kmetijsko-zivil-skega sejma v Gornji Radgoni sta podpisala pogodbo o pokroviteljstvu dr. Ludvik Bratuša, di- S < n rektor Mlekopromeia Ljutomer, in Boštjan Pihlar, predsednik rokoborskega kluba. (N. Š„ fotografija: D. T.) Druga državna ženska rokometna liga Bakovci: Velenje B 25:24 (12:9) v prvem kolu prvenstva v drugi državni ženski rokometni ligi so Bakovci premagali drugo ekipo Velenja. Bakovci: Sčap, T. Buzeti, Horvat, Majerič, Cajnko 1, Hozjan II, Forjan, Jakšič 6, M. Buzeti 5, Smodiš, Kolbl 2, Sodila sta Jeger in Kavčič iz Celja. Črenšovci: Ptuj 17:19 (9:11) Rokometašice Črenšovec, ki prvič tekmujejo v drugi državni ligi, so gostile ekipo Ptuja in tesno izgubile. Z malo več prisebnosti pa bi lahko tudi zmagale, Črenšovci: Žalik, Tibaut 1, Huber 2, K Smej 4, P. Smej, M. Pintarič, D. Pintarič 4, A. Pintarič 2, Jakopina. Jeneš. Sodila sta Kumer in Bujdo iz Maribora. Ob tednu invalidov Priznanja ob 15-letnici dela Društva za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota je pripravilo 16. tradicionalni Teden invalidov, v okviru katerega so se zvrstila številna športna tekmovaiija. V balinanju, kjer je sodelovalo 6 ekip, jc zmagala ekipa Dl Ormož (ženske) pred DLJ Bakovci (moški) in DRSI (moški). V streljanju z zračno puško je ekipa Društva paraplegikov Murska Sobota nastreljala 1082, DRSI pa 968 krogov. V šahu je zmagalo DRSI s 7,5 točke pred Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih MS 4,5 in Droštvenn paraplegikov MS 3 točke. F' . , Za zaključek Tedna invalidov je bilo tudi tradicionalno športno srečanje DRSI Murska Sobota in članov društva Vasakarat iz Szombathelya. Invalidi z obeh strani meje so se pomerili tudi v športu. Rezultati: kegljanje; I. DRŠ MS 301, 2. Vasakarat 269, DRSI (ženske) 26S, Vasakarat (ženske) 244; pikado: prvi mesti sta zasedli moška in ženska eki- V Varaždinu je bil prvi cestni tek v počastitev osvoboditve mesta. Med 200 tekači so sodelovali tudi člani TS Radenske. Daniel Perme je na 1000 m zasedel četrto mesto, Slavko Kumek pa je bil v teku na 2000 m drugi. V osrednjem teku na 16,5 km je Karli Vrbnjak med veterani osvojil prvo mesto, Geza Grabar je bil pri članih drugi, Branko Perme pa drugi med veterani.(G. G.) M; ** ^T' * pa DR5I pred Vasakaratom, šah: DRSI 3, Vasakarat 1 točko; namizni tenis 2:2. Pokrovitelj srečanja jc bila Zavarovalnica Triglav Murska Sobota. Ob tej priložnosti je Športna zveza Murska Sobota podelila plakete ustanoviteljem DRSI za petnajstletno uspešno delo. Ta so prejeli; Ladislav Kuhar, Anton Rihar, Franc Vajndorfer, Janko Kardi-nar, Franc Sluga, Jože Lutar, Jože Peterka in Djuro Erdeli. Feri Maučec, fotografija: Jure Zauncker VESTNIK A 16 vestnik, 21. septembra iz naših krajev Turistično društvo Grad Naši »fantje«, ki se uveljavljajo drugod Grobnica obnovljena « Dosedanji predsednik društva umrl, kdo bo poslej predsednikoval? Izvirni glasbeni koraki Turistično društvo pri Gradu so ustanovili 1975. leta, a je v zadnjih nekaj letih »mirovalo«. Na nedavnem občnem zboru so sklenili, da ga je treba »prebuditi«. Za predsednika so izvolili Marijo Hiill, tajnik pa bo še naprej Marjan Hull. Grad z okolico je zanimiva turistična točka, Štefan Dravec, predsednik Pomurske turistične zveze, ki se je udeležil občnega zbora pri Gradu, je menil, da ljudje znova odkrivajo Prekmurje, od domačinov pa je odvisno, kakšne vtise bodo imeli ob obisku in ali se bodo še vrnili na določeno turistično območje. Časi, ko so bili turisti zadovoljni zgolj z ogledom golega grajskega zidovja, so mimo. Člani TD Grad so ob tem ugotavljali, da jih čaka še veliko dela. Poskrbeli bodo za izdelavo ustreznega promocijskega materiala, pri izdelovanju spominkov bodo sodelovali z učitelji in učenci graške osnovne šole, za gostinsko ponudbo pa naj bi poskrbeli gostinci bližnje okolice, V turistične namene želijo izrabili predvsem veliko proščenje na dan Marijinega vnebovzetja in Andrejev sejem, ki je v gornjem delu vasi. ■■■■ •S KRIPTA - V Vestniku smo pred tedni pisali o zanemarjeni grajski kripti oziroma grobnici. Domačini so do nje končno uredili cesto, objekt pa obnovili. V soboto, 16. septembra, jo je duhovnik še blagoslovil. - Fotografija: Š, S. Župan občine Kuzma Ludvik Kočar pa je na občnem zbora menil, da pri Gradu vendarle niso povsem (za)spali, kajti že nekaj let obnavljajo grajsko poslopje. Tako bodo določena dela (prekrivanje strehe) opravljali tudi letos (predvidoma 1. oktobra), denar pa sta prispevali občina in država (vsaka po 5,000.000 tolarjev). Turistično društvo pa bo poskrbelo za okolico pred grajskim poslopjem. V ta namen bo uredilo cvetiične gredice, steze in kažipote. Sicer pa je v gradu na ogled muzejska zbirka, ki prikazuje življenje in delo naših prednikov. Pri Gradu pa si veliko obetajo tudi od ustanovitve krajinskega parka treh dežel, saj naj bi imel ta gorički kraj središčno vlogo. MARJANCA PERKO za mlade V Vzgojnem zavodu Hanina pri Rakeku je že od 1980. leta zaposlen kot učitelj glasbenega pouka tudi 42-letni NACE DUH z Melinec. Lahko bi rekli, da je veliko več kot samo uČiteU, saj se razdaja tudi drugje. Tako je v MaČkovljah pri Trstu vodil mešani zbor ter župnijsko glasbeno šolo, še vedno pa je organist v Trebčah pri Trstu. Lani pa je v samozaložbi izdal dve zbirki skladb za mladino, ki ju lahko s pridom uporabljajo predvsem učitelji glasbenega pouka in osnovnošolski zborovodje. Prva zbirka ima naslov Faloti veseljaki, skladbe pa so nastale spontano iz igrive situacije pri terapevtskih urah z mladimi v vzgojnem zavodu. Gre za uglasbitev 18 pesmi znanih slovenskih avtorjev ter 2 lastni skladbi (Vesela pomlad, Pred zimo). Pesmi so enoglasne s klavirsko spremljavo ali oštevilčene s harmonijo, med njimi pa sta tudi dve dvoglasni in ena triglasna. V vseh skladbah se po mnenju glasbenih strokovnjakov zrcali Na-cetova romantična duša, polna občutljivosti do sočloveka in zlasti otroka, ki je potreben pomoči. V njih je prepoznaven tudi vpliv Nacetove orgelske prakse. Drugo delo pa je poimenoval Svet postal bi lep, gre pa za zbi- Za ceste, igrišče in vrtec Krejani Desnjaka, Mekottjjaka in Stare Ceste so se na nedavnem referendumu z veliko večino odločili za uvedbo 5-ietnega krajevnega samoprispevka. Na ta način se bo zbralo skoraj 14 milijonov talarjev, ki jih bodo namenili za vzdrževanje krajev-^ nih cest, izvajanje zimske službe, za sofinanciranje ureditve" igrišča in obnovo vrtca na Stari Cesti t« drago. G G. Zadnje slovo od najstarejšega vaščana Cezanjevec 29. avgusta letos se Je po vasi in okolici razširila vest, da je prenehalo biti plemenito srce našega najstarejšega vaščana JoŽefdŠJakoterja - Južeka. ksi smo ga poznali, saj je bil med ljudmi priljubljen. Pokojni Jožef Makoter - Južek se Je rodit materi Mariji in očetu Francu Makoterju kot drugi sin i. marca 1908. leta. Prva leta skupnega življenja sta starša živela na Zgornjem Kamenščaku. Leta 1903 sta kupila sedanjo kmetijo v Cezanjevcih. V družini so se Jima rodili trije sinovi, ki pa so že v rani mladosti ostali sami z materjo Marijo, saj Je oče moral med prvo svetovno vojno na fronto. Kot l4-ietni fant je Jožef ostal brez očeta, ki Je v svojih najiepših letih umri v prometni nesreči. Ovdovela mati je po smrti svojega moža leta 1922 prevzeta deto msžnarja v domači cerkvi in ga ob polnoletnosti prvega sina Franca predala njemu, vendar Je z vso resnostjo že čez dobro leto postat mežnar Jožef Makoter. Mežnar Je ostal do leta 1972 (potnih 35 let). Kljub prirojenemu daru za risanje se Je mora! temu odpovedati in ni nadaljeval šolanja, ampak seje lotil težkih kmečkih del. Leta 1938 si je izbral svojo zakonsko družico Frančiško in do leta 1951 se jima je v zakonu rodilo 8 otrok. Ker pa majhna kmetija ni dajala dovolj kruha za tako številno družino, se Je takoj po svoboditvi zaposlil v takratni obdelovalni zadrugi v Cezanjevcih, pozneje pa ostat vse do upokojitve leta 1972 blagajnik Kmetijske zadruge Radostavci. Tudi tedanji režim mu ni bil naklonjen, saj so veljaki menili, da državna služba ni zdrtižiljiva z delom mežnarja, vendar je prevladal razum vsaj nekaterih. sajje svoje deto opravljal izredno vestno. Opravljal Je tudi delo knjižničarja, bit je igralec v domačem dramskem gledališču. Ker Je bil vsestransko razgledan, je rad pomagal ljudem, še posebno, ko je bito komu od vaščanov ali prijateljev treba napisati kakšno prošnjo ati sporočilo takratnemu režimu. Slovel Je tudi po izredno lepi pisavi. Po končani službi je obdelovat potje, po upokojitvi pa je lepo uredil načrt domačega pokopališča in ni bilo pogreba, ko ne bi skupno s sorodniki pokojnega ugotovila in sporočila KS Cezanjevci, kje bo pokojnik pokopan. Leta 1937 se Je kol pripravnik vključil tudi v gasilske vrste in leta 193S postal redni član gasilskega društva v Cezanjevcih. Nekaj časa je opravljal v društvu tudi tajniške posle. Za svoje delo je prejel razna priznanja in leta 1994, ko je društvo praznovalo svojo lOO-letnico obstoja, tudi priznanje častnega člana. Za gasilske vrste je znal navdušiti tudi vse svoje otroke, saj so biti vsi aktivni člani našega društva, seveda vse do tedaj, ko so se razselili. Svojim otrokom Je znat veepiti ljubezen do domačega kraja, saj so v povojnih letih otroci večjih družin množično odhajali v tujino za botjšimn kosom kruha, njegovi pa so vsi ostali v bližini domačega ognjišča, saj se Je najdlje od doma odselila hčerka, ki živi pri Mati Nedelji, vsi drugi pa so bližje doma. Ob neki priložnosti je rekel: Sam nikoli nisem preveč ljubil tujine in Je tudi s vojim otrokom nisem priporočat. Mesec avgust je za njegovo rodbino nesrečni mesec, saj se Je 17 avgusta 1922. leta na Veščici smrtno ponesrečil njegov oče, pred devetimi teti mu Je preminita žena Frančiška (po domače Franca), spet letos avgusta je prenehalo biti plemenito srce Jožefa Makoterja - Južeka. Najbolj ga bodo seveda pogrešali njegovi otroci, čeprav so že vsi v zrelih letih, saj so biti vsi po smrti matere Frančiške močno navezani na dom in očeta, posebno še sin Jožko, ki Je ostal sam na domačiji. Pred mesecem Je bil tudi kratek čas v bolnici, vendar so zdravniki sporočili, da zanj ni več zdravita, saj mu je srce tako močno opešalo, da Je samo še vprašanje časa, kako dolgo bo vzdržalo. Da Je bil izredno priljubljen, priča tudi velika množica ljudi, ki so prišli od blizu in daleč, da se zadnjič poslovijo od umrlega Jožefa Makoterja - Južeka. Ob odprtem grobu se Je orosilo marsikatero oko posebno še starejših ljudi, saj so ftm misli poromate v davno preteklost, ko Jim Je tako ali drugače pomagal. Rodit se Je kot domoljub, živel vse svoje življenje kot domoljub, svoje otroke Je vzgojil v domobljube in tudi umrl kot domoljub. Naj mu bo lahka domača slovenska zemlja, ki jo Je tako močno ljubit. Frančišek Ferencek rko duhovnih skladb za mladino. Razdeljena je na tri sklope. V prvi ciklus spadajo skladbe, ki so opremljene z ilustracijami in imajo oštevilčeno harmonijo. Sem spada tudi otroška maša, V drugi ciklus so uvrščene tri- in štiriglasne skladbe ter mladinska maša. V tretji ciklus pa spada maša za mešani zbor in orgle. Ta skladba je sicer nezahtevna, vendar izstopa zaradi drugačnega (izvirnega) pristopa. Ko seje te dni Nace mudil v fAlOTi. jaki MEJNI PREHOD V BUDINCIH -Sem očitno zahaja malo ljudi, saj ni stalno nameščenih stražarjev ob slovensko-madžarski meji. Zanimivo pa je, da poteka bližiOa cesta nekaj Časa celo po madžarski strani, vendar zaradi tega ni nikakršnih težav. domačem kraju, nam je zaupal, da pripravlja že tretjo izdajo s tako imenovano etno glasbo. Gre za baladne (ljudske) pesmi, kijih zbira na Melincih in v okoliških krajih. Zbral je že blizu 60 pesmi, pri tem pa mu je veliko pomagal okrog 8 0-1 etn i domačin Jože Fekonja. Vedno bolj pa ga vleče v rodni kraj za stalno in morda se mu bo ta želja izpolnila prihodnje leto. JOŽE GRAJ Nace Duh cesta ; 1 < J-OTOVCI - Skoraj lometra od Mačkovec do v , natn v oeloti asfal«’’ bo kmatu v celoti bo kmalu v ceiou oj Gre za zelo pomembno, no povezavo t^a dela ga, saj vaščani Otoy^ pogrešajo boljšo cesto. . jim bo končno izpo^ ,, hovih želja, sto, katere nost znaša okrog 15 tolarjev, so prispevali p, delež, preostali denar maknila Občina “ PflPl izvajajo delavci st^ iz Murske Sobote. MJ Fotografija: ' M. JERSE I I pj I ■ GORNJA RADGONA - V industrijski coni na Meleh so začeti pripravljalna dela za gradnjo Petrolovega bencinskega servisa, ki bo stal 255.000.000 tolarjev. Imel bo štiri rezervoarje s po 40 kubičnih metrov prostornine, potem pralnico za osebne in tovorne avtomobile, prodajalno in manjšo okrepčevalnico. Gradbena dela so zaupali Pom-gradu iz Murske Sobote, Dokončali naj bi jih v 4 mesecih, (L, Kr.) ■ MURSKA SOBOTA - Ta čas je v Pomurju 28 turističnih društev. Letos sojih ustanovili pri Negovi, Rogašovcih in v Banovcih. V več krajih so društva dokaj delavna, saj skrbe za lepšo urejenost naselij in polula-riziranje lokalnih zanimivosti, ki utegnejo privabiti turiste. V naših krajih pa goste privabljajo tudi zdravilišča. V letošnjih sedmih mesecih so našteti 221.976 prenočitev, kar je 20,2-odstotni delež vseh hotelskih prenočitev v slovenskih zdraviliščih. Polovica je bila tujcev. (G. G.) -■ TURNIŠČE - Gidos Lendava je v Turnišču preuredil starejšo stavbo, v kateri so bili vrsto let pošta in matični urad ter sedež krajevne skupnosti. Poslej bodo ta objekt uporabljali občina, kmetijska svetovalna služba, Telekom in Pošta, zavarovalnica Triglav in matični urad, v kletnih prostorih pa je večnamenska dvoranica, svoj prostor pa je dobilo tudi vinogradniško-sadjar-sko društvo. Tudi podstreha je funkcionalno izrabljena, v njej pa sta foto- in videoatelje Vitez ter studio interne televizije. Za to stavbo so v občinskem proračunu namenili 27.000.000 tolarjev. (J. Ž.) ■ LJUTOMER - Prostori ljutomerske tržnice dolgo časa niso biti urejeni. Pred časom so jih posodobili in tako je zdaj v prleški metropoli kar lepa tržnica. a kaj ko ni ne prodajalcev ne kupcev. Utegne se zgoditi, da se bodo nanjo spet vrniti slikovni ustvarjalci«, znani kot pisci stenskih grafitov. (F. KI.) VIDEM OB ŠČAVNICI - Direkcija Republike Slovenije za ceste načrtuje letos obnovo še nekaj re^onalnih cest v Pomurju. Tako naj bi posodobili 1.570 metrov dolg odsek ceste med Vidmom ob Ščavnici in Radenci, kar bo stalo 30.000.000 tolarjev. Obnova več odsekov med Gederovci in Rogašovci (tudi ceste, ki pelje skozi Cankovo) pa bo stala 180.000.000 tolarjev. Izjavnega razpisa je razvidno, da bodo obnavljali tudi most čez Ledavo v Murski Soboti, dela pa bodo stala 180.000.000 tolarjev, (GG.) ■ VELIKA POLANA • Svoj-čas je bilo v Veliki Polani J? E#®®'* ' zelo razgibano I ll nje, zdaj pa cImrairlA mttVHO* j- K _ skorajda mrtvilo- m orni pevski zbor Geren(«r>^ vodi Jože „ mreč večkrat nasw^i^(^, kot v tujini, prisiu mogoče tudi na kPiJjiji ne televizije, saj ped'’ sneli del svojega . . .. * . _..ji ila^ ,.^1 Načrtujejo tudi hodnjem letu, k<» srečanju pcvskih/^^j^'* vzhodne SloveinK V Veliki Pol*"'. znova oživiti tudi - । Pino, za katero d I že kupuje narof" . trezno obutev. * pino, za katero iP trezno obutev. * priložnost za vad^ urii<’*l(* se potem kar naj^l li.Tudi na praz"'* ^^11^', v Veliki Polani na^ (J. novatiprihi^n^* jevnega pra^^j, p'’ V Veliki Polam * -rtSl r .Jj rili T - ■ * *- j skem domu- Ob predali n' ptCf’- preuaii pin"'-— . ii brizgalno in naP^liTV'** cer pa v Rakičan nalizacijo. “^djetj^dX negospodarsko grad -NizkogradiT Sobote, Sobote, To pomembno lal«''^ ni čali ie letos, 'aj bližno Ifrodstotm- del. MJ I I L 1 I ^”1^21, septembra 1995 17 I 1 I t ■1 I t ) t I. I 0 t r J it d T e J I I t I r I t ) l ) i I I f t i I I iz naših krajev 55. obletnica mature soboških gimnazijcev jubilej priložnost za obujanje spominov A liall Še mladi smo bili, hodili v šolo učenosti, na- ■'ame ■'' ^^i^Tosti!« Geslo, ki so si ga izbrali nekdanji učenci državne Koclja s samoupravnim K, razredom v Murski ■"atuto i ** * šolskem leta 1939/40 opravili višji tečajni izpit oziroma liitantov pravšnje, To je bila zadnja generacija slovenskih maki žJ" ^®četkom druge svetovne vojne, zato Je njihov 55-letni ju- h«.t 1 fia DTPrl H h mil ah HA ril Airil S _ a _ _ U. k — I/, I tittdaniih ***^*'’ dostojno proslavili, toliko pomembnejši. Od Istirjf ' '•'aturantov se jih je tokrat v Murski Soboti zbralo le še 11 ®P’’®'^’^ili)» drugi pa so žal že med pokojnimi. Se živeči ma-''sakdo lt\***?* seveda razkropili po raznih krajih Slovenije in tujine, kišolf j’ j a * •hogel. Je prišel domov, da zopet vidi svojega nekdanjega lijstiii I*™! mnogimi leti .skupaj »gulila« hlače v gimna- —' *a M je hi bila tudi ltr< priložnost za obujanje spominov. . 'Teb ^ia - Istirje ''rue Organizator sre- maturantov in ------ ■■ v Mariboru nam je povedal; »Me- pred 55, leti državni Koclja v Murski pri lir. Dtugi poklice, dva sta smo odšli vsak študirat. Nekateri za štu- mene sta bila ••“lorri J — uva ”ekaj pa je *čfiiiiH in pravnikov. Oti 10. in 'ihc pred petimi leti, 50. obletnico luii,:-?'’’ rti J____________„ . domu v Bo- »nojj bhv., . bvJ 5 . . . . ' . v. “■l ltAA I XIJVII n ° odzvali %i srečanje v Murski .'■'"■mrn;. pred 55. leti ?“Ici 'Maturo. Pri‘ vseh pokojnih Profesorjev. Med so- sveti maši pa spomnim . - : . ...1 zdravnika 2'^ Er rt,Emila Koh- profesorji JP Verouka in filozo- [■J bi t 111 '-''til Nastop med izseljenci V dneh od 25, do 27, avgusta 1995 je Slovenska katoliška misija iz Berlina, torej slovenski izseljenci, gostila Slovence iz domovine - KD F. S, Finžgar iz Žižkov v Prekmurju, [j* r stlane z rožami. Od tistega časa naprej se je pravzaprav začelo trnjevo življenje: od raznih vojsk, vojn, študijev in vsega tistega, kar smo hoteli ali ne hoteli preživeti. Ob različnih političnih spremembah smo dospeli do danes, ko se srečamo in mislimo, da smo zopet tako mladi kot pred 55. leti. In za tistega, ki ga danes ni. smo rekli, naj pač počaka, pa bo pri- Jože Smej fTje Alojza Šoštareca, ravnatelja državne gimnazije inženirja Iva Zobca, našega razrednika Frana Pušnika in še posebej profesorja Vladimirja Močana. Pri nekaterih od naštetih sem bil na pogrebu.« Soorganizatorica zanimivega srečanja je bila Gizela Sraka, z dekliškim priimkom Kukel, nekdanja učiteljica gospodinjskega Gizcia Sraka pouka iz Murske Sobote. »Pred 55. leti, ko smo maturirali, so bili povsem drugačni časi. Bilo nas je seveda mnogo več kot sedaj. Vsi smo trepetali, ali bo sploh matura in ali bomo izdelali. Imeli smo že načrte, kam se bomo vpisali po končani gimnaziji, vendar nas je prehitela vojna. Zato so mnogi morali svoj načrt spremeniti. Jaz sem se leta 1942 poročila. Danes je prijeten trenutek, ko smo se zopet srečali nekdanji maturanti. Dobivamo se sicer ob obletnicah, vendar žal ugotavljamo, da nas je čedalje manj. Tisti, ki pridemo, pa smo vedno dobre volje. Na žalost so vsi naši profesorji že pokojni.« Evgena Cuga gotovo ni treba posebej predstavljati, saj ga poznajo mnogi, večinoma kot dolgoletnega humorista na, radijskih valovih in v časopisu. »Pred 55. leti so bila naša pota in ceste po- •sr I V nepozabnih dneh bivanja v Berlinu se je že prvi večer na sprejemu skupine predstavila Folklorna skupina iz gostujočega društva. Z izvedba prekmurskih pesmi in plesov je skupina navdušila naše zdomce. Skupina vodi ga. Irma Cigut. Duet Ditka & Andreja je nastopil z izbranim petjem slovenskih pesmi in še posebej navdušil naše gostitelje. Sodelovali sta tudi pri sv, maši v soboto v cerkvi sv, Elizabete in v nedeljo v cerkvi sv. Don Bosca, katere daritev je vodil župnik iz Berlina, g, Bartin Horvat, človek, kateremu gre velika zahvala, daje do tega srečanja prišlo. V soboto zvečer se je dramska skupina iz domovine predstavila številnim našim zdomcem z ljudsko igro »A njega ni«, katero je po povesti Rudolfa Saleharja za oder režiral domačin in predsednik kulturnega društva g. Silvo Tibaut, Polna dvorana občinstva, prenekatera solza ali vesel nasmeh med predstavo, ki je bila odlično odigrana, je bilo najiepše darilo gostom, ki so se v Berilinu predstavili že desetič v tej sezoni. Srečanja z našimi zdomci se je udeležil tudi župan Občine Črenšovci g, Anton Tornar z ženo, tako daje imela naša ekspedicija dvakraten pomen - predstavitev Občine Črenšovci, kamor spadajo tudi Žižki, in nastop članov KD F. S, Finžgar iz tega kraja. V razvedrilnem programu v nedeljo popoldne so se gostje udeležili tudi turnirja v malem nogometu in dosegli odlično 3. mesto. Navdušeni nad domačnostjo, gostoljubnostjo in dobro pripravljenostjo gostovanja v Nemčiji smo se v večernih urah v nedeljo poslovili od naših gostiteljev Iz srca izrečene dobre želje, zahvala, solze v očeh pre-n e katerega zdomca in radost v naših srcih, da smo uspeli našim rojakom s Evgen Cug I l| "'‘rt: .11 >s ^POMlN - Nekdanji maturantje sobo.ške gimnazije, ki so pred 55, leti opravili zrelostni izpit. Karel Derkač šel na 60. obletnico mature. Žal nas je le še dobra tretjina, drugi so »odšli na drugi svet« v lepše življenje, no, mi si tega »lepšega« življenja vsekakor še ne želimo,« Med zanimivimi osebnostmi je bil tudi Karel Derkač, rojen na Cankovi, ki živi sedaj v Ljubljani, kamor se je pred tremi leti preselil iz Sarajeva. »O maturi pred 55. leti lahko le sanjam, saj je bilo to obdobje najlepše mladosti. To se ne bo nikoli pozabilo. To srečanje je zame vedno veliko doživetje. V Sarajevu sem živel kar 45 let, ob začetku vojne v BiH pa sem se odselil v Ljubljano. Najprej sem živel pri svoji nečakinji, zdaj pa sem v domu upokojencev, ker sem ostal slovenski državljan, sem na srečo dobil pokojnino, medtem ko sem vse premoženje, ki sem ga imel v Sarajevu, izgubil. Danes se med svojimi nekdanjimi sošolci odlično počutim.« . narediti vsaj nekaj dni bolj domačih, lepših in na trenutke kar prazničnih, je najlepša zahvala. Žižki, idilična prekmurksa vas, so te dni živeli z Berlinom in zdomci. Ob tej priliki smo izdali bilten vasi Žižki, v katerem smo predstavili občino, vas Žižke in važnejše dogodke v preteklosti. V pisni obliki je predstavljeno delovanje KD ter posebej folklorne in dramske skupine. Vsaka izseljenska družina je dobila zastonj broško KD in bilten. Še posebej presenečeni smo bili nastopajoči ob vrnitvi domov, saj nas je kljub dežju v slabem vremenu pričakalo veliko domačinov na posebej za nas pripravljenem sprejemu. Ganjeni in veseli, da smo zopet doma, ter polni vtisov in novih poznanstev smo se klub utrujenosti veseli odpravili na svoje domove z utrjenim spoznanjem več, daje povsod lepo, doma pa je najlepše! Silvo Tibaut Ena najlepših poročnih dvoran v Gornjih Petrovcih so prenovili prostore poročne dvorane in sejne sobe krajevjie skupnosti. Naložba, kije stala 900 tisoč tolarjev, je plod dobrega sodelovanja med krajevno skupnostjo in Upravno enoto Murska Sobota. V njenem imenuje spregovoril načelnik Geza Farkaš, zahvalil pa se je župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber Na slovesnosti so bili navzoči tudi predsedniki vaških odborov. Gre za eno najlepših poročnih dvoran v nekdanji soboški občini. MJ Uspešni grajski večeri etošnji lendavski grajski večeri so privabili veliko obiskovalcev. Kaže, da bodo postali tradicionalni, saj so bili tokrat organizirani že drugič. Organizatorja, Zveza kulturnih organizacij in Narodnostna skupnost, sta se potrudila in ponudila pester program, ki je zadovoljil tako ljubitelje glasbe, navdušil je Vlado Kreslin, kot ljubitelje gleda-■lišča. Tudi to leto so na grajskih večerih nastopili ansambli iz sosednje Madžarske. Obiskovalci prireditev, bile so na prostem, so si lahko v gradu med drugim ogledali tudi muzejsko zbirko in likovna dela, ki so jani B S;«« ■ Ulj-e ČMa > Tč riti MILATJ JERŠE nastajala na dosedanjih mednarodnih likovnih kolonijah. Asfaltiranih več pločnikov pro- i> ' mn- '“r^cestiSča svpjl: N, 'ZnUtje ' ria Sp lastnik "M ukim ** PtoM A ‘Ogovoru s z V mestu Murska Sobota urejajo več pločnikov in parkirnih prostorov okolico. Dela naj bi opravili še v septembru. Tako bodo v Grajski ulici asfaltirali 450 metrov pločnika in 110 metrov parkirišča, zasadili pa bodo tudi drevje. Urejen bo tudi del Razlagove ulice, in sicer 360 metrov dolg odsek od Kopališke ulice do mostu v Fazaneriji. V Trstenjakovi ulici v bližini tretje osemletke bo asfaltirano 235 metrov pločnika in 115 metrov parkirišča, v Severjevi uhci pa naj bi asfaltirali pločnik v dolžini 200 metrov in 380 metrov pločnika v ulici Matije Gubca ter pločnik, ki poteka od Cankarjeve do Ulice Stefana Kovača. Dodatno pa bodo asfaltirali tudi 680 metrov pločnika v Tomšičevi ulici. Kmalu pa bo prišel na vrsto še 90-metrskl odsek Slovenske ulice od hotela Diana do hotela Zvezda, kjer naj bi položili tlakovce. Vsa dela opravljajo delavci SGP Pomgrad - Nizkogradnje in podjetja Nigra iz Murske Sobote. Vrednost teh del ocenjujejo na okrog 22 milijo nov tolarjev, denar pa so zagotovili iz občinskega proračuna za tin^cf ranje prednostnih programov mestnih krajevnih skupnosti. f , M. JERJE 18 vestnik, 21, septembra 1995 odsevi mladosti Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigama in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Ko smo pripravljali tole rubriko, nam še niste mogli odgovoriti na 1. vprašanje, zato bomo sporočili pravilen odgovor in ime izžrebanca v prihodnji številki našega tednika. KVPO^ št. 2-ALI VESTE? Ali veste, kdo je napisal; »Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti« Odgovore pričakujemo najkasneje do 27. septembra. Commodore 'M - preteklost?! Sem računalnik Commodore ’64. Pred kratkim sem moral spremeniti klimo. Ne, niso me prodali! Preselili so me za eno nadstropje višje. Pravijo, da me je moj stari prijatelj Peter že prerasel, zato so me podarili Petrovi sestri, mali Lidiji. Oj, kje so tisti stari dobri časi, ko sem bil Petrov prijatelj! Saj sem še zdaj, a še zdaleč ne tako dober kot nekoč. Ko je bil Peter še manjši, se je igral ves čas z mano igrice in nemalokrat me je premagal. Poraz sem z razumevanjem sprejel, kajti vedel sem, če enkrat zmaga Peter, bom drugič spet jaz. Včasih je ob meni preživel ves popoldan in sva se imenitno zabavala. Petra sem vedno ubogal. Če je napisal šifro za krog, sem ga bržkone narisal. Bila sva dobra poslovna partnerja, kot pravijo izobražene^ Potem je ime! zame vedno manj časa. Sameva! sem na mizi in nestrpno čakal, da me je Peter znova prižgal. Nekega večera pa je v sobo vstopil možak ter na mizo poleg mene položil majhen kovček. Peter je prišel, odprl kovček in ves popoldan strmel vanj. Šele ko je odšel, sem se lahko s tem kovčkom pogovoril. Ampak, glej ga čudo! Sploh nič nisem razumel, kar mi je povedal. Zdaj sem se spomnil dnevov, ko sem še bil na polici v trgovini in so nekateri moji nekdanji prijatelji, za katere ne vem, kam so odšli, govorili prav tako čudno govorico, kot zdaj ta kovček. Prijazni trgovci so se pogovarjali in tako sem slišal, da so govorili japonsko. Kdo ve, zakaj! Menda zato, ker so iz Japonske. V trgovini sem se mimogrede naučil malo njihovega’jezika, saj sem se hotel z njimi pogovarjati. Ja, zdaj pa že malo razumem, kaj mi govori! Ampak žalosten sem, ker zame preprosto nimajo več časa. Prišli so ljudje, se postavili pred mizo in občudovali računalnik. Pa ne mene, ampak mojega novega soseda. In še žaljivo pripombo so si privoščili na moj račun. Petrova mama je pokazala name in rekla: »Ta računalnik ni več za nobeno rabo. To je že vse zastarelo!« Potem je prišla k meni še Petrova sestrična in po meni začela neusmiljeno tolči. Na srečo je pristopil Peter in jo udaril po roki. Vedel sem, da me ima moj lastnik Peter še zmeraj malo rad. Čez dober teden me je Peter odnesel eno nadstropje višje. Če verjamete ali ne, imel sem kar precejšnjo vrtoglavico. Položil me je na Lidijino mizo, kije blizu radiatorja. Zdaj se nenehno potim! No, še dobro, da se zna Lidija z mano vsaj malo igrati, da le nisem osamljen. Toda, kam bom šel, ko me bo Lidija prerasla?! Me bodo prodali? Neee! Samo tega ne! Ampak, kaj si moram. Ljudje pravijo, da se teh- Zajček Zajček je po polju skakal in se veselit, mimo drevja kakor blisk Je švigal, uhlje v zraku vil. A poglej ga, šmenta, kmalu je tačko v past dobil. Stokal je ubogi zajček In tarnal na ves glas, slišala ga je lisica, ki se odpravljala je v vas.^ Sla lisica je na jaso gledal, kje se dere kdo, in zagledala je zajčka, ki stokal milo Je, glasno. Pa zajček pravi ji proseče: »Usmili se me, reveža, past me močno je ranila, ostre konice v tačko mi zarila. Nekoč sem rešil že te iz pasti, prosim, zdaj mi pomagaj til« Lisica pa se zasmeji: »Kaj ml mar, le trpi, rešil me že nisi, saj še nisem bila v mreži, ker lažeš, kar sam smrti ubeži.« In šla je svojo pot lisica, zajca rešila pa je veverica. Zato verjemi, da le v nesreči spoznaš prijatelja pravega, ki H rad pomaga, ko tvoja moč omaga. ANDREJA KOČAR OŠ Cankova Tvoja slika Tiho, zamišljeno zrem v daljam, moje misli so daleč proč od tod Tam daleč, kjer st ti, mati... Kako živiš, kaj počneš, misliš kaj name, me pogrešaš? O, mati, zakaj nisi pri menl?l /mam samo tvojo sliko, že staro in zbledelo. Toda to nisi ti, mati... Sem ti res bila tako odveč in ti tako malo pomenita, da si odšla od mene proč? nika hitro razvija ... Oni pa že vedo! ANDREJA SEVER OŠ Črensovci Vse to Je brez odgovora, pred menoj je le noja slika, žalostna in molčeča... ANICA DUH Lendava Novice od tu... Adi Smolar s skupino Leteči potepuhi končuje gradivo za svojo četrto kaseto in drugo kompaktno ploščo, ki bo izšla oktobra. Na kaseti Gremo naprej (kok'r do zdej) bo dvanajst, na kompaktni plošči pa trinajst skladb; nekatere med njimi že igrajo na svojih koncertih, *** Zoran Predin in Ambasadorji užitka zaključujejo s pripravami na promocijsko turnejo. Začela se bo konec septembra, mogoče pa bodo prišli tudi v naše kraje. Predin pa bo s Tomažem Pandurjem posnel tudi novi videospot. ko v prihodnje spoznali tudi kot glasbenika. V zadnjem času seje večkrat pojavil kot gost na koncertih skupine Red Hot Chilli Pappers. Sedaj pa je s svojo skupino P podpisal pogodbo za snemanje plošče. Johnny pravi, da bo to album, ki bo temeljil na rocku, reaggeu in električnem bluesu. ■ ■■ in tam Johnnyja Deppa, ki ga bolj poznamo kot igralca, bomo lah- GarjTi Barlowu iz skupine Take Tbat je uspelo pridelati deset odvečnih kilogramov. Jo pa ni kaj prida za izgled celotne skupine in njihove koreografije, kjer se morajo fantje dodobra razgibati, zato so ga poslali na shujševalno kuro. Tako je sedaj prišel v trde roke menedžerjev, ki mu ne pustijo, da bi naredil kakšen grižljaj več ali pa da bi si privošči! kakšen hamburger z majonezo. LaBouche Spoznali smo ju s skladbo Swe-et Dreams, s hitom Be My Lover pa seje duet La Bouche povzpel prav na vrh evropskih in svetovnih lestvic. Duet sestavljata osemindvajsetletna pevka Melanie Thomton, ki je pred tem študirala marketing in bila studijska pevka, ter Lane McCray, ki je prej delal , za ameriško vojsko. Oba sta tudi zelo zadovoljna s sedanjim vzponom kariere in vedno večjo popularnostjo La Boucha. Zavedata pa se, da je veijetno vse prišlo nekoliko prekmalu in se težko znajdeta v navalu oboževalcev. Ob tem pa pravita, da če je popularnost tu, jo je potrebno obdržati. Pri tem si pomagata na različne načine. Ko je le možno, govori- ta o boju proti drogi. Vedno pa poudarjata tudi svojo veliko vernost. Lane ima zaradi svojih velikih obveznosti le redko čas za cerkev, zato veliko moli doma. Pravi, da mu je Bog pomagal pri karieri. Melanie pa se zahvaljuje Bogu, da ji je dal takšen talent in da ji je našel tako dobrega part-neja, kajti prej je bila le nepomembna pevka v nekem studiu. Govorita tudi o številnih problemih mladih, o vojni, aidsu in drugem. Melanie sedaj še ne misli na družino, kajti pred njo je še dolga kariera. Pravi, da bo že prišel čas, ko bo na vrsti umitjeno družinsko življenje. Težava pa je tudi v tem, da še vedno ni srečala človeka iz sanj. Ljubezen v njenem življenju Moja soba Tudi v naši hiši je prostor, ki mu pravimo otroška soba. V tej sobi spiva skupaj s sestrico Metko, To je torej najina soba. Pogled skozi okno te sobe je nekaj naj lepšega. Vedno me privabi k sanjarjenju in takrat pozabim na vse okrog sebe. Na levi Strani sobe je moja postelja, nad njo pa lučka pikapolonica. Na desni strani je Metkina postelja. Med obema posteljama je moja pisalna miza. Poleg nje imam zelo lep vrljiv stol. Zadaj ob steni je omara, ki je polna oblek, knjig, igrač ... Stene so oblepljene s posterji raznih ansamblov, med njimi pa je tudi poster velikega dinozavra, Navadno nimam pospravljene sobe, kajti v njej se vedno kaj dogaja. V njej se učim, delam naloge, berem knjige, v prostem času pa vadim violino in blok flavto. Včasih pa se spremeni tudi v pravo plesišče ali igralnico zame in za moje prijateljice, ki pridejo na obisk. Ati mi je obljubil, da mi bo kmalu uredil sobo na podstrešju, tako, ki bo res samo moja. Vseeno pa me na sedapjo sobico veže veliko lepih spominov, KLEMENTINA ŽNUDERL OŠ G. Radgona Rubriko pripravlja; ALEKSANDRA NANA RITUPER ^O/> aOC^ ^^gvjgeee igra odločilno vi o- . JPk go. Veljam e v pravo ljubezen, če- ’ prav je lahko ta tu- 1 di na prvi pogled. Tudi Lane še ni poročen, čeprav že ima hčerko, ki 'iBC pBB živi s svojo mamo. Lane jo obiskuje, kolikor je najpogO“' jfi|BR^^B^B šteje možno, čeprav^l^, sedaj težko najde ' prosti čas, ker ima veliko dela s kariero. Verjame v roman- ^B tično stran življenja in upa, da v se bo kmalu poročil, Lane Melanie pa sla samo v poslovaife » odnosih, čeprav se zelo spoštujeta / in si zaupata. Pravita tudi, da se J drug od drugega lahko veliko B naučita. Sprejemajte popularnih ljudi se od države do ii. ii Pivi šolski (lun Prvi šolski dan je bil tastrofa. Nisem mogel vsu r slil sem, da imamo še a sem se na žalost sem se končno problekeh S3 po prijatelje, ča smo skupaj Sli * Solo. .. ^1 Ofl/1 jt iiiiro riurJil. Imd -dobro malico, saj smoo^ , dviče in sok. Nato snio s i nico 3. a-razreda. je naročila, kaj motamo P" naslednji dan šoio in po šli domov. , n ANDREJ PLW5i',i, Blisk in grom Ko se je babica vračala iz šole, je morala starejšemu so nositi torbico. Če seje upirala, sije izmislil kazen ®'*'l‘;”[5or torbico žabo. Najbolj pa se je bala, ko sta se nevihti. Takrat ji je vedno rekel: »Če mi ne boš nesla bom takoj poklical grom!« Seveda je ravno tedaj zagrnte , po blisku zmeraj zagrmi, toda babica tega še ni vedela. se je, hitro zgrabila njegovo torbo in jo nesla vso pot o Stari mami je povedala, da je njen sošolec čarovnik, amp ” ' ____________-J rtj -.t_*_ni več ji je razložila ta naravni pojav. Od takrat se babica ni vec vihte. Pa tudi torbice sošolcu ni več nosila. MAJA SKALAR, ošili M. Ponesrečeno doživetje 41 Vsak človek se kakšnih posebnih trenutkov ali doživetij življenje. In takšno doživetje je tudi tole, ki ga bom opisala. sel' živo spomnim, čeprav se mi je pripetilo pred osmimi leti, , Stara sem bila približno šest let, torej dovolj, da sem op 'okoli sebe, pa vendar premalo, da bi znala presoditi, kaj la kaj ne. Spomnim se, da mi je mati kupila slikanico. Prikaževai po4 ki se je z balonom dvignila kvišku proti nebu in ,t:v. r 11 Hrttir zviška opazoval^^J^^ ila nazaj na n®' sabo. In ko je želela, se je tudi brez težav spustila nazaj — si sama vroče zaželela, da bi bila jaz ta deklica. Kako bi sose J si lesis\ bi jim pomahala navzdol! , .niefial'’" . Nekega dne sem opazila, da je bila k skladovnici drv pn vpiilt Prešinila meje nora ideja. Stekla sem v hišo po dežnik, ga odprla- i I 1 z njim splezala na skladovnico. Ko sem prišla gor, sem ga oor vljala sem si namreč, da se bom z odprtim dežnikom spu’^' . rČ loL j® '"do za 981 prometa, nasle-’^885 ob 5,4 mio j * četrtek pa na 'I Vp ' ,niio tolarjev prome-9» 1970^ enotni tečaj tni...'25,ko ie bilo za 789 Ih V petek (16392), Job 15 9 .“'tal.,),. enotni tečaj prometa, nasle- ko je bilo za 789 ha ■■ ■ v pone- "a ob Protestna zapora voznikov spet prestavljena Zahteve po ureditvi Za 5,27 odstotka na 21996 je v četrtek porasel enotni tečaj delnice Gradbenega podjetja Grosuplje, ko je bilo za 176 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 22675 ob prometu 91 tisoč tolarjev. Ob le dveh lotih prometa je padel v torek za 700 tolarjev na 15000 enotni tečaj delnice Hmezad banke ter se na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek (75 tisoč tolarjev prometa). Z 10050 na 10188 je porasel enotni tečaj delnice MK Založbe v torek, ko je bilo za 611 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 10200 ob prometu 163 tisoč tolarjev, v četrtek pa padel 10015 (1,4 mio tolarjev prometa). V ponedeljek je fije.O enotni tečaj poskočil na 10253, prometa pa je bilo za 1,7 mio tolarjev. Porasel je v torek enotni tečaj delnice Nika in sicer z 3852 na 3957, ko je bilo za 696 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 4071 ob 5,5 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 4165 (6,8 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 4020, ko je bilo za 4,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa poskočil na 4251 ob 10,1 mio tolarjev prometa. Tudi enotni tečaj delnice Terme Čatež v torek porasel, in sicer s 778,5 na 781,0, ko je bilo za 117 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 795,8 ob 5,3 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 796.6 (8.1 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 800.2. ko je bilo za 4,4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 799,6 (1,2 mio tolarjev prometa). Borzna kotacija B-prednostne delnice Za 2,07 odstotka na 30399 je poskočil v torek enotni tečaj delnice KBTP, ko je bilo za 44,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne za 8,42 odstotka na 32960 ob 49,1 mio (olarjev prometa, v četrtek pa nekoliko padel na 32705 (8,1 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 32521, ko je bilo za 1,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa poskočil na 34263 ob 4,8 mio tolarjev prometa. S 27520 na 28379 je porasel v torek enotni tečaj Primofinove delnice, ko je bilo za 681 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 30454 (+7,31 odstotka) ob 6,4 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 33092 (+8,66 odstotka - 19,5 mio tolarjev prometa). Rahlo je njen enotni tečaj padel v petek (33063), ko je bilo za 6,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 34338 ob prometu 3.4 mio tolarjev. Enotni tečaj delnice Ubk je padel v torek z 9470 na 9179, ko je bilo le za 129 tisoč tolarjev prometa, v četrtek pa poskočil na njen enotni tečaj padel na 101,5, ko je bilo za 4,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa poskočil na 103,0 ob 1,7 mio tolarjev prometa. Porasel je v torek enotni tečaj obveznice RSL 1, in sicer s 100,9 na 101,1, ko je bilo za 575 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 102,0 ob 6,8 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 102,6 (3,1 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 102,1, ko je bilo za 3,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa je bi! prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 216 tisoč tolarjev po tečaju 102,0, Enotni tečaj obveznice RSL 2 je v torek porasel s 110,5 na 110,9, ko je bilo za 34,8 mio tolarjev prometa, naslednjega dne poskočil na 112.2 ob prometu 111.5 mio tolarjev, v četrtek pa na 112.6 (62.5 mio tolarjev prometa). V petek je njen enoti tečaj porasel na 112.7, ko je bilo za 36,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 112,8 (4,4 mio tolarjev). Za 0,6 odstotne točke na 92,5 je porasel v sredo enotni tečaj obveznice RSL 8, ko je bilo za 1,3 mio tolarjev prometa. Aplikacijski posel je bil prijavljen v torek z obveznico RSL 11 in sicer v vrednosti 2,8 mio tolarjev po tečaju 97,1 (-0,4 odstotne točke). V torek je porasel enotni tečaj obveznice RSOl z izkoriščeno davčno olajšavo z 99,9 na 100,3, ko je bilo za 190 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 100,5 ob prometu 302 tisoč tolarjev, v četrtek pa poskočil na 102,5 (2,8 mio tolarjev prometa). V petek jc bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 16 tisoč tolarjev po tečaju 101,5, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj padel na 101,2 ob prometu 257 tisoč tolarjev. Z obveznico RS02 z izkoriščeno davčno olajšavo je bil prijavljen aplikacijski posel po tečaju 109,0 (+1.7 odstotne točke) v vrednosti 93 tisoč tolarjev, v četrtek pa je bil enak promet po tečaju 109,1. 12. septembra je padel za 0,2-odstotni točki na 103,2 enotni tečaj obveznice SKB!, ko je bilo za 1,2 mio tolarjev prometa ter se na istem nivoju zadržal naslednjega dne ob 5,8 mio tolarjev prometa v petek (19,7 mio tolarjev aplikacijskih poslov). Za 0,7-odstotne točke na 76,4 je porasel v sredo enotni tečaj obveznice Sklada za razvoj (SKRl), ko je bilo za 637 tisoč tolarjev, v petek padel na 75,0 ob prometu 125 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa poskočil na 76,6 (577 tisoč tolarjev prometa). Borzna kotacija B-redne delnice parkirne ploščadi Razroere se na dolgovaškem prehodu počasi izboljšujejo, čeprav še vedno ni zadovoljeno vsem zahtevam voznikov tovornjakov. Zato so se odločili, da stavko, ki naj bi bila 30. septembra, prestavijo na 30. november. Če do takrat ne bodo uredili razmere, bodo dolgovaški mejni prehod zaprli. Zdenka Bobovec, sekretarka organizacije krajevnega sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Pomurje in pooblaščenka tovornjakarjev, je sklicala sestanek, na katerem so podrobneje razložiti svoje zahteve. Predstavniki šoferjev in Svobodnih sindikatov so na sestanku pred rrovinarsko konferenco sprejeli dva zahtevka, in sicer da se začne gradnja parkirne ploščadi dS mednarodnem mejnem prehodu Dolga vas ter da Sč hP v primeru, če bo čakalna doba sedem dni skupaj večja od štiri ure in če bodo tovornjake začeli izločati iz prometa, osmi dan začela zapora. Predstavniki voznikov so tudi povedali, da se razmere na mejnem prehodu počasi izboljšujejo, čakalna doba se je zmanjšala na manj kot štiri ure, včasih pa promet celo poteka tekoče; ob večkratnem prestopu meje se taksa plačuje samo enkrat na dan. Če pa se promet poveča, prepelje mejni pehod po potrebi 20 ali celo 25 tovornjakov, od določe- ni h 12, Zadovoljni so tudi z delovanjem madžarskih obmejnih organov. Urejene pa so tudi sanitarije, fitopatološka in veterinarska služba. Zaradi izboljšanja razmer so tudi umaknili zahtevo, ki sojo podali 12. julija, naj odstopi minister za ptomef rn zveze Igor Umek. Ena izmed omenjenih zahtev je tudi ureditev mejnega prehoda, Protihrupno ograjo so že zaželi graditi in naj bi bila kotičana do 15. oktobra. Z izvedbo rekonstrukcije parkirne ploščadi pa je potreben mednarodni razpis po-blaščene firme - Družba za državne ceste. Konec septembra ali v začetku oktobra bo ta razpis potekel in bodo začeli decembra tega leta sklepati pogodbe. Šoferji in predstavniki sindikatov se zavedajo, da gre za večji projekt, ki ne more biti narejen v enem mesecu. Zahtevajo pa, da začnejo vsaj s pripravljalnimi deli, da ne bodo ponovno izigrani. Nadaljnja gradnja parkirišča je odbisna tudi od kredita iz programa Phare. Zagotovili pa so Jim, da sc bodo pripravljalna dela začela pred zimo. Pričakujejo, da se bo tovorni promet po 15. septembru nekoliko povečal. Po podatkih pa se tudi v poletnih mesecih ni zmanjšal, Tako Je avgusta mejo prestopilo 18.481 tovornih vozil, kar Je ic nekaj manj kot julija in junija. Predvidevajo tudi, da se v jX»čit-niškem mesecu promet ni zmanjšal zato, ker se je promet iz Le-tenyja preusmeril na dolgovaški prehod, ker je bila tu manjša čakalna doba. Do novembra bo ve-ijetno bolj vidno stanje in razmere na mejnem prehodu, tako da bodo do naslednjega sestanka pred napovedano stavko 30. novembrom natančno vedeli, kaj se Je pri prometu uredilo na boljše in kaj bo z zaporo, Aleksandra Nana Rituper PRIEJEU SM^ Direktor, ki ni direktor ... Ker je postopek zadnjih volitev direktorja KZ Panonke dobil veliko publiciteto (še posebej rezultat teh volitev), bom morda o tem podrobno spregovorit kdaj drugič. Danes,l9. 9. 1995, ob 14. uri pa: ■ i. Ocenjujem, da je bil postopek izvolitve voden nepravilno in do mene nekorektno. 2. G. Škulj so se sicer menda - po govoricah sodeč -umaknili iz sejne sobe KZ Panonka, ko so potekale volitve. Volitve so bile na vrsti kot -Šesta točka. Torej je razvidno, da so poprej opravičeno ali neopravičeno, pravično ali nepravično v tisti sobi sedeli polnih S točk in so se tako ali drugače predstavljali upravnemu odboru. Jaz pa nisem dobil niti uradnega obvestila o volitvah, razen nekaj telefonskih pogovorov, med drugim tudi lažno obvestilo, ki pravzaprav ni niti omembe vredno, ampak vseeno lahko povem: To je bi! človek, ki je vsekakor imel nizkotne in podle udarce, poteg tega pa se je s hudičevim smehom nasmejal v telefonsko slu- šalko, govoreč: »Imenovan sL čestitam'« Seveda sem vedel, da je to laž. Zakaj le? (Glas mi je dobro znan). 3. Na razpis sem se prijavil zato, ker smatram, da imam dovolj strokovnih izkušenj (ki so mi bile od nekaterih močno močno oporekane), predvsem v zadruznišPtu. Želel sem, da bi skupaj s kmeti potegnili prekmursko zadružništvo, kmetijstvo iz težav. Konec koncev sem delal (in še delam) v zadružništvu. P KZ Panonka sem pustil, dobesedno pustil, svojih 15 let v delu, največkrat neplačanem delu (materialno, da ne bo pomote) za prekmurskega kmeta. Zato mi ni bilo vseeno zanj. Tega so se očitno nekateri zbali in so me uradno ali neuradno onemogočiti (natančneje kdaj drugič, če bo to seveda še koga zanimalo). 4. Govorice po Panonki in gostilnah in barih in na ulicah so mi nalagale in mi verjetno še nalagajo določeno breme, če ne drugače, s sramotenjem. V KZ Panonka nisem imel nobene formalne odgovornosti. Vendar sedaj tudi moralne odgovornosti za stanje v AZ Panonka ne čulitn več. Jože Tivadar lev. 1- -.CK h "' delnice SKBR Je "'69 K tr.niBeLl "jev;:" le bdhi; Ptfbt- hc O f*’ %li.u"^rjevnrnm»»,----------- v spomin I s 33457 na 23,6 mio to- naslednjega dne I mio tolarjev H/r'" pa na 34346 .. mio tolarjev pro- porasel na 34473 h ’ -- - A- b * Ib lie*P ''•'otnG J ■' j® porasel v obveznice Ban- jiJiiSi “"leta, nasled-ob f" prometu 205,1 10; ^■1' četrtek pa lloE h???''‘^romnejši = flr. . ■ j. . *to za- h. dne - opjev). v petek je I OK 90^ * fnv * o«3s.a()O Enotni tečaj delnice BTBRje* 9956 (+8,5 odstotka) ob 1,2 mio v torek porasel za 12 tolarjev na 12795, ko je bilo za 123 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 12840 ter se na tem nivoju zadržal tudi v četrtek ob skupnem prometu 359 tisoč tolarjev, V ponedeljek je bil prijavljen aplikacijski posel z enim lotom po tečaju 13500. S 114944 na 116263 je porasel v torek enotni tečaj delnice Dadasa, ko je bilo za 8,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 119298 ob 39,7 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 121494 (37,5 mio tolarjev prometa). V torek je porasel enotni tečaj Finmediine delnice s 14314 na 14855, ko je bilo za 1,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 15083 ob l.l mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 15113 (2 mio tolarjev prometa), V petek je njen enotni tečaj porasel na 15293, ko je bilo za 780 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 15542 ob prometu 280 tisoč tolarjev. tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 10008, ko je bilo za 651 tisoč tolajrev prometa, naslednjega dne pa na 107904496 tisoč tolajrev prometa). Borzna kotacija B-obveznice s tremi loti obveznice LEK je bil sklenjen aplikacijski posel v torek po nespremenjenem tečaju 99,4. Po tečaju 102,1 (-0,4-odstotne točke) je bil prijavljen aplikacijski posel z obveznico Občine Zagorje v vrednosti 211 tisoč tolarjev, naslednjega dne pa je njen enotni tečaj poskočil na 102,8 ob prometu 926 tisoč tolarjev. Za 0,3-odstotne točke na 102,3 Je porasel v torek enotni tečaj obveznice PTT Celje, ko je bilo za 755 tisoč tolajrev prometa, v petek pa na 102,5 ob 2,4 mio tolarjev prometa. Tončka Božinovič VVerner Pitz V mladih letih, ne spominjam se, katerega leta, sem imel kot začetnik in dokaj nebogljen delavec kmetijske stroke srečo, da sem poslušal strokovni pogovor dveh tedaj še zelo vitalnih in vsestransko spoštovanih strokovnjakov. To se je zgodilo na graščini veleposestva PITZ v Topolovcih. Pogovor je potekal med zdaj že blagopokojnima gospodoma Wernerjcm Pitzem in visokocenje-nim veterinarjem Jožetom Samcem. Z gotovostjo lahko trdim, daje tisti pogovor, lahko bi ga imenovali tudi disput, močno vplival na moje delovanje v javnosti vse do današnjih dni. Biii so to izredno pomembni napotki za čase, ki so bili pred nami. Burna zgodovina iz umirjene Holandije izvirajoče družine PITZ je ojeklenila tudi pokojnega Wemerja - Pi-izovega gospoda, kakor so ga imenovali, ki je bil in ostal enako umirjen in vsakemu dostopen v vseh okoliščinah svojega življenja. Izvira! je iz družine kmetijskih strokovnjakov, katere so takrat grofovski veleposestniki nujno potrebovali. Tak strokovnjak je bil tudi on in je ostal vse do takrat, dokler so mu to dopuščale njegove moči. Dobro je znano, da je bii okoliškim kmetom vzornik, jim nesebično pomaga! in dajal koristne nasvete, kar se je na tem območju tudi vsestransko poznalo. Pitzevo posestvo je preživelo dve agrarni reformi. Prvo po letu 1919, ki je sicer pustila nekaj zemlje s pripadajočimi objekti. Vdano je sledil času in dogodkom, pošteno predajal. kar je mora! predati in kar so si on, njegovi predniki in njegovi domači s svojim delom, pridnostjo in poštenostjo zaslužili. Njegovo posestvo je bilo od vseh veleposestev najbolj urejeno in vzorno vodeno in seveda tudi njega ni zaobšla agrarna reforma. Bilo je v resnici vsestransko strokovno in vzorno vodeno, kar potrjuje misel vodje komisije za reformo veleposestev, ki je kratko izjavil: »Vidi se, da je mož Holandecf. Da, vendar bi bilo pravilneje reči, daje holandsket ga porekla, kajti poslal je zvest svoji novi domovini, njenim navadam, svojemu okolju in slovenskemu jeziku ter tako vzgajal tudi svoje potomce. Po osvoboditvi leta 1945 so Wemerja Pitza ponovno »reformira-11», toda takrat nekoliko bolj rigorozno Nastavili so mu delegata, ki ga je moral strogo nadzorovali in bdeti nad njegovim delom. Kljub temu so ga zaradi njegove poštenosti, strokovnosti in vestnosti imenovali za upravnika njegovega lastnega, vendar tedaj že nacionaliziranega veleposestva. Tudi to, čeprav ga je gotovo globoko prizadelo do dna njegovega srca in duše, ga ni strlo. Vestno in pošteno je opravljal svoje dolžnosti v okviru Kmeiijskega gospodarstva Rakičan. V tem okviru se je trudil po svojih najboljših močeh v rahlem upanju na drugačne čase. Zapustila ga nista njegova dobrodušnost in smisel za humor, saj Jc večkrat izjavil: »Kako prijetno je voditi svoje posestvo in za to prejemati še plačo.* Ostal je torej optimist do konca. Znano je, da gre v tretje rado. In to tretje je bila tretja reforma, reforma vrnitve njegovega premoženja, ne vem ali v celoti ali le delno. Toda žal, to ni moglo v celoti zadostili njegovim željam, ni mu moglo vrniti nekdanjih slasti in zadovoljstva. Oko namreč ni več zaznavalo kot nekoč v letih, polnih življenjskega elana, občutki niso bili več tako popolnoma jasni, da bi lahko občudoval svoje, tisto, ki se mu pravi ZEMLJA. Zemlja, »ki ima korenine do pekla«. Ta zemlja gaje sprejela vase v 86. letu njegovega burnega, vendar plodnega in plemenitega življenja’ Jesen je bila radodarka, ki daje in odide. WERNER PITZ - Pitzov gospod Je dajal - se razdajal - in odšel! Za njim žalujemo vsi, ki smo ga poznali, in se ga bomo spominjali! Štefan Horvat KURIVO-PREVOZ Bojan Jakšič, s. p. PREMOG Hitra dobaM na dom in ugodne ceno. Lignikkosi: UjjnJL JkoeJkAf.... z.4(x^oo*fr " 7.1OO,W8rT '' 14,900,00 »/T Karo^n potek 71 tO6alinaOuradno« imenuje, nam je povedal njen soustanovitelj Sebastian Pfeiier, ki je sicer živi in kmetuje v Nasovi: »Godbo smo ustanovili 1945. leta. Nekateri so sicer že prej nastopali, toda neorganizirano. Vse od začetka sem v godbi igral f-bas. Igranja sta me naučila brat Vili in Ivan Trope-nauer. Sedaj igra v Lešanski godbi 15 godbenikov, vodi pa jih Ivan Kocbek. Sam pa sem sodelovanje oziroma igranje lani zaradi bolezni opustil. V letih 1974-1994 sem bil kapelnik. Skozi 50 let smo veliko nastopali, predvsem na apaškem območju. Bili smo vedno lokalna godba, saj smo igrali največ za naše ljudi. Tradicionalne nastope smo imeli v apaški cerkvi, zlasti za božič, novo leto, veliko noč, binkošti, dan mrtvih in na dan farnega žegnanja. Igrali smo tudi v procesijah, ampak ne vedno. Zgodilo se nam je namreč, da so nam miličniki prepovedali igranje v verski procesiji in smo potem naprej nemo korakali z inštrumenti na ramah.« Ne bi bilo prav, ko ne bi omenili, da je pravzaprav vsa Pfeiferjeva družina muzikalična. V godbi igrata tudi sinova Vili in Hanci. Naš sogovornik in njegova žena Anica pa sta redna pevca v apaškem cerkvenem pevskem zboru. On prepeva tam 47 let, ona pa kar 50 let. To pa še ni vse! Kar 7 Pfeilerjevih družinskih članov je nastopalo tudi na raznih prireditvah, kjer so predstavili ljudsko petje, na primer v Gornji Radgoni, Apačah in Radencih. Sebastian pa je bil tudi priljubljen muzikant na gostijah. Nekatere so trajale tudi po dva dni. Svojčas je nanje hodil peš. Ni pa zanemarjal tudi kmetijstva, saj kmetija premore 6 hektarjev zemlje. Kako naprej, Lešanska godba? Doslej uradno niso bili registrirani, zdaj pa nameravajo poskrbeti še za to formalnost. Morda jim bo družba potem tudi pomagala pri nakupu uniform. Naj se zgodi tako! LUDVIK KRAMBERGER PfS^MA, MNENJA, STALIŠČA... Kdo jč zadolžil KZ Panonko? E Vestniku z dne 14. 9. !995je bU v rubriki Pisma, mnenja, stališča... objavljen prispevek s podpisom Ernesta Pintariča. Ker me pisec v sedmem odstavku prispevka neutemeljeno obtožuje, žetim bralce Vestnika seznaniti z na.ilednjimi dejstvi. Prvotna KZ Panonka 54. Sobota se je s svojimi temeljnimi zadružnimi enotami in zadružnima podjetjema ter delovno skupnostjo skupnih služb dne 30. 6. 1992, v skladu z Zakonom o zadrugah, preoblikovala ii šest splošnih kmetijskih zadrug in dve zadružni podjetji. Teh osem samostojnih pravnih oseb je s svojimi organi upravljanja ustanovilo Zvezo zadrug Panonka M. Sobota. Na ustanovnem občnem zboru Zveze zadrug dne 20. 7. 1992 sem bit imenovan za v. d. direktorja za dobo treh mesecev. Potem so biti objavljeni razpisi za direktorja Zveze zadrug (avgusta 1992, marca 1993 in slednji uspešen junija 1993). Ves ta čas so mi pristojni organi upravljanja podaljševali mandat (štiri krat). Pri teh odločitvah so imeli vse možnosti za drugačno kadrovsko rešitev. V času 13 mesečnega opravljanja del In nalog v. d direktorja Zveze zadrug, sem bil odgovoren za vodenje Zveze ter za itklajeno delo vseh zadružnih pravnih oseb. Vse pomembne odločitve je obravna- val strokovni kolegij, ki je zaključke posredoval or- ganom upravljanja. Strokovni kolegij so sestavljali direktorji splošnih kmetijskih zadrug (6), za- družnih podjetij (2), zadružne blagovne hiše. Zveze zadrug Panonka; vodja finančnoračunovodskega sektorja, vodja komerciale in sekretar zadruge. V zvezi s prodajo »plesnivega ječmena v najbolj sušnem poletju tega stoleijattobstaja celotna dokumentacija (Panonka KZ). Ukrepe za odpravo posledic po suši je sprejeta Vlada Republike Slovenije I »Ko sem prišel na ministrstvo lani septembra, sem mislil, da je 1993. leta sprejeti zakon o varstva okolja zares idealni zakon. Ampak potem sem spoznal, da se idealnih stvari ne da speljati. Boj se idealne ženske, pravijo, in jaz se tudi bojim tega idealnega zakona, saj je neizvedljiv,« je povedal državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor., z^daižen za reševanje problematike odpadkov Marko Slokar. Zagovarja potrebo po novem kP posebej namenjen odpadkom. V zadnjih mesecih so naredili posnetek stanja deponij v Sloveniji, pripravili so številne projektne naloge, kako ravnati s posameznimi vrstami odpadkov, meto-doligije za popis embalaže idr. IKROS, kot vseslovenski nacionalni program, je zastarel, velja le konceptualno, operativno pa bo potrebno stvari zastaviti drugače. Reševanje problema odpadkov pa Je tesno i^vezano z iDvesticijami, kajti tovornjaki, kante za smeti in deponije ne rešijo problema odpadkov dokončno. Ena centralna sežigalnica komunalnih odpadkov za potrebe okrog 500 tisoč prebivalcev in sežiganje okrog 150 tisoč ton odpadkov letno pa stane 250 milijonov mark. V to, da je novi zakon o odpadkih res potreben, našega sogovornika zadnje čase prepričujejo nekatere odločitve ustavnega sodišča, ki nakazujejo na to, da bomo pri ravnanju z odpadki prišli do omejevanja določenih pravic; ko pa gre za omejevanje določenih pravic, se začne razmišljati o zakonu, kajti edino na ta način bomo lahko določene stvari rešili. Kdaj bo prišlo do konkretnega reševanja problemov na ierenul Časa ni. Poglejte samo na primer, kako močno se je povečalo polnjenje pijač v plastenke in tetrapak embalažo - vse to gre na komanalne deponije. Povečala se je tudi uporaba pločevink. To je problem, ki zahteva celovit pristop, PET-embaiaža je še od vseh najbolj obvladljiva. Decembra lani smo dobili direktivo Evropske skupnosti o embalaži in odpadni embalaži, v kateri daje usmeritve, kako z embalažo v bodoče, saj le-ta predstavlja do 40 % vseh odpadkov med komunalnimi odpadki. Ob tej je posebna industrijska embalaža. Vsak segment odpadkov zahteva predpis in pravila ravnanja, na tej podlagi se podeli koncesija določenemu zainteresiranemu od- stranjevalcu odpadkov. Imamo že nekaj odstranjevalcev: Pinus, Ekol in Ekosan pobirata za Petrol odpadno embalažo, ki jo je potrebno uničiti ali reciklirati; zdaj bodo začeli pobirati tudi filtre, Po vzoru Avstrije je pripravljen predpis o embalaži iz stekla, plastike in aluminija. Problem je, da nimamo reciklažnih obratov za predelavo te vrste odpadne embalaže in jo odlagamo, V Sloveniji ni možno predelati odpadnega stekla in je hud problem zbrati steklenice, ki jih kot za manj vredno steklo nimaš kam plasirati, ker ni predelovalnega obrata. Včasih smoipošiljali v Hum na Hrvaško, zdaj to delamo v omejenih količinah. Podobno je s plastično embalažo, ker ni predelovalnih kapacitet. PET-embalažo je možno sežgati, pa nimamo sežigalnic. 25. 8. 1993. Kmetom upravičencem je bito do konca leta 1994 dobavljeno 2.860.0(10 kg neoporečnega ječmena. Navedba o prodaji itplesnivega ječme-nar se lahko nanaša izključno na 3200 kg ječmena, saj je bita to edina reklamacija. Sporni ječmen je osebno prevzel 20. 8. 1992 pisec prispevka. Doma je ječmen uskladiščil in ga brez ustreznih laboratorijskih analiz reklamiral. Po 25 dneh ga je zamenjal za neoporečnega, pri tem je uveljavil dodatne stroške prevoza (17. 9. 1992) in odškodnino s pisnim pobotom (S. 7. 1993) za tako imenovani asušek v količini 620 kg. Po metodi izračunavanja ' izptena bi torej moral imeti »plesnivi ječmens ob prevzemu avgusta 1992 30,66 % viage, namesto ustrezne 14 %. Nadpovprečno vlažnost ječmena (v tem primeru več kot 30%) lahko laično in vizuelno oceni vsak, tudi neuk kmet. Reklamacije zato nikakor nisem odobraval. K navedbam, da sem nekajkrat kandidiral za predsednika soboške vlade in da so me »poslanci zavrni lit. pa toliko; Delegati so mi v prvem krogu volitev aprila 1993 namenili 49 glasov (ostala dva kandidata sta prejela 37 in II glasov), v drugem krogu sem preje! 57 glasov, protikandidat 35. Na drugih volitvah v maju 1993 sem dobil od 98 prisotnih delegatov 60 glasov. Trditev, da sem poleg tega hotel postali kmetijski minister pri soboški vladi in da so me poslan- ■ ci tudi tokrat zavrniti, je povsem neresnična. Res pa je, da sem dal v aprilu 1995 vlogo na razpis za delovno mesto vršilca dolžnosti vodje notranje organizacijske enote za kmetijstvo in gozdarrstvo pri Upravni enoti M. Sobota. Izpolnjeval sem razpisane pogoje, odgovora pa do danes nisem prejel. To pojasnilo je namenjeno bratcem Vestnika. S piscem članka, ki se spreneveda, ne bom polemizi- ral prek medijev. Ervin Pilz namo več stopenj: preprečevanje nastanka embalaže, vračanje in recikliranje in potem šele nie Ponovas uporaba je mogoča le pri steklenicah, pri plastenkah to ni mogoče, je pa možna reciklaža. Upoštevana je snovna in energetska reciklaža. Samo sežig brez koriščenja energije ni dovoljen. Prihranite 1000 k ža odpadke Zadnja izgabf/eaa manjkajo, manj/iajOf vestno sodelovati v ranja odpadkov, potetk P ugotovili, da nazadnje m i ptV odpeljejo na eno odlag^‘‘^ Zaupanje je Čedalje mah}- Na tak način je zaupanj^ ' I ti fSa tak način Jv t-fn*'' bljeno. To pa zato, bil narejen v celoti. epj no zbran odpadek je selekcionirano predelati- ■ valnih obratov v Sloveč infrastruktur® nf ir F 1 O A. Dokler celotne infrastru^-^, bo - saj gre za novo |jviii dejavnost, ki se ne more p čez noč - tega problema »Radenčani bodo požrli svoje plastenke« Kdo bi moral poskrbeti za sežigalnice ali predelovalne obrate? To je začarani krog. Danci so pločevinke prepovedali. To je proti predpisom Evropske unije in je sprožen celo spor. Izgovarjajo se, da nimajo obratbv za predelavo pločevink, zato jih ne bodo uvažali . y Radea.ski trdijo, da oni sami niso dolžni skrbeti za te odpadke, ker pred leti, ko-so avažali stroje za izdelovanje te embalaže, nihče ni spraševal ali pogojeval, kaj ho s plastenkami. Radenska je bila vključena tudi v pripravo za popis embalaže, v izdelavo predpisa o ravnanju z odpadno embalažo, če poudarim, je direktiva Evropske unije, da proizvajalec mora poskrbeti za svojo embalažo. Prva obvezuje poslčrbeti za proizvod jiod zibelke do groba«. Če plasirate mineralno vodo v plastenki namesto v steklenici, morate vedeti. da je na trgu poplava pla- Marko Slokar, državni sekretar Ministrstva za okolje in prostor Iz Čigavega žepa Kako bo to izvedljivo? Prek sistema javnih služb. Sistem ravnanja s komunalnimi odpadki bo definiran, predpisali bomo pravila ravnanja, pripravljeni bodo ustrezni podzakonski predpisi. Vzpostaviti bo potrebno tehnološko zaključen krog. Gre za selekcionirano zbiranje odpadkov. Problem embalaže mora biti sistemsko rešen, proizvjalci in prodajalci pa naj si uredijo sistem! Pripravili bomo ustrezne vzpodbude in predpise, ki bodo omejevali prodajo v določenih vrstah embalaže oziroma določali pogoje, ki jih bodo morali izpolnjevati tako proizvajalci kot uvozniki. dki ne bomo rešili. ...gospodarski staja »borza odpadkov«^^|, j strija se je sama za nekatere vrste odpa“‘' j( zaključen krog, ind' o možnosti postavitve niatorjev za območje pp u dne Slovenije v okolic' ali Kidričevega, kjer strukturni objekti. galnica bi bila v okolic' Pri o sež'" __________ __ “ b za osrednjo Slovenijo if pokrili več kot dve v ib nije. Za posebne otip dustriji, imamo že dve .ignji, l z vsemi potrebnimi Pinusu Rače in Leka ^(,(iih ^ace lil i-v— ,eniii" Čno obdelavo P _,(, v.ifn ze termično . mijij-vrst odpadkov. Zato raj . o sežigalnici komu dloT ' Jr^' I. Je zdaj Že munalni odpadki vali, na začetku alt Se bo lahko vsaka obcm sama odločila? To bo rešeno sist« ,1 stenk.i* I p Bojijo se, da bodo najbolj tepeni dbmači, znani proizvajalci, uvozniki pa se bodo zmazali. Tako proizvajalec kot uvoznik bosta morala poskrbeti za odstranitev odpadkov. Zelena pika na nemških izdelkih ne pomeni, da je izdelek ekološki, ampak da je firma, ki ta proizvod daje na’tr-zišče, participirala del sredstev v Kdaj se bo začelo zares, kdaj bodo morali začeti odvajati del sredstev za reševanje problema embalaže! Uveden je sistem taksiranja na področju odpadnih voda, pri zaščiti zraka in na področju ravnanja z odpadki teh taks še ni. S strategijo ravnanja z odpadki, ki je sestavni del nacionalnega programa, bomo nakazali rešitve za posamezne vrste odpadkov in kako bomo zbirali sredstva; ali s koncesijami posameznim javnim službam, ki bodo zaračunavale strošek odstranjevanja odpadkov, ali pa z obliko taksiranja. Vi ste navedli (Nazaj k naravi - z denarjem, Vestnik, št, 35, 31. avgusta 1995), zakaj ne gremo na sistem kavcij, da bi nekdo, ki bi plastenko prinesel nazaj, dobil nazaj tudi denar. V (demčiji tega ni. ne dobite nič za vrnjeno plastenko. Tam ne smete odvreči plastenke v kanto za smeti, je predpis, tega predpisa se ljudje držijo. Najprej moramo potrošniki zavestno varovati svoje okolje. Že sedaj je možnost kupiti sežig komunalnih piir^ tehnologija zbiranja gaf’’ gačna kot se nagibam k selek ' zbiranju na izvoru. P' stih vrst, ki jih lahko ■ dovolj velikih »i.dl čiste. Na Dunaju ,^|[>rj* dovolj Tčl % odpadkov iz _ sežigalnici. Če se 1^’^,. za sežigalnico, jc sc no zbirati odpa(ll'‘ri . LI**J A I sistem odstranjevanja odpadkov , olje v steklenici ali v plastenki, in s tem prenaša odgovornost nanje, da nastali odpadek na ekološko ustrezen način odstranijo. Po zakonu o varstvu okolja je odstranjevanje odpadkov javna služba, za nevarne odpadke je republiška, za komunalne odpadke pa lokalna javna služba. Poz- pa vzemejo raje v plastenki, češ kaj bom nosil tisto steklenico. Začeti je potrebno tako: če ti komunale! najdejo v kanti za smeti stvari, ki ne spadajo med smeti, te bodo oglobili. Ob tem morajo imeti možnost selekcioniranja in da to plačajo, kajti to je strošek. U kot steklenice, kovine, bio vfb dki. Tojej>vni kon® PjjpHj no občin. Število d P trebno zmanjšati, nekaj deponij, kajti - . več in 200 ali 300 po toni je enako. Žigah. Realni p|i I „ Evropi se vrti med ’ .(jciaf ,( markami na le*® družino, nas pa “ ločiti na izvoru irifi; iC mark, s tem plača'^‘’ voza, .t iu Kdo bo vse to f To je vprašam®’ konča: Koliko š,jfj sobni biti zeleni------------ .J-“V čati tisoč mark sa J ____1__11,; cip na .li ie, Ij ska družina letno n 'it» z odpadki, kje komunalne 1^ f i J Nemčiji! Gre Ztit' I«*- nezmožnost! bernai^p^ I Ji S&i 21 ■ septembra 1995 21 I I I l I vestnik Agencija za tržei^e !O69) 33 015 M *a(Jinsk 1 INDUSTRIJA KONFEKCIJE VELIKA POLANA 106 69225 VELIKA POLANA razpisuje prosto delovno mesto VODJE PROIZVODNJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo visoko ali višjo šolo tekstilne smeri - najmanj tri oziroma 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih - organizacijske sposobnosti in smisel za skupinsko delo - vsaj pasivno znanje nemškega jezika Poskusno delo traja 3 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: INDUSTRIJA KONFEKCIJE Velika Pdana, Velika Polana 106, 69225 Velika Polana. fl®iriiriis MARIBOR po. Cvetličarna Kamelija^ Ob cesti na stadion. Gornja Radgona VENCI, NAGROBNI ARANŽMAJI, SVEČE in še v^iko drugegfi. VELIKA IZBIRA in UGODNE CENE! Pridite in se prepri&yte. Vestnik za vas! UNIVERZA V MARIBORU Evropski center za etnične, re- , gionalne in sociološke študije ''^ka 9, Maribor ^®lovnt Ha mesto mladega raziskovalca toliko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo nasle- ' Republike Slovenije ''^9ka strokovna izobrazba na področju druž- pogojev za vpis na podiplomski študij v ' 995/96 - študijska ocena najmanj 8 pod 28 let bodo imeli mladi raziskovalci z opra-torski k .P^orijem in kandidati, ki so vpisali enovit dok- PfifavE 2 dokazili sprejemamo 15 dni po objavi 'Mladinska 9, 62000 Maribor. ° obvestili v zakonskem roku, informacije pokličite: 062/221 709 "Mtm 1995/96 2 dokazili sprejemamo 15 dni po objavi ^^ilajesen u Osnovna šola I Murska Sobota, Štefana Kovača 32, M. Sobota Osnovna šola II Murska Sobota, Cankarjeva 91, M. Sobota Osnovna šola III Murska Sobota, Trstenjakova 73, M. Sobota obveščajo starše, da bo VPIS ŠOLSKIH NOVINCEV v četrtek, dne 21., v petek, dne 22,, v ponedeljek, dne 25. 9. 1995 od 8. do 14. ure, v torek, dne 26. 9. 1995 pa od 8. do 16. ure na vsaki posamezni šoli. Na podružnični šoli v Krogu bo vpis v sredo, 27. 9. 1995, od 8. do 12. ure. Starši iz mesta Murska Sobota in okoliških vasi vpisujejo otroke na tisto osnovno šolo, ki je v bližini njihovega bivališča in pri vpisu upoštevajo dosedanji šolski okoliš. Obseg vpisa bodo šole usklajevale v skladu s prostorskimi pogoji. Vpisujemo otroke, ki so rojeni leta 1989, ter januarja in februarja 1990, pogojno pa tudi otroke rojene do 31.8. 1990, Ob vpisu je potrebno predložiti izpisek oziroma fotokopijo izpiska iz rojstne matične knjige, ki ga bomo zadržali. PROIZVODNJA SANfTARNIH CELIC LENDAVA d-O-CL POSLOVODNI ORGAN PODJETJA VARIŠ LENDAVA, D, 0.0„ VABI K SODELOVANJU KERAMIČARJE -10 IZVAJALCEV OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO: 1, končano srednjo Šolo za keramičarje j IV, stopnja), 2. vsaj eno teto delovnih izkušenj, 3. pioskusno delo 1 mesec, 4, starost do 30 let. Ponujamo: 1. stimulativno plačo, 2. pretežno delo v proizvodnji, 3. možnost dodatnega zaslužka zaradi podaljšanega dela. S kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Ponudbe z dokazilom o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od objave na naslov: VARIŠ Lendava, d. o, o., Industrijska 4/b, 69220 Lendava. Informacije po telefonu 76 11 Rinterna 398), kadrovska služba. od 15. septembra do 28. decembra f^ortorožu ^'^^nski termalno-rekreacijski paket vključuje: ^^stanitev v GR4NH HOTELU PAJACE ali v hotelu APOLLO ^dem polpenzionov, turistična taksa, sprejem s pijačo za dobrodošlico, ^čana večerja, bogat animacijski program, ogled mesta Piran z zdravnikom TEBJij _ , ^ioritve z naravnimi faktorfi TERM /blatne obloge, slanica ali blatne - diasaže/ - rgf elektroterapije ali inhalacije ali solarij v trim kabinetu in bazenu /razen ob sobotah in nedeljah/ ^banje v bazenu rti:'. R. Rh J/. hJ.J osebo: hotel palače, A-kategorija ^*^ategorija ' do 7J po[pii penzion I ^DEM na osebo na dan, dodatek sobo 10 DEM na dan. 5J5 DEM 466 DEM p o Portorož Ležijo F mondenem kraju slovenskega turizma, na najlepšem delu jadranskega primorja, v Portoroškem zalivu. V termah zdravijo s pomočjo naravnih zdravilnih sredstev - solno lužne usedline slanice, peloidom, solinskim blatom, velik vpliv na počutje in zdravje pa prispeva tudi mikroklima. Indikacij s ko področje zdravilišča sestavljajo vnetne revmatične bolezni, degenerativni in zunajsklepni revmatizem, stanja po poškodbah in operativnih posegih na lokomotornem sistemu, brazgotine po opeklinah, kronični vnetni procesi nosu, žrela in grla, vnetni procesi genitalij, nevroze in kožne bolezni. Terapevtski postopki so v obliki kopeli, inhalacij, fango kopeli in oblog, masaž, elektro- in termoterapij ter trakcij. Gostom je na voljo dietna prehrana, shujševalne kure, klasična kitajska akupunktura, laser punktura in magnetoterapija. PORTOROŽ PORTOROSE Slovenija f>sti: Sodrino+:, '' T Način nioznost plačila .J UhUon... . ... oseba v dvoposteljni sobi ima 20% popusta. k ________r_____I na obroke, upokojenci 10% popust. P*’ menjalniškem tečaju Splošne banke Koper na R termah lahko gostje izkoristijo vse rekreacijske možnosti, ki jih nudi sodobno primorsko letovišče: plavanje v morju In bazenih, čolnarjenje, ribarjenje, surfanje in smučanje na vodi. Na številnih igriščih lahko igrajo tenis, mini golf, tu pa so tudi balinišča in prelepo okolje za sprehode ob obali. Večere si gostje lahko krajšajo z obiski številnih kulturnih prireditev in zabavišč, popoldneve pa z izleti v Piran, Lipico, Postojno, Hrastovlje in Benetke. I vestnik, 21. septembra!^ 22 « G ■? s y 73 o - o -o I X Ul SUJ UJ t O. UJ Lj MO X Ul m S^ uj5 !rP a. Ul tucc Ch Sl cc UJ M S lUJ 0. cc ujO MH 3 . c S— a 4^ rt N 3 « — o 5. r-j 4* * L televizijski spored od 22. do 28. septembra € ii I X UJ UJ-C! ffl rt S^ So rt UJ “■ s t ujO MX 291 <55 oc Ul £< S -? UJr^ rt Ul X o UJ UJ M Z cc UJ (£t i s? Ko i^s . UJ o MM iSl X UJ M S UJ I- UJ X I- UJ UJ M X (?] 3 z Ul s M § z Ul > o (D £ < z Ul > o < z Ul > o Cf) < z Ul > o OJ < -Z. Ul > o M < Ld o M S 'i iZJ 5 a ® I- rt ' G - o ■ G > 1^ z z Mn C _ e ' ra£tS2:£ra©rt ra z 2 -rtif G JO ■'oIl . — G 3 E" o'^' Z.: ”3 zS"^ rt t> 2 -1 ^3 ” O "Irt o 0-5 o Z o o rt 6 v 6 I £ - S 5 e = o ft- c !;Q“ “I o c " 00? ■ o '7- I M ® 1“ a r’. ? £ ' ii O G ' d = 'C ,rt J rt, ra JS rti © ra . 2 Irt z i o '5 “ — " o o £ * c O išo g. g: I S'^ s “ a A £ o ." N c c -5 1' — A ■o VJ c 'Z -3 LU Z u Mislili ■s « E y,' «27; O r c rt VI Z ' Ž s — "? « z ■ :r =■ ?S č rt .3 „ 5 'E H ra :g « -- Th jO — ,J3 O '43 ' <1 s-4 4 '” R rt “n ' — .i ■-="-1 ’ « = “G = 2 -E 1 I ra © c J2 fs (? k- i ■Ed =0 ' l;Sss « '..£03 a c £ i'’ q C t o I ss t ' g .z N X-£ i - 5 s ” ^.2,^$ z 'S < O) X < HN O v I 2 S « u=7<^i:i|= "ps^gU-® © O©.G d « u »1 3' E-7f”^7? c 3 " o® t_ “ ra©CC/l a2o®o=='„s "«-J < .^ = = £3 " I ® . at® =■= a._ , ‘ ■ — © o E " I a 3'33-,; 6’^ g 1 mgz,- p;=,’^'Z2“i^Z:n^.t 1 N kN ra rt rt" ■•“ .h G c4 'Z _ nH177^^1^;7^7| E e I r-i rt G J 0? rt t •; JuJ -s o □ C Č N C I 0) tn Ul f [ .s E w z n 01-^ X > < rt E rt ' 3 > O E <=5 =.D 0 a S C 'o* G itj cj 5 « 5 « rt U HJ S ra c 00 G c £ _ .oiH iz> •E/ 'o u rs z c 5; 5 b LG © “O J- E ra G iZ G 3 G -? o • - ra TJ £ G © ■ rt -9 t ..: "trt eb "■ ._ r “ L X . 3 — M E ;e = 2 Ž '5 C rt Z rt c ra s Ji X . N rt c 'g = = I .— s la S B N rt fM 3- ra ' .. «-B " - “ "SQ-rd I G :5 « 1^ (N -’ rt • J kl3 z '= ■« z S 1^ b Z 3 2 0 g z Ul ^ _■ k p A ■^- 2 ■ ss _ »■> .^' E. £ — o ' «0% 2 2 _ — — (Z ra z .± o ' - = Ji d-oa - S-Sg^rM = ;; i 3 šoo>,^'" - 41 u SP - ~ rj 4^ ■55 '5 «3 'Z-E ? _2o o rt *^ ^•. I I >>>. Ul S •rac4j_Zj^^ - J—J 5ft£iS=i L^ra=E G = -— ra ia'Z-=Gc3_ ^?^ = ^§Š-.P:go -Š 'S LU rt O b rt« J e 5.E . « H Šo ' i o r ifl c X rt ^-. ' <5 :f z 12 ' rt' c S eS^> « z . ” - c ■š « .£, rt ” irf i; P .« , ,_____________ cT^žS; , =^o = £j, 3 " rt Z' iZ M ^41 -'■ — >- .Z O. . '■0’^0— "zSb^S' ' zCz._uBOifrX^ _ ll “ rtJb^iZijG 0 234!n- > -r X a/X^ ,rrd ?. v s > r^“ ul E z ta :■ = ?,■ 9 --.h£=2'^š ' I ra &n ra I c “ z rt ' ^xi © ra raG==>43 ^CVD.D-^ _ ' ES.2, S ' £0=0 1 ►cflzpOraGOzzrsc™ rt^'^n'^4_d socHcn > 63 5=27-^^ i — O Ul O s rt _pdG..i2 - “'“■2 C- t2'G.3 = -5 . 5 E = N 'S 2 I "3 I N c fj > — ^^1 = g rt £5- = c s Ji 2 X- < « 2 ■n 3 č -— ' Ji n z o « 7 . -■ = - j*“ “^.SiriJ rt rt z Z c c/> z C rt »o = =Izi'i j ■■■ , .j e iš£-.± „ = ■= = □ ra '-■ra'^ _ . — — 'Z s ^ _ “ rs z ra . I I S rt. D________ .-=dy 43 , , o s rt N Z £ « E “ S--S “t? ®'i J= a - " ;g5 =°^S?'- "=" rt 13 z rt e£ z. = « s z O o rt Z .«;“ra — ©.»T43r>^Z -NO Q .9 rt . ’-:O-*^ = 9P - rt. T - <= ;,,-iT.', 1»- = •< 2-g L'Z'-|^.,rt,if fM^^O ,7 ‘ '.»5- E.'z z u °<=^ = i^ I 3 s ^rE^llSš < 5 2 ^5 KTk rt rt 2 p O ±0 >43 , E:^ « ■iJf 5 "D Z 43 ?=? o Z 4^ 'M Q •■ 3. w _ • •^Xrs©bt3” J5 *■ J . T © ui5£ c ses^zL Z z X3 — u ‘ 'I — v ' ' rt *“ E o< o '^ ■- Z V ™ .rt — j<>N c j - E Ort — ra Ji I » riž ■' a°£° “ rt “ _ z £3 .i 133 g i=?ls 3 113 J? *eik z d-i s z i r2iC>. - »s£ig- ._ tf” E z I e = -^ sGZ“i" 0’ ’ Jt ± Z Cl, rt »- z '•Cl Z O N Z S 2 o ' 'c 2 rt o^c z - ® ? 'S r o 121 ■v - . > rt "is ra N E7 «2^Š.p5 s ® " - .: c -s ■9 5 T rt z rt — JO > O-^a N G-6, © . 'V o I Z"E n r C =1 C. J ® ■'22 _ 4Ck S 3 z o 5 ='= ra.^-=(2 G'®^ I — iZ V) C m C 40 O Q > m ti i *— s« G - "p "9 -5 P: 'G 2 — = ^ O o e rt c ® o S * * »3 rt ? 3 ’■ z o £ fli S .v c —, .5> =■ -3 pj. “a. a v, I £■— ~® .1 -a -a H5 .E o —. ™ o " >U s Ž Uir 1____________________________ i3i J? G n z >43 O A O J ■ □ j; jw T i -Si * š S'® ' ■ i. - . iit.5gs^£K4A rt o —■ OŠ Ds £ _■ o z'ra e, S c ct c z ‘U rt 'N _ u 'Z ’rt 63 ■ ' 2 o.b s s ” " o "S ®'2 rt rt G .4. ra gu-.’’ = c a ? G -* ® lili , .s Ji s? 7^ rt ra I ■ i|to “ s 4 ** _ o ra .O oa vj 'S S'c,£S» cSri g = e^275;;"£ 1 2 Z 0 “■si e-5G . “ a p E-■ , "g ■F; a. n rt z -© • - -u . £ 2 u •-1= " • G i « 2 - - r M) ra š h! Z = .^_ z .”. 4» s ? '2 o Prt. —. b © ra ' o< z < Ort>^£-”u4 rt w-] O 2 I ' ra ■“ C O c Ž 0 ra;; < r^' c m _ J r* O o z I o 00 ._ C- iiih Z >N — Mn F, g£^ 63 M 6*7 Irt 1 5 7 “ ? < 2 d o 'O^fl'^— — — 4.—--Q © ’ “ “ — '^ C A — - ” ' So® =” 3n ra 1 C3 " r S3 H EM) 3 = •rt .' o 2 'š 3 g © ' ra ' I n I ra £'□ CS B g fM 5.2. :2r . N rt N O irt ' Ta "A 'X ' & rt O Z M £ t «i^j 3 Z I & -■5šx-^?^7 ' ; ' Jg'g.s^g£5 .< MkO ra* krt z St' !7rt i o o - z _ I z J- -■ ;r>i> , -1 ,5 ZQa”OMn© ©S© rtZS lc'nk.n¥^^gi_ ip z rt ,5 V .? — z Oi .1; _• Z _ “ f ' I » 1.3 rt 1(3 o □ J£ ; I g < !£: M DC < ■N Cl < ■3 s Z *u 4> '£ ® Z-p.' I • € S S ra o‘ X _■ -- Cl. T ž , O Z s z (3 ' "rt E Lp .•— O o -o A ** s t £ I g d, Ide * -S E - “S 2 z L J v: rt El'S-72 v s rt j; E I z rt S -Cl Z O. ra G rt ‘5 5 J ft.““ rt '■t. ;S- „ £ £ «(5._-2 o Q.._,O 5 ui:GCQKira '-n Mn X! I 'N J. 63 I ' -d rt z ^='?H= , s 'o _____________ ca © ra©a4 era O — — c ■ ■ [i oS « c .ifi 'o ' 4^ ' rt rt rt '^^ra'ra L rtob,O©^SN.H_b00O0XlG T , " 4®ra™ I C ^■“ I ^'5? i si-o?* "- g I © p c O i; D. rt --n c c c ;-^ = o.i’ C""'?—™-= ft, u > X Cm-- — -^i I 5 n ra -,^1 o z Ul I CD tn H e s K® s « -C ra ca*-; > c b — ■?© rt. ■- ,, « E” -Xpo?-i « E u V --=^E^ r « ' "rt %.oSt « I O s 2 “ rt ; ed I Ul z Z Z 43 — rt ' > o »a p? 5 > E -2. o .0 »r rt & ra z g 2-^ ■u.S g-g nj " flj O . 2>®I § ; 5-=-^nGraCQ.3f_.rt ra « ra © ■; Z**-£ifN rt tg i©£’S^£fna E ,, ”f ° = II- ': cN o 5 ■» © © u I Ji ,S —H tN z ' ' -O bO 'C rt .- . ' ■ S č e = t E.2,^7 E"= 6=0 Z c 2-EA6 ig “-S „-“?7g#S““s£ •a® 5 ’ - X s 2 n S.- 2 c = 0“o "n = Ni^O' .Z-Mn *^.£(Ji - =--ig'oS'=^3 -1- ,.1 rt-^ ? C A i .J > <= . - .a v. -* - c u v — -' £ g I” z •“=“ .s •= -G 1 -O £ O-ijn — fi'«. .-v - oSuSi^gs* =iiC^5 = _E'v%razec £eS„s^Sg^ •“.3.3AUU' '4^ ' A o lii C " ' ■ »o- - S ° o £ 5 2 =Kj .2, = = z .-=z .■‘'^ C -z o ' to c rt 2 s z o > z £ ._ r4 o e o 3 N S-^23-;„ rt 4^ rt S rt “ c. c Sj 0 o. k« v . ® .E ra" O s; ■‘Siigg? «04 * SP rt - „4. — □- £ < - .»4 J , ' £ a e_?^ - "Gvi r- 3 ^-3_ e £ Sfl Irt 15 > ^"3^ z z ra ■" ■“■— I- - < r rt -*... S« < (f) X < 'N Q s s I o in X • ■ " I *J 'C o © — S CL rt V x^"- fM 2i « •- « p* ' E?’^ a> — S O 'uk ** F i E ■A =i“3 ?> i'«: = X I c 1) — — rt s z v o u < X M A .y. “ |rt « ,Z, —. —, 3 ’"k" O rt »-• ' 0 'rt*?* _ 'S H f 3 Cl - «7 rt .1 « ra I 'j 7: ■» 2 isž o £ = S7t •or .13-3= Cl. ., „ 'P 5 <>. .n _ — . - r-”"^ z rt I _ I — _ 'C 1 _ , " -S, > '6 o - P. •=* S o jS Ir ra z G ;d .O S E o rt |3 n =-„. ? o rt *. Z rt 43 o ,'U "ca^d-Gsg" ' § e g s s ' = G L.' Ji , 3 a m ra .D ' 1*11 p- ra z rt o o -* rt I J J .3 _■ i{ V) o CM rt O sl=§ rt z •; J o A '^o-—Sort z rt Z s'p ".Is-KS ■■".^ *E —rt - . . _ z Z * i ® "S z o c S G SS S §-o "•§ .'a.aj.y,Op’o J.,., e"’ obSSs oJiS^do.S O" 4i E o .2 o .«-5 _____. !? JS ra »r rt & " n "O - e'^ £ dSž gCi .Si.” . ' „ = N M ^•’E X EŠ^ S-S 5 GO Si z — G5O5i|^|>g ■' ■ ■” •'2; rt 5 rt rt >■ 2 S - sS z s q > I 1j s I o z i -rt b« o ■J -R — V © S* « A XI o * 5r.' I - ® I 3 « ■■i’t>i3— rt I rt _-^ to r. as rt rt o L Eoa^i?© ra^ raAr'-'3_,_ rt® G eoo — — ■'^Ds!3^f*1Gk—, , 43C -Z k27raPi^ = , io?*’'* >■ «1^ — S i -5, fl- ■' ©-1 So , 63 -^ iT *n ,5 G© « bO z dr © ■ C LU X z ■5« z 'Z rt rt rt z * Z rt u ■. rt — - o ® M ” S-> E J.S 43 C Z ? č z 43 S"5i7 .a S 2 it S rt j43 Z z " ^Tl u > eO Z — Z 'i. rt .. 5 o.Ji cJ § i”® A.r-. 2 “ r '= j! * s “ ' =§" Sj ' jt3 ® zG^ Fin« ESt^-gš I a a = * rt oZzZl , rt _ z 5 *- er, Z 5 — I o CM N rt rt O C£ Z rt Fi z ' C rt -D vs , — .2 ,2 -- © rt 0 Ji 3 I43 00 * &— k. O ra 6 " rt r - ,,, u _■ E 3 i o M 03 ;= «r.; « 'gš-s — iJ 4> Z O <.0 Č ' t ra J« — c — © ■ v» ijl 2“š OC - O c rt ;; rt V 5 č *i o z 5 = .Z' z rt c z. «3 E « — 5 iSC^ g-S2Š?-s I Sl - rt č> d c'22 o -5'&—. § cfi ' =- 5 ¥^ ’', ' “ ^"7'S a^A-št o oiS ' 'd — o i7 ¥.53 = 0 = 2;-s " I £ > ; ^“-■C O I © rt A ra MTJ o = X = ■r'r a •« “ • o. * > i-* o •* u. .z > rt rt © .GrJcgzSc^zai rt ►NzJ^pjjn'^..^'— V; Z?.*'=i-nO A A ;?.E r4 C S Z S C z z 3 £i O s ■* s..o v-^ vSj -E. " g 7-2.1 ”■"11^- sB"g O® i|S R ^ErtOSp,;-— .N rtsj »•gsžg-S-8^5J8Q-£gE« iiš6sh‘shih3?ks “■*’k;s^i;=ic^1l-,=s=.. t"—->-=S -cfv ^s-o'-;=!|i^-iŠ3Ž32®^"2®s775” CbJl Z O C 5i o 5± I ? ?-' z - Z.: Ž ra — 'Z ž:, -ra z . ■a rt rt I -"L- = 2' ra S . - rt '< ? 5J^3’s«?=“ = -f - rt z ■D. p — L " 7? 'n s C-P77-Š£^ .= ;2:e'S i-i =ii^2 o s ;;; ^ - = a -. In e z p^ — I 2 (3 g. z *> - I z q — G |S25-Š^?7 77pS>£A^'S;± x= a 2 “"-n "dSsS-Sš 5 ^'fs a -c-š ra " z 4> z u 143 Z '2? £ £ a 'S ra ■© sr -S g-^ — ..» gpi3 Id ■§ ” ■^e>, 7. 2 £ « ■' ' G 'G' © ” e ra .2 z oc o < (f) DC < ■N Q S2_5- S ^^■•=z"& = 7 cn l2 V) C > c >4 . o« 2 ' Sgg Z — .Ji I > -rt O .= = = p c. “7;® g r-r;j! j3 3Ž5S ' ~ ■ 0 d 2 0 . rt — < l.tshSsi z rt o ' Z z c 13 ■ rt »O = « 5 "z *' z E-C c- —S 7 'S 2 s - rt G x; C ra z ' 2 E ' s § p « = I 3 - c'5 ^“2 • i |,'cNt;'':s Tj|4-3 d = ' = "3 I CD m G 'S rt .5 S’.;iS^“S"--Eict.8T^ ~ ”. = 3 a E £ E 3 3 " ■s = S:sS.g=g^7- - " z Z z '-5 DLtS 1 s CZ 5 'čT u ® ■ Ž z — L p = O « rt rt != ' J_ = Z n 'Z I “ = £•;= 2d I š ' ^■ raEQ.i’«“'©'Z 3^©.2'^Graz_; El SAS® s = G 2 "•“'N S Bi©i i rt G ra "2.i5tS-So^S "go 'h’ v rt’ cc (0 P _ ■Z'>.Sižo.""‘- '=i3g_-^^;š^==’S 7 O 'C O I §' ^'c o m5 CM “ J S ® ■= — Dl © c 3 .Z Z X z s - ?5 “ g z 143 O ■ rt rt , ’ • •1 ipM oo U! = uJ C I '^Sa.oo.S.c.c^ ’ A - a “'•“■'3'ogfflC E“^ £105 - J m “ ■£ !S - ■agog^-ajC^ ■-.- -2 Si g« 2,^^.;:; 5-: i; ■2..S, o , o £ . rt 3 3 c £ .2 - ’ > E O - z iC2 IS ' I— o E rt 5 rp ,=" p s07 «s7=p7i'aI “aSl^sgohsI^^ d7 p £-!<^ Š'5> . - ">2 5"'^ S =7g = g =“-'! '■o:og“E‘^ = = .S-og" ' 'J5— ti^tsJ-oScZ-OClrtuGjtrtMJ rt> — 'O^CbO« O z Z rt vi ® ® c «9 . ; r Sl z :Eč tf z 3 rt Z o i z vi v ai 1^ — «' > ZV3 4360^ rt rt :^ ;■ -Sl C"" !""5 = -:a 43 JU s [£. I rt rt '2 VI rt — pa r-i £ * X 'k ■' ?> rt z I D ®. ' r- V Z C ' - = J5 > e 3 rt 2 ut H O d £ = C T fli rt re O pj «« .—• c*!* s 3^ .ra, <1 Z j(j ,43 un _,143 z !== , s £=•: Č2 a^s2 S, 'Sr.'« jJ2—'“ra I 7--LU|;^ •s~i.5gSp«.'i.2£.>7S'" S0G^,Z0'^^.,O |^hq — “rtEb„,i 5 = A S gn cSj,, — ““'SS.^^SuuS ■ " 2 ' a"> (ciaCo 35o.E:;£_tQ- —-O — oEasZiviO^fs 5< $®C).*^ra-JzS 00 o I r z ? > ■^’ eo ra 4 ra :- gSS I . rt rt rt — rt » Z v! ra trt C -n- E2 z > z gs2£^r' ^II^Ggsažs-£l:s . *= 2 d T K d" S-;.lo ra (tj G. ' < ;;; :2 o -3 :d 3 =.. „ ■ v>k> z 0 z &,5 S g> ~' I * i i ■:- 'S © '**’ b_ O -■^© Sk^ 2 3©rt E X n n n ■© □ /n .*5 43 3 c DP š£ 5 “ 2a E E z U rs “■rs rt £? 1“ “ £■ g gz± “"s-F -aJiEpž“S®E QSSv=y7i£g= = ^'rt vUJ^S©'O.M>^ 'tj . © — © I £ '= '''^ » I ■■• ” o c<^ H Z 4^ — •C ? z: So L O z 12 » šSiSi' a." So £.oŽ-'=A« K '? S © -b £ ' ■ S7 E *' rt i-0 £ I rt o 1-5 t s; St®" .3 .a a s ' " = -a '.J ■.=: .t- E 5 St: C C3 i 2 fis C};(c^a^uBB«.ga f ra Š.«-S:£'^.2 >>« 5 ' £-2 J- HS G-Sg-s^SS -'gojS -11l>^o'l ’.= = v.o“ ' "BSE: a ■ s l^ig " a 0 S— ' " gaG-o = 8c-g^ |,~^š 1 EE g '7-?-|55Aj. - ps.r G<;r z z L, ±! .= .1- '=■-^0 S25 ‘ ig h— E.^ ® «3 .- z , o < E 2 = 5 e ž M CC < 'N Q < P rt Z (3 ■U (3 2 J Ml u “.=TTž=7Si ' ~ z I JS C .2. z z :g> G. ■ HJS 3 S O 4 ? < X (/) < a, -Š-A-U S ■^ ’§ p " e e ° © c z , 44. ra 'E -tž rt I “Srt ’ I i ’a s-82 1 G Z - c I o LD Ul rt OO J2 ž .2.*^ 3 p — rt 43 z <:■ C fS 0 I O I & T .= 7 ® asi ^7 . 3 = f L" *' *£ '^ c rt z — J— -J ČD ScN ^'^,5'© 2 E i « ž .Si. s .t , s = - S 5-.2,S . scH “O ra ' r A rt oord g£ g c"®- _ iO“Ž’i2zoO©rara .^i^iTS&CTThj — i-strii. C.d č s - p -a " l-jš ■5? . z ' G Hi-z z T z c rt rt rt I m E » . p:? sp;? sil?! § ?„ t -p -d rL 'Sfl J rt 0 i_ s .8 o rt .irf©£3'G^M3OV5^-. ' _b «©ra»5 ri.o,«v ^£aS'^o‘^?^2 z -2 4^ “ ? Z S - £ o rt ■ -5 ® J A D I — pž, rsi ™ z —> rt 'v> rt O •^ n 'H ■jr C « J rt = N 'S g.!'.^7=;p=£ Sgl-SStSSa-i.gSJ.-TS o^krtz — ^‘Crt iJr© , 2 a g d Š’ s 5 ” t a i v = . uLi '"i;’ S § " i £,,:o^ rjl p E aEl -.^ 7 J- 3 — rt Š2- U u 'V ■o v —' U» 43 O rt N Z e22 S3^ I * .9-^ r I g-w 'š z rt z o Ds U I — “ B -rt = Sk? 1:^ >" Z F D. Z clC Q n b [ iz z — 7’?a“2O£'-'i''"l-l ■;:=££ Ao E®-5®“-±'®=q| x'h ANJfiCra tt(i>s ' O z ‘ TJ — ;■=-=-"-. X ' z rt £□ g C1.T3 -« lA W ž rt - 43 k^ Zt hp o LLl 4' _. i> S “2 S S° a — -T u rt rt 'rt-'-" - Z og“o 2 I 3 I nO E m Ž v 2g-S 143 O z flj U O Ji ± ?^?is£5sr o ■ hi ■ s pj c E o — E e ( e B -■ ra43 * ^gTl7^o7!-* = 7g7" J ~ rt-^;=>O’C3b 2 I - .“rt kS- g ra ■2, M 4 2 :si® — S s £• .40^0 ' i 3 '-E® - o® Ld “C-G a e g J o aj(N'N « -o s > - ■::: "’oi'TKea-Qca EMASJrde ogo .“r ‘^-'TS '^. « I ;= Z *■ — ra C" 'rt - S o ^• I I 0 2 Z E z z rt -SJ I Sira o E™i>-o>'> irt!-rti-o’±d<;=^ra=N'N .xOC„i-'5'g"-6T5f=c>-22 ------- “ - ■ 2-0 t '2 rt z i -n —s 1^ U -5 g _ = i! s G t u 1?T» 7 « ' u z ■o-9 — rt 0 N 0 aa z 'i Z Z ! »VI c — 5 — z — E z - > I =«; So [N o rt©*-—'^CkZ 0 z 41 G _ >4.un 'O I J I X £^O K>^tCa^gSSi2S.S£2i |s1iS'Ss.fi|?=.? = S"S|;« -?Sg7 -g e o 'T ,5^ £ ž — rtj^ - ' 3 vn Ji " rt f H r z u Z.' o w P z’ z .§2 " 2 ra I 4-, O i .'•s =■_ b =1: = ^ s ^Z-^ — bOO Di^iu š ' s » . “ ® 1''^ « ' 12 1 .? 3"^ t » .“t® p^o ©c © c “ z 'rt X o rt ----------1^: s s§o E N . £ i 5 E 5 = arg®";*"-” ' - *1 N J = * _. •* v 2 5 = v = Z n 13 > ■5'H rt "* 'O A E S5 o — JT 2 J . 2 ' T ± o T E — , -z. Vi ■= Š s A o ' " V 2 1- O = ^'^ « £ 5_ |^;^|EE^rag O C “i.i 63 z "o. z i;=-“bn.3 — — CMnJi NlSVJr^S^« I >^,2 *0©©.0i.0i,M«^’© č^r-i^^o q^.© = , ■zO-"fn4n5 oit rt-00 , ' ” “ ,=..«g gr! 41= 1 E ■ ' - ■■’■■ — ? ra z . ■ .5 -s Si = < (f> X Q iii)® E rt a O* a S fl- ' 43 |3 w — ox-z iz® “ “iA - -“d 2, . -'”g‘.dgco'-!^,j _rtra©— rtSrt"« — 5Oi:3O©«5Ci, ':©:5rt 'O.iiOd^k©-"'^* I > = 'ŽS c 0 ’U Ort »©'*-'•- O^'^^ cCaZ.vf7O:i£'«5c 3f G*« fi© ■ z — .J 3 iT ci; 63 '^^£7>|S '.(327^5 ra^O- Cl“"rt 63* in 'l.ih < s z z rt rt Q I CD UD Ul ■■ 9- tP) 5 Z QO I 5 i P= *“ « 5 O 'E f Z -.212 ?T u gN rt g Z 00 00 — Z i > ;2 = .5 s c Ji -’.£;= a o o o z M 5 •a- ■-a S.:E ^©^■' 1^:5'Z b'— S-J - * z z.-2 ? , -.. .1". « 'rt ^ ■■" - A ^ 2—E« »3^® ,5 _ H = = A - 2 c rSC — ra ^Zrt\= J17,5 .co-a S-s S o = 2 "tS;-».£ rt z'c g[^ — d « 5£J£<72;73 *- O <3 •■■ 3 3 5i c rt J* rt e > ^~rt4) i hH?--< c s Is' > Š.22i ? •* rt i' rt S - N ”' '■' o 15 J S £ ■ - - ofi z -b O . •13 « C VI '!3'=' £xo-g .E o 'E o UJ 43 4J rt EC Ec '. fi. rt J’ V un z « »(3 — 0 o u 43 ,_ ra g^S - = A ax "■- s s < " sl ® = 'S •“''" ■ •" ' -7 Go g I ' S;Si j;: bi £ Z o s G N 'C Si £ I7'^C'n8iD'^I 2 7 Z = :;? a> 2 5 Si 0 — Mn !£:.- C ? 1*1 Z —* !v5 ■; z fM rt 43 N < * N — 4P-b G "c*-»o UJ Q != o ' ž:::^;g.^:G g ®o O^ .S s T1|2 g i - ■ ■= .. :5T ril -o&2|5EX>ggg7£l rt I O ?T « -p ''1 tj 2 * © O O ' Mn "t “ S ■*■ .S,*^ rt 3 ra ra* cN .'■ I Z 0 S ..-Z N a ra ■: « .F : z O-V^^^BOO 3 rtrtCN jzHz>hi—■ - - " — 2 a B, es .3 A o 5 Ml Ot)5 O000 sc;S,.5 = 5-JI'-: O ra i ž G.^ © — N trt o >»63 — r^nj rt > .Tl dj “ £Z 143 b> 1’! 2 .? .s Š E " 5 ■S 5 '5 ? c ® “! e-f .r^ S [—4 -J ' H . r rt ip77uS|al.ja '“P?,7.ss®£ r3 s-..rt _ o _.• 43 43 Z ... , o — 4> ■;:: . aOi = "o r" z tl? t> i 'u ? E ' t E Z rt ■■ u 7 « = p raftragf^z«®! ral^-S 7- - <■= = .r S ,- O *>'; z E z. Z = ^ N Z « :27S^7p2g5 -SMs- ,7 rt"razNzCirtj 1 ' sl/sO Z 5 O ® ? č rt ' - ■ T s o N rt z 43 -1® S ' „ -3 ' ' &a „ »r -,-, ra Z rt o ;► C u O 2:2 “Soj g iŠ .-.“en n " 3! rt = 3 i S !g!Sli3h'^lš , ' .S ** Pl C iPj z .G -i,-G . ‘ S ±1 = ^5 .2"-a “ - o 43 N rt rt C "u Z O O « Ll. JO z .z =■ e -' u tL o o c — « c rt z ie = rt i-^G . " "■ gC.^-7 "25=--J r* i.2 = < 5 ® zn ž I ž tN rt — »63 > ra . z G 11N A. — B — _ '□ © £ g 3 Š i '5 A IS X C'circ'^2'^O'"‘ — y ,-4 N *? .* -•. eZ5 O 4> G. ■3 43 v: ITj ■£ b> N iX z © z’ , ^—■3« E_'O^.; u _ -rt. © Ji — T e ■ Z £ © E C5 rt z- ' iGiz Iri trt ■*• z. -■ o o ± = o u o < cc 43 c :r ri O c 1 t" o ' cZ-d 3 E E® "I "“uJ ■£ 2 ? , r'. - rt o I g — rj £ J G -"= > E oSijia ia.sx G Sl 13 < i M DC ■S Q < 2 ^Ts S s- = rt -b 0 rt © “ * ■z :g SJ ” rt z rt 'Z _ . -J i -s "rt 3 '^- . SfsC >® ^StS-spE^i — o bS, ® ^© ■© rt. i _ *rt J ra 4/1 0 S 1 .'7^ ‘ ’Sx-_ ^'-~' t7 _L L? "'-'""Sp, ” ” H « M = = K “ g . .521“.; •* * -^ J, — , «©S-rartMn©iiV':- ' ž y£ 2. E -iž i z V '.srf*) rt o 43 41 rt .a e 3 2 z ■ *i' ' J ■ I ' ‘“Is o .Pl 'S ' I J ..s ■ i 5 iCt ■ 5 o'S I CD tn Ul ?® '6 1. ' i k^i limOtt ^s-ns'‘h £>= ..^ 5J a ■g i; -2 e s j; '. Fg £ .0 ž J ri c .. z i: > irl ' I- J? 1X 0 «a Q 2 - a-S 5 £ ■5 E _ o •■« _ rt H © O 5 J= o • 4j-’i rt 5 2 ra z £ © z z E -S ’5k g E I E rt fhf dpgs??*£;.girf|i £ S £ " J-O£>H&>---K I a> E Hj -d .r Ll G -. t: J - UJ ^■4J -fl ® ©.rt z “”■= =1 .=» z — I -I DX^dlS £■'' -“=S = ^š-3-= ' o t.o>a I rlCa * z sn O rt rt C3 rt S © « -<© t- » ra . z ® A I c £ Ž7i^i§a:SEi = Z — Z . š5^=g-^-- .52 « ■ rt _■ s; z T 0 O S? Z - I G.^-5ra:=zS“-«.ra_.S-.D = % IM^< — tL.©^J-J32^rtG ■ ’ sist e ^7.® 3"= Qs 'ii Z iz> v% rt u •" — '^ — z ■c-,«5©«r^rt -njSTS©© ,'63,a.t^ '“^iSpbnBO o. £rt F _ “'=-£1 z — w pbj . G ra !- z I- u p . u. šS Z Z; " rt ' E 'O Z -Ort rsOvi-Ortra ©n I—fl-"Cb2rt E E"« 6.^ — tJ I CJ > z i- ■-i§ •= v — z rt c z ii -1? * »N Z B, i O ^-D -1 £ “ZJ.S C i?c o r z •« Z ^ ■— c® z JS — uJ.— rt.^ v*4'4W g s c O v Gffl ...iiNff 1$ ! >2 E aj; “ - ./3 » E-.E 2 I " — " o £ 5 - Uk I ,z v 2 a £ E “ rt '5'« jrfZco z, »O S ■“ N N rt «3 0 z Z ra 43 " I 0 e ' I Cfi o rt z N Qg z — z £ z 43 'O t; v H " C _ I .v rVsJ — I-1 T v s 2 ' Q z [3 z 'g <1 H. >• u A. Š p a o O A pgtjS.tža-i.^o Id .3 O O n = =-- ~ F “ « 2 ' H z X o rt □ *» = 1= = .7 rt z rt J 1: VT§ E^ -.^7 “- - --q..£di O .0 z ZN" u I 'N 'C i?-' i I i5 . septembra 1995 23 1 < 'R' e s 7 1 d g 'i j F e 3 r i I 'I II I I vestnik FAMIS d .0.0. 9 HovciM jr«''"":,"?*.”™..™ montaža hidravličnih zavor na vse tipe traktorjev Ja^^tor vam odpeljem ??5?6Ca in vam ga čez • izstavimo ^VORAMI! o 3 DNI NAZAJ z NOVIAU ’ ZAVULANJE ■ WC VEČ MEHANSKEGA PRENOSA " ^OMATSKA NASTAVITEV ZAVOR • brezhibno DELOVANJE ■ <00% VARNOST ■ VEČ KOT 100 TRAKTORJEV novimi ZAVORAMI i 4 V I - montaže hidravučnih zavor vam po ugodnih cenah udimo vse vrste traktorjev in kmetijske MEHANIZACIJE, O^^E DELE TER GENERALNA IN OSTALA POPRAVILA TRAKTORJEV IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE. PRODAJA STARO ZA NOVOI *sg»^ [N PRODAJA TRAKTORJEV SAME, HHRUMANN, ZETOR, ZIS, »A VASE VOZILO Ne bo ZMRZOVALO"! dnevi lahko v motorju vašega vozila povzročijo ~ ^!^l^^^vljivo škodo, Zato smo v Petrolu po novi, do okolja 'l^Znejši recepturi pripravili vrsto sredstev za zaščito pred P*-!! A *nFRa'** ✓ najsodobnejše ''"I 15^^ '^ine, saj ne Ščiti le pred mra- 'Jirn '"‘'nvir tudi pred Icorozijo, hkrati pa toploto iztnoiorja. Čedalje ožjih tole- namreč izdelani iz zaradi česar so bistve- na razne poškodbe. 2« zdravje vašega motorja '‘Porabljate kvalitetno hladil- ^bjE ' P’’’ nizkih temperaturah ne hifr obremenitvah’ v 'sovino motorja pred ^M1™:_ Ud* y hIu/l11 rt.l.t. ne * hladilniku tudi poleti *tite.... bencir vozila! Obiščite Vm'lanjZ* ^»encinskl servis in pre- >ii hladilne * 'J« Var« L . , 2 tekočine - boste vaš avto hvaležen. Občinski svet Občine Cankova - Tišina objavlja na podlagi pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Cankova -Tišina in sklepa z dne 11.9.1995 RAZPIS za dodelitev posojil s subvencionirano obrestno mero za vlaganje v razvoj malega gospodarstva v občini Cankova - Tišina za leto 1995. Višina razpisanih sredstev znaša 35.000.000,00 SIT, od tega; - iz sredstev LB Pomurske banke, d. d., M. Sobota 35.000.000.00 SIT (glavnica), - iz sredstev občinskega proračuna 5,000.000.00 SIT (subvencioniranje obrestne mere). Pogoji za dodelitev posojil: - izhodiščna obrestna mera: R + 9 % letno - subvencija občine (r): 5 % letno - moratorij: 6 mesecev - odplačilna doba, vključno z moratorijem: 4 leta - posojila se vračajo v trimesečnih obrokih Posojila so namenjena obrtnikom, samostojnim podjetnikom in gospodarskim družbam v zasebni lasti, ki bodo sredstva vložili v: - nakup, graditev, prenovo in adaptacijo poslovnih prostorov; - nakup opreme: - odpiranje novih delovnih mest, povezano z ustanavljanjem novih enot malega gospodarstva. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo sedež na območju občine Cankova -Tišina, tu opravljajo dejavnost ter nameravajo investirati na območju te občine. Za posojilo lahko zaprosijo tudi prosilci, ki še pridobivajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma registracijo na sodišču. Posojila se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg pogojev, ki jih zahteva banka, v največji meri izpolnjujejo še naslednje kriterije: - opravljajo ali bodo opravljali dejavnosti, ki v občini niso razvite; - razširjajo obseg poslovanja in odpirajo nova delovna mesta v proizvodnih in storitvenih dejavnostih; - u^anavljajo nove proizvodne tn storitvene zmogljivosti ter ustvE^jajo možnosti za nove zaposlitve; - da je naložba usmerjena v doseganje višje kakovosti proizvodov in storitev ter zagotavlja ekološko neoporečen delovni proces; - zagotavlja boljšo oskrbo občanov; - da so komitenti LB Pomurske banke, d.d.. Murska Sciiota. Prijava na razpis mora vsebovati: - kratko predstavitev prosilca; - poslovni načrt - opis razvojnega programa s pričakovanimi učinki; - dovoljenje za opravljanje dejavnosti oziroma registracijo ali dokazilo o začetnem postopku pridobitve dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma registracije na sodišču; - obrtniki in samostojni podjetniki predložijo davčno napoved za preteklo leto in polletno poročilo o poslovanju v letu 1995. - podjetniki (gospodarske družbe) predložijo izkaz uspeha in premoženjsko bilanco za preteklo leto in BON 2; - samostojni podjetniki in obrtniki predložijo potrdilo o plačanih prispevkih in davkih; - gradbeno dovoljenje ali priglasitev del, če gre za gradnjo ali adaptacijo poslovnih prostorov; - kupoprodajno pogodbo, predračun ali račun, če gre za nakup poslovnih prostorov ali opreme; - zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu premoženja za potrebe zavarovanja posojila. Prošnjo za posojilo s prilogami sprejema tajništvo Občine Cankova - Tišina, lišina 4. Rok za vložitev prošenj je 20 dni od objave razpisa. Nepopolne vloge ne bodo upoštevane. Komisija za delitev posojil bo prošnje rešila najpozneje v 30 dneh po preteku razpisa in o odločitvi obvestila prosilce v 8 dneh. Sklep komisije za delitev posojil je dokončen. Po odobritvi posojila sklene vsak posamezhi posojilojemalec z banko posojilno pogodbo. Predsednik občinskega sveta Viktor Vrečič I. r. OKREPČEVALNICA - BISTRO M SEBEBORCI VABIMO VAS 22., 23. in 24. septembra na DOMAČE KOLINE! V nedeljo; madžarska kuhinja Siarogradska glasba. VSAK DAN SVEŽE PICE! SOS 9 ■telefon za ženske jn otroke, žrtve nasilja 061441993 al9782, i 7^- 4 S f WHi'! I n * Stiropcr IZOLIRKA. SGP12 A, 5 cm stiropor. IZOlIRKA. SGP 12 A, 2 cm k' .T». H ii Ig radiator, DELONGHI 600 X1200 mm, tip 22 IB GAP I« enoročna sanit. baterija za umivaintk. ia.iHU,ia gg 200 radiator. DELONGHI. 900 x 430 mm, tip 22 11.845,90 v. enoročna sanit baterija za kad. ARMAL art. 58650230 _________________13.990,90 enoročna sanit. baterija za korito. ARMAL art. 58 520 200.2/2 .A gavnitura zj^ rj^etno. GOOK A • s i. 7.988.50 f: 138^»* cevno objemm termostat immit 1.492,70 'r Irosloina komtkpor plašča NOVOLIT debelina: 5 cm električni grelnik vode. TIKI. TG .50 E. 501 14.842,20 enoročna sanit baterija za bide. ARMAL ari. 58580200 14.9274» 12.865,00 r n p iVOspiakovalnik. LIV Laguna, niztanorrtažni 8497.70 navadna stikalo. ELEKTROMATERIAL Linea. 16A. Stlivko. art. 615538 navadno stikalo. ELEKTROMATERIAL Linea. 16 A, art. 615537 križno sUkalo. ELEKTROMATERIAL Linea. art. 614786 taJtem, IZOLIRKA, V3,10 m’ v roli 1.992,40 peč ra pelrotej. KEROSUN art. 35. darlo: 20 i petroleja 40.9H80 MOŽNOST VEČ ZA * UGODNEJŠI NAKUPI • nakup na posojilo na 5,6,9 ali 12 mesecev »natri čeke • štki čeke z odIcEerrim ptačitom (prvi ček zapade v f^ačifo Sete naslednji mesec). Z Merkurjem kartico zaupanja velja oanovtti 4 % popust. Najmartjši znesek na &ku je 4.000.00 SIT. Purpen. CINKARNA, 750 mi 89190 litoželezni kotel za centralno kurjavo. TEDA 4.33,3 KW kombiniran: za olje ali plin, uvoz iz Italije 58.948,00 plalorvera STEKLO, art. 38 A ali 38 C t.lSOiK BLACK8DECKER krožna žaga aKiintn$aste podstreh stopnice EL L ES, mere'J0x l20cm f^l/r 1 f' PJica, 1,5 mm’, uvoz Češka lt,Wni P ika, 2.5 mm’, uvoz Češka '.' (S 18.70/m stropna svetilka, ESTO, art. 54919/3, bele barve podaljšek. MENNEKES, JO-JO, s štirimi vtičnicami, PPL. 3 s 1 mm’ dotžiiia 10 m 2.670v50 dvojni reflektor, ESTO. na letvi, bele barve 2.989.40 1020 W, gtobina do 62 mm, premer 18d mm ISJII-* M. fi k navadna stikalo. ELEKTROMATERIAL program Linea. art. 614783 540,10 serijsko stikalo. ELEKTROMATERIAL Linea. art. 614784 669,50 menjalno stikalo. ELEKTROMATERIAL Linea art. 614785 573,00 649,00 848,00 726,10 varnostna vtičnica. ELEKTROM ATE RIAL Linea, vijačna, art. 614790 540J0 dvojna vtičnica. ELEKTROMATERIAL Linea, art. 615599 1.186,40 mikroPTT^vliCnica ELEKTROM ATE RIAL Linea. art. 614792 546,30 končna RTV-vtiCnica. ELEKTROMATERIAL Linea. ar L 615015 2.121X1 »l tr 1.798.80 medeninasta kljuka. PREMAH. Mizar, navadna ali cilindncna tračni brusilnik, SKIL. i2uu. BO® * nerjavna posoda za mleko LOGAR, 601 11.821,40 škarje za obrezovanje trte. BAUDO. BO 2001 KC 9019,3,6 v. blokada nastavitev vrtilnega momeniB 741,90 gorsko kolo z opremo. ROG. Mouniain, art. 26/18, moško ali fensko 29.775,00 brusilna površina: ^0 prehodna RTV-vtiČnica. ELEKTROMATERIAL. Linea. ait. 615016 ZJMjo akrilna kopalna kad. KOLPASAN, Sonata, velikost: 70 x 170 cm. bele barve L»‘ i< 21.098,30 T,- , I Otrižčtte Merhiul« friORitjooMr v MiURSKi SOBOTI: TC Merkur ter prodajalni prldHiitoltev Merkurjevega framBzIiioe v UMmit SK/ Panonka Cankova ter v ORMOŽU: Jeruzalem Kmet^stvo. ] jjgstnik, 21 . septembra 1995 25 j t vestnik t } 4* mednarodna razstava psov Pasja modna revija CsdMo j* Četrta mednarodna razstava psov vseh pasem za J® _Na razstav« Je prišlo okoli tisoč psov iz trin^stih evropskih 7^ ■ Zanimivo je tudi to, da smo lahko videli kar 189 pasem, to pa je n^ečje število različnih pasem na razstavah v Sloveniji doslej. Pri-■ pa so bili tudi sodniki iz Portugalske, Južnoafriške republike, prib'drugod. Kinološka zveza Slovenije pa je ob tej Mostt podelila avstralski sodnici Carmyn Kingston priznanje za PD popularizaciji pasjih razstav in za promocijo Slovenije. motorna vozila Shar PcLToje fnesecev star Jar pei Sil iz sio->k( Bistrice, iv žalostnim m trikrat Pršilko kožo. Pa- Sttia 069 82 266, 069 87 778 in 069 46 453. m3870 KRAVE, breje, in telico brejo, A-kon-trola, prodam. Fujs, Strukovci 4. ni3882 PUJSKE prodani. Gradišče 4, ni3886 DVE KRAVI, breji, A-kontroia, mladi, prodam. Franc Vogrinlčič, Gede-rovci 34, tel.: 46 761. nt3929 KRAVO, osem mesecev brejo, A-fcon-trola, prodam. Puconci 260, m3931 PUJSKE prodam, Alojz Gašpar, Kolesarska 27, Tropovci, ali tel,: 45 722, m3932 FONDLANCE, mladiče, stare 10 tednov, odličnih staršev, z rodovnikom, prodam. Tel,: 062 775 779, m3969 PUJSKE prodam. Grah, Gradišče 62, tel.: 46 349 zvečer. m3988 KRAVE in breje telice ter 500 litrov cepljenega vina prodam. Ludvik Gerenčer, Dobrovnik 114. m3995 MLADE NESNICE, novi liisex, lahko naročite na naslov Ivo Tibaut, Babinci 49, Ljutomer ali na tel.. 82 401. Dostava na dom. m4002 KRAVO, brejo 5 mesecev, prodam. Prvomajska L8. Turnišče. m4008 ne. 20 diskov, prodam. Te.; 46 439. m3864 KOMBANJ, dvoredni, vlečni za koruzo, prodam. Te.: 82 635 ali Rudolf Mavrin, Babinci 30. m3384 SILOKOMBANJ SIP, malo rabljen, in puhalnlk z motorjem Tajfun prodam. Renkovc! 63, Turnišče, m3900 10-colni plug IMT. visoki klinar, prodam, Tel,: 51 493 ali Anton Lesic, Otovci 91. m3904 TRAKTOR MTZ 52, predtui pogon, in rabljene plošče 200 kosov. 6,5-val-ne in 100 jtosov 8-valne, prodam. Tel.: 87 951. m3922 SILOKOMBANJ. Mengele, tip 280, mlekovod Fesfali, obračalni plug dvo-in tribrazdni, ter Pajka na 4-vretena in prevozni bazen za mleko, pdodam. Tel.: 068 42 925. m3927 DROBILEC za zrnje z diesei motorjem, 125 KS, z večjo kapaciteto, prodam. Tel,: 40 040. m3936 LIČKALNIK za koruzo prodam. Markišavci 14, tel.: 26 29Lm3957 TRAKTORJE LTZ 55 že za 13.250 DEM, možnost kredita, pohitite, količine so omejene. Dobava takoj. Inf. na tel.: 062 227 272. m3959 IMT MOTOKULTIVATOR. skoraj nov, oljni gorilnik, dobro ohranjen, in dva soda, 1601, za rdeče vino, prodam. Tel.: 82 352. m3999 ugodno prodam. Te!,; 22 382, m3976 SUHA HRASTOVA DRVA prodamo. Tel,: 75 481. m3977 GROZDJE z brajd, mešano, prodam, Rakičan, Kotna 27, tel.; 23 978. m397g STISKALNICO, hidravlično 550 1. prodam. Tel.: 48 278, m3979 BRUSILNI STROJ za brušenje motornih valjev od 38 do 120 mm, stabilni vrtalni stroj in avto Opel kadet caravan, prodam. Panonska 10 O. Radgona. m3980 NUDIMO kratkoročna gotovinska posojila, tel,: 062 723 224 po 14, uri. m3982 GROZDJE, šipon, rizling, chardon-nay. večjo količino, prodam. In. po tel,: 75 560, zvečer. m3984 DRVA, mešana za kurjavo, prodam. Zel ko, Kolesarska 83, Tropovci. te!.: 46 328, m3986 FITNES oprema naprodaj. Kolesarska 83, Tropovci. tel.: 46 328, nt3987 GROZDJE z brajd, klinton. prodam, Tei.: 32 273, m3989 GROZDJE, rizling in mešano, prodam. Tel.: 75 401 ali 76 807. m3990 GROZDJE, šmarnico, prodam. Tel.: 72 147. m399l GROZDJE na brajdah v čentibskih goricah prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 75 383, popoldne. m3994 250 i sod. malo rabljen, prodam. Štefan Temlin, Kroška 25, M. Sobota. m3997 STREŠNO OPEKO ZAREZNIK IN BOBROVEC, rabljen, kupim. Ponudbe pod šifro KRITINA. m3998 ŠTEDILNIK na drva, malo rabljen, in Šest vreč bavalita prodam. Štefan Etorenčec. Seiišči 22. m4004 15 LET STAR 550 I sod za rdeče vino želo ugodno prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 82 136. ni34i89 SOD, 1200 1, ovalni, prodam. Tel,; 81 977, NAKLADALKO SIP 22, rotacijsko koso 205 SIP, puhalnik z motorjem, pajek SIP 330 in sejalnico za koruzo, dvoredno, prodam. Makovec, tel.: 87 082. m34188 500 kg grozdja. Šipon, rizling, prodam. Tel.: 76 807. m-le KOMPLETNO UNUO za izdelavo robnikov (Stroj Hess hidravlik, mešalec in elektro viličar 800 kg, s kiblo) ugodno prodam, Te!,; 60 516, m400S Preklic! Preklicujem hranilno knjižico št, 2483-6, izdano v Vidmu. Cigula Vinko, Drakovci 81. m4OO7 JUGO 45 Koral, karamboliran, letnik '87, po delih, prodam, Žerovinci 20/a ali tel,: 062 714 086, m3905 ZASTAVA 101, letnik'85, karambo-lirano, prodam. Ogled Črenšovci, Inf. tel.: 0602 55 795. m3908 MOTORNO KOLO SUZUKI 250 Cross prodam. Tel.: 49 190, m391O PASAT CL, letnik ’89, rdeče barve, dobro ohranjen, prodam. Tei.; 31 797, m3920 JUGO 45, letnik '86, žrebičko Ha-flinger, staro 16 mesecev, in kobilo Pony. staro tri leta, prodam. Veren. Sebeborci 90/a. m3930 TOVORNI AVTO FIAT 684, prekucni. ID-tonski, z deli, prodam ali menjam, Tel,: 063 762 888, m3939 JUGO 45, letnik ’90, prevoženih 57.000 km, prodam. Tel.: 069 42 131.m3941 ZASTAVO 128, letnik 1986, registrirano do 4. 4. 1996, prodam. Murska 55, Krog, m3950 FORD ESCORD, starejši letnik, ugodno prodam. Tel,: 23 156 ali Trubarjeva 44, Krog, m3973 FORD ESCORD, CLX letnik ’91, prodam, Marjan Horvat. Veščica 23/ a. pri M. Soboti. m3975 FORD SIERO 1,6, letnik 1989, prevoženih 61.000 km, dobro ohranjeno. garažirano, prodam. Tel.: 069 75 592 med 16 in 20 uro. m3992 TERENSKO VOZILO, znamke Nissan ali Mitshubisi. star do tri leta, kupim. Mirko Hanžel, Radoslavci 11, 69243 Mala Nedelja. m4001 MOPED APN 6S, dobro ohranjen, ugodno prodam. Daniel Lončar, Že-povci 96, Apače. m4006 | Je prišla iz Ki-t?ke in je dolg« "eljala „................ To je i^ J P*‘ dojni pes, danes pa je postal pravi hišni ljubljenček. fBjilj pasma, kije v zadnjih letih prišla tudi v Slovenijo, jtpo^, Pi^imerkov te pasme najdemo pri nas. Njegova lastnica narn ■‘aia, daje izredno prijazen in ne preveč zateven. Wji hrt: "^jvečji pesna > za naj-Pmtii.: 'Oje svetu Ps ta p« l naj' pes je Mnas J '‘ai Da Sr. ;;k .. I l PtlpeOuli iz «Lr<- So jih v PrIjMUulj iz ie Vi •« pozdra-te ''“"I psa, 'meti tudi velik vrt in čas, da ga pelje na sprehod. J --- ."u, ,5| koder: l^l eden ^:odrov. pa mu 'šC)) canard da so Ui«;“ uporabljali 'Jfln^tmrnatodi-je koder rov. iz- aii "‘M nJ’ “"u bolj Vnl;, P" DottnJ tnu po go- pona- l SS',',"" lije 1 ’kui,L ‘^Vtra iz '“'ib pa kot r.n ■ na fotografi |i dlako pa Je dobil šele v 19. stoletju, ftš^tretin Ptocej ljubko, ima zelo zapletene lastnosti, zato je pri vz- ». tt^Oili jn,o lahko ose. kako nolrne?.11ivo so orenaSali razne Pudre i lahko pse, kako potrpežljivo so prenašali razne *■ " ostala kozmetična sredstva, nad katerimi se lastniki tako ^^hikt Hf Imeli težko delo, saj so bili vsi psi pravi lepotci. k '‘"Štlipi O' Sodr vlije -je d -i® s's«<'o, kako izglcda. Glavno jc, da ga gospo--tve '*Plge ? J* okusna, ima vedno dovollj vode in da gre vsak Mp, '‘Ost takšnih razstavah pa se pokaže tudi velika. I Ustnikom in psom, veliko pozornosti, ki jo posvečala *' slftpno veselje ob doseženem dobrem rezultatu. Tekst in fotografija: Aleksandra Nana Rituper p| ^■lUi ''•Tez A, ‘lil ' I., 7 i... ■ Ziherl 8, 3. iiTruph. froncMriR • T • , * b , t o o ZANESLJIVO HUJŠANJE OB NORMALNI PREHRANI 101.001 B71 87S hi - It i ''"'F DELAVNIŠKA IN "^1 DVORIŠČNA VRATA z avtomatiko in da^tnskim HpaaivUanjem FERINA MARIBOR, Limbnika c, 38a, živali NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hises - novi irt golden komet super braun (rjave), stare 3,5 meseca in tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri Mostu, d, o. O., po zelo ugodni ceni. Za večje kotičine dostava zastonj. Kupec dobi za vsakih 10 jarčic KLcdstotni popust ali eno jarčico zastonj. Jarčice imajo vsa potrebna cepljenja, to jamči prodajalec z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije; Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, Zidarstvo Darinka Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044 in Bistro Hu-ber,'Grad, tel,: 53 168. MLADE NESNICE, pasme hisev, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar. Nedelica, tel.: 72 180, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98 c, pri mostu, tel.; 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m396 NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex ■ novi in golden komet super braun (rjave), stare 3,5 meseca in tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri Mostu, d, o. o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava zastonj. Kupec dobi za vsakih 10 jarčic IDodsiotni popust ali eno jarčico za-stoiU. Jarčice imajo vsa potrebna cepljenja, to jamči prodajalec z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070. Gostilna Železen, Beznovci; tel.: 49 025, Zidarstvo Darinka Zamuda. Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044 in Bistro Hu-ber, Grad, tei.: 53 168. MLADE NESNICE, pasme hisex. lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar. Nedelica. tel.: 72 180, in pri Francu Movrinu. Petanjci 98c, pri mostu, te!.: 46 505, Na vsakih deset ena zastonj. m3563 KRAVO, staro dve leti. Štiri mesecev brejo, prodam. Evgen Kalamar, Do-manjševci 40. m3859 7 pujskov prodam. Petanjci I.m3g61 PURANE, samce, stare šest tednov, težke dva kilograma, prodamo. Te,: posesti DILL d.o.o. razno POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PItODAJETE, CmOAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... SVE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN ______DENARJA! TEL. (O69j 32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 A. NOVAKA 4 M, SOBOTA STANOVANJE, dvosobno, v Murski Soboti, vinsko klet, 10 arov sadovnjaka ter 13 arov vinograda, starega 6 let, na Vaneči. ugodno prodam. Informacije po tel.; 21 803. m3862 HIŠO 14 X 4 m, pel prostorov in 11 arov zemljišča primernega za vinograd v Lendavskih goricah 314, blizu Lovskega doma, prodam. Inf. Lendavske gorice 314. in3993 ZIDANO GARAŽO, vrstno, na Št. Kovača v Murski Soboti, prodam. Inf. na td.; 43 438. m3863 HIŠO v Radoslavcih. z vodo in elektriko, in 32 arov gozda prodam. Inf. na tel,: 062 35 489, ali 069 85 187. m3879 57 arov ujive ob asfaltni cesti, 80 m od zadnje hiše, relacija Bakovci-M, Sobota, prodamo. Tel,: 23 474, m3898 STANOVANJE v M, Soboti /blizu centra/, s telefonom, 56 m’, kot poslovni prostor za mirno dejavnost, oddam najboljšemu ponudniku. Tel.: 23 642 po 17. uri. m3918 V sajem 4am poslovna prostora 40 m’ v M. Soboti z Istnim parkiriščem in z vsemi dokumenti za obratovanje. Prostora sta namenjena za trgovino, pisarno ali mirno obrt. Tel.; 22 445 ali 21 279. m3921 POSLOVNE PROSTORE v Gornji Radgoni na tržnici v novi zgradbi, več pisarn, bife in trgovini, dam v najem. Vsi prostori so zgrajeni do opreme. Inf. na tel.: 63 738. m3928 STAREJŠO HIŠO na 5-arski parceli na Partizanski 40 v Murski Soboti prodam. Te!,; 32 091,m3951 STANOVANJSKO HIŠO, opremljeno, takoj vseljivo, s sadovnjakom v izmeri 15 arov, možnost dveh gradbenih parcel, v Puconcih 324. prodam. Informacije Sever Puconci 319. m395 8 VINOGRAD s počitniško hišico, komplet /s trgatvijo/, v Sveti Trojici, prodam. Tel. 76 061 ali Kapca 99. m3970 kmetijska mehanizacija Dvo- in tribrazdni plug, 12-eolni, škropilnico Rau 440 litrov in krožne bra- PREKLICUJEM veljavnost spričeval 1., H. in lil. letnika Srednje tekstilne šole v Murski Soboti, izdanih v letih 1981, 1982 in 1983. Helena Wein-dorfer. Krog 36. m3869 Preklicujem veljavnost diplome št. 1550/1-501/92, izdano leta 1992 SERŠ Maribor. Stefan Heindler, Ma-tjaševci 52. m3871 Preklicujem veljavnost diplome, izdane na Kovinarstvu in strojništvu v Murski Soboti, smer avtomehanik, Robert Časar, Adrijanci 54, m3874 GROZDJE ,laški rizling iz Lendavskih goric, sončna tega, prodam. Tel.: 75 384, m3883 STISKALNICO za grozdje 4001 prodam. Tel,; 82 635. m3885 SINTETIZATOR VAMAHA PSR 75 4 oktave in računalnik Commodore '64 z disketnikom. tiskalnikom in igricami prodam. Tel.; 069 40 148. m3888 Preklicujem veljavnost indeksa, izdanega pri SCTPU M. Sobota v šolskem letu 1985/86, Suzana Cigut. Puconci 43/c. m3899 Šmarnico in ki in ton z brajd ter sortna jabolka, prodam. Alojz Cigan. Ribiška 8, Odranci, tel.; 70 173. m3901 POHIŠTVO za otroško sobo prodam. Tei.: 49 190. m39Il 3 hrastove sode, 220 I, 2201 in 1801 ter 300 kg grozdja šipon, rizling in 300 kg šmarnice prodam. Tel.: 24 082, m39l6 LADIJSKI POD z dostavo, 610 SIP 1. razred, 490 SIT H, razred, prodam. Tel,: 063 451 082, m3934 SODE, nove, večjo količino, po ugodni ceni, prodam. Sodar. Ivanci 56, tel,: 47 147, m3935 MEŠANO BELO VINO, 30 % šmarnice, ostalo cepljeno, po 100 SIT, prodamo. Tel.: 76 186, m3938 VINSKI SOD, 370 i, star tri leta, prodam za 18.000 SIT, Št, Kovača 158, Turnišče, m3953 GROZDJE šmarnico, 1200 trsov, prodam. Tel,: 79 178. m3955 PEČ ZA CENTRALNO kurjavo, novo, trajno gorečo, z dvema c^njišče-ma Feroterm za 60,000 SET prodam. Tel,: 23 034, m3963 Grozdje (trgatev) v Strehovskib goricah in vino ugodno prodam, inf. zjutraj in zvečer na tel.: 73 393. m 3968 Morda ste sami in potrebujete pomoč, pa nimate svojcev. Ali vzamete k sebi 3-člansko družino? Ne bo vam žal! Naslov v upravi lista. m3972 DVA SODA, 300 in 150 1. rdeče vino. prodam. Brodarska 61, tel.: 26 681.m3974 HRASTOVE SODE, 100 in 200 1, delo KUHARICO, redno ali honorarno, zaposli gostilna na izletniški točki Ljubljane, tel,: 061 213 429. Vsa oskrba v hiši. m3896 OTROKE sprejmem v varstvo. Tet.: 26 717, m39I4 ŠOFERJA s C-kategoriJo in mladega strojnika iščem, Norčinci 62, Martjanci. m3933 DEKLE, z veseljem do dela v bistroju, zaposlim. Inf. na tel. 26 087. po 19. uri. m3964 ZAPOSLIMO NATAKARICO. Tel.: 42 580. m4000 REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLIMO TRGOVSKEGA POTNIKA za prodajo prehrambenih artiklov na območju Prekmurja. Pisne vloge pošljite na Mercatino, Celovška 50, Ljubljana. m4009 ZDEff^ d.*.*. EKPORT-IMPORT Finančni ingenlring ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. Oplemenite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojila. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel.-tete(ak$: (069) 32 846 IŠČEMO HONORARNE SODELAVCE Vse, ki vas zanima sodelovanje z nami, vas vabimo, da se zglasite v ponedeljek, 25, septembra, ob 19. uri v gostišču MICHLWIRT v avstrijski Radgoni (Bad Radkersburg) pri g. Robertu. Kako nas najdete? V avstri/ski Radgoni pojdite v glavnem semaforiziranem križišču v smeri proti Dunaju, mimo bolnišnice, po glavni cesti in potem na koncu naselja zavijte levo na stransko cesto in od tu je še 200 m. Gostilna ŽELEZEN Beznovci Vabimo vas v st^to. 30, septemiMta Ut v nedeljo, 1. ola<^ na ImUbc X hoji* rev«. SADJARJI IN VINOGRADNIKI! Zdaj je najprimernejši čas za nakup lesenih zabojev za jabolka in akacijevih vinogradniških kolov. Prodaja J Hi Gorička vas 69204 Šalovci. Tel : (069) 59 033 26 vestnik, 21. septembra 1^ storitve Odšla si tja. kjer ni več bolečin. Izdelujem« in prodajamo vse vrste rotacijskih mulčerjev za mul če nje trave in koruzne slame. Servisiramo in prodajamo kardane. Prodajamo tudi gradbeni material in umetna gnojila. Se priporočam AGROSVETEC, Ledavska 17, Černelavci, tek: 069 22 943. m3860 Obrtniki, podjetniki, kmetje iz vse Slovenije, posredujemo vam hipotekarne kredite avstrijskih bank. Letne obresti 12 % ali ] 2,5 %. Doba vračanja 5,5 leta. Realizacija v 30-60 dneh. Kličite 0043 316 84 9524 od 7. do 9. ure ali 26 776 od GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK; Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. a nate večno bo osjtal spomin. 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure. TRS Že leto dni te zemlja krije, a V grobu tihem mirno spiš, I srce ljubeče več ne bije, I v naših srcih še živiš. V SPOMIN 26. septembra bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila draga sestra, svakinja in teta Marija Lehocki iz Črncev 42 Tiho in žalostno ob tvojem grobu stojimo, s polno lepih spominov nate. Žalujoči: vsi tvoji n ajd raž) i, iti smo te imeli radi Življenje je trudno končalo svoj boj... ZAHVALA V 63. letu je 10. septembra 1995 dotrpcia naša ljuba žena, mama, stara mama, tašča in sestra Katarina Kocet iz Kobilja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih bili z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter drago pokojnico v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Topla zahvala tudi zdravstvenemu osebju dobrovniške ambulante, gospodu župniku za pogrebni obred ter pevcem in govorniku za pesmi in besede slovesa. Žalujoči: njeni najdražji V SPOMIN Oh, kako je prazna hiša, kako boli srce za dragim možem in očetom Francem Jonašem iz Pužcvec Septembra mineva eno leto, odkar ga ni več v našem domu. Spominjava se pa tudi mame, oziroma stare mame Berte Banfi In starega očeta Ludvika Banfija iz Puževee Poteko je 20 let, ko nista več med nama. S hvaležnostjo in hvala za vse, kar sle pripomogli nam v življenju. Angela in sin Robert Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trplenja, bolezen je bita močnejša od življenja. I ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je 27. 8, 1995 v 65. letu zapustil dragi mož, oče, tast in dedek Geza Cipot iz Preda novec Ob prerani in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom sorodnikom in znancem, ki ste nam pomagali in v najtežjih trenutkih stali ob strani, ter vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu k njegovem preranem počitku, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, vence, sveče in darovane prispevke v korist mrliške vežice. Prisrčna hvala g. duhovniku Balažiču; pevcem za odpete žalostinke, dr. Mariji Peričevi in patronažnim sestram iz Murske Sobote. Zahvaljujemo se tudi vsem gasilskim društvom, posebej GD iz Predanovec in KMN Predanovci. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš upokojeni sodelavec Peter Markovič stikalec elektroenergetskih naprav Od njega smo se poslovili v četrtek. 14. septembra 1995. na pokopališču v Ljutomeru. Kolektiv J P Elektro Maribor, PE Elektro Gornja Radgona Potuješ skozi naše sanje, potuješ vse dalje in dalje ... vendar bolečina ostaja ista, ne kraj, ne čas je ozdravila nista. V SPOMIN 19. septembra je minilo dve leti, odkar nas je za vedno zapustil Endre Njakas iz Rad moža nec Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke. Žalujoči: starši, sestra Žaia ia brat Jože z družinama Kaka prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče! Nič več tvojega smehljaja, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo osla! spomin. ZAHVALA V 86. letu nas Je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek in stric Janez Dane iz Prosenjakovce 55 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ti so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. govorniku g. Molnarju in g. Seraku za ganljivo slovo. Čebelarskemu društvu M. Sobota in Čebelarski družini Prosenjakovci ter kolektivoma Telekom M. Sobota in Tekstil Prosenjakovci, kakor tudi osebju bolnišnice v M. Soboti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči; vsi njegovi Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestala, zdaj bo.š v grobu mirno spala. ZAHVALA 7. septembra nas je v 92. letu za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica Elizabeta Lepoša iz Lucove Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in vsem, ki so drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter Pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni 2^ v SPOMIN 26. septembra mineva eno leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče. stari oče in pradedek Jožef Pozderec iz Beltince Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ugasnilo je plemenito in utrujeno srce naše drage žene, sestre, botre in stare mame Kristine Šeruga roj. 1912 iz Šala meneč V tihi žalosti sc iskeno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Hvala za darovane vence, cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Zahvaljujemo se g. kaplanu iž Tišine za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, domačim gasilcem ter Pogrebništvu Banfi iz Veščice. Vsi njeni najdražji -f Ko živet sem, ljubit sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi. { J V SPOMIN Boleč je spomin na 23. septembsf pred štirimi leti, okdar nas je zapustil dragi mož, očka, sin m brat Jože Koltaj iz Gornjih Petrovec 45 Za vsako misel in spomin nanj, za vsak obisk pri groba, darovano cvetje in prižgane sveče - prisrčna hvala. ŽalajoČi; vsi tvoji najdrajji Rož 'ce na grobu cvete, svečke v spomin plamene, a v srcu mojem bolečina žge, še stopnjuje se ob spominu na te, le spomini lepi na le, ostali so in me bodre. V SPOMIN 25, septembra minevata dve žalostni leti, ko je preminil nas predragi mož, oče, dedi, brat in tast Jože Rogati iz M. Sobote . Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki se ga z dobro mis-kdaj spominjate ali postojite ob njegovem grobu* prinašate cvetje in prižigate svečke. Žalujoči: tvoji najdražji ni več tvojega smehljaja, odšla si tja, kjer ni več botecitt' a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA j,a V 63. letu meje za vedno zaP draga mama Irena Žilavec Kako prazen dom, dvorišče, moje oko zaman te išče. roj, Žiško iz Lucove Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem so.«!"** sosedom, prijaljejem in znancem, ki sojo posprvnii njeni zadnji dom, darovali vence, cvetje, sveče in izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. duhovniku Balaži^ pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke i Pogrebni št vu Banfi. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: sin Jože Že eno teto v tihem grobu spts^ in svečeke ti v pozdrav gorijo a v naših srcih vedno Še tvoj večni dom le rože zdaj kf • 24. septembra bo mm** je žalosti in bolečine, odkaf^ zapustil naš dragi mož, (K • oče in brat nai" zs V SPOMIN minilo 16 Štefan Lovenjak iz Vaneče Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižiga*® prinašate cvetje, prisrčna hvala- Psi njegovi tl I t iveč^ S’ in iSstnik, 21. septembra 1995 27 t ro Ati me čakate, polja, gozdovi ® preljubi? Kako rad. bi prišel, oh, rad. Ne čakajte me, nič ■ več me ne bo, še pomnite, kdaj sem prišel po slovo ... TJMNKLK ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi ljubega Janka Pisanca ZAHVALA V 85. letu življenja nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, brat, oče, dedek, pradedek in tast Mihael Magdič iz Miizg 1 pri letališču Ob tej boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo duhovnikoma gospodu Jožetu Rajnarju in gospodu kaplanu Benkoviču za pogrebni obred in izrečeno sožalje, kakor tudi pevcem za odpete zalostinke, iskrena žahvala tudi gospodu Radišiču za besede slovesa v imenu čD Bakovci-Dokležovje. Prisrčna hvala vsem za darovano cvetjej sveče in za svete maše, kakor tudi za izrečeno ^otalje. Zahvaljujemo se kolektivu Vrtnarstvo in sosedom iz J^J^^rske ulice, lovskim tovarišem in članom Aerokluba za “^ležbo na pogrebu, kakor tudi botrini, bratrancema, vsem ^brodnikom, znancem in prijajteljem, ki ste dragega nam bceta pospremili na kraj večnega počitka. Hvala tudi vsem, t ste se ga spomnili v tihi molitvi in ga priporočili Bogu, ^sern in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! ^4 njim žalujejo: žena Marija, sestro Anika, sin Feri z nonia, hčerke Gizika, Anica in Marica z družinami, vnuki, 'tturdka z družino, Tonček, Miran, Tomi, Martina, Darko in j^rje, pravnaki Mihei- in Mitja ter nečaki in nečakinje Beli cvetovi na grobu, drobne lučke tam gore, a pod tem grobom . ljubi sinek in bratec mirno spl. Zakaj si moral nam tako hitro umreti, dragi [''alelinin? ZAHVALA V naših srcih je bolečina, pri nas doma praznina, ker nas je v cvetu mladosti, komaj v 21. letu zapustil naš dragi sin, brat, vnuk, striček, nečak in bratranec Valentin Gostonj Q iz Cepinec 49 prerani in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemov vsem tednikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga PPSpremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, q '’®P^tno pomoč in nam izrekli sožalje. Posebna hvala Pvniku za pogrebni obred in pevcem za odpete zalostinke. ^la tudi gasilcem, mladincem, kolektivu sodelavcem Pošte ig kolektivu Mure iz Gornjih Petrovec in 324 n 1 Murske Sobote, Hvala tudi Kirurškemu oddelku Pinišnice v Rakičanu in Kliničnemu centru Ljubljana. b Ob ^“sed, 8. septembra 1995 nas je v 86. letu zapustil naš dragi Wemer Pitz iz Topolovec Iskrena hvala vsem, kj ste ga pospremili k večnemu počitku, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, vence, sveče ter denarne prispevke za svete maše in dobre namene. Prisrčna hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete zalostinke in govorniku za besede slovesa. Žalujoči:, vsi njegovi iz Slomškove ulice 68 v Murski Soboti Hvala vam, ki ste se ga spomnili z lepo besedo, mislijo in dejanji, se poklonili njegovemu spominu in ga pospremili. Vsem hvala za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Posebna hvala g, župniku Gombocu za opravljen I pogrebni obred, g. Rudiju in prijateljici Šariki za lepe besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, sosedi Idi in stanovalcem v bloku ter prijateljem in sorodnikom, podjetju Čarni, d, o.o., Berisha, s. p., iz M, Sobote in Pogrebništvu Banfi za opravljene pogrebne storitve. Hvala dr. Štabucu iz Onkološkega inštituta v Ljubljani, dr. Potočnikovi in zdravnikom kirurgije v M, Soboti. Najlepša hvala vsem medicinskim sestram, tehnikom in osebju II. nadstropja kirurškega oddelka soboške bolnice za skrbno nego, pozornost in izredno humano pomoč v času zdravljenja in v njegovih najtežjih trenutkih življenja. I M. Sobota. Ljubljana. Radlje ob Dravi, 8, 9. 1995 Njegovi najdražji ZAHVALA ob slovesu od našega dragega moža, očeta in dedija Štefana Pečka iz M, Sobote ki smo ga položili k večnemu počitku v družinsko grobnico v G, Petrovcih, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste s tiho in blago mislijo počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnici dr. Sonji Vidovič Rauter iz Radenec, zdravnikom Internega oddelka bolnice v M, Soboti in osebnemu zdravniku dr. Radiču, Zahvaljujemo se družinam dr. Kološa, Sever, Kovačec iz G, Petrovec. Peček in Štelcl iz M. Sobote, ki so nam stale ob strani v najtežjih trenutkih in nam vsestransko pomagale. Hvala duhovnikoma g, mag. Ludviku Jošarju in g. mag. Leonu Novaku za pogrebni obred, kakor tudi sorodnikom, sosedom, prijateljem, njegovim sodelavcem in znancern za izraze sožalja, za darovano cvetje in v dobrodelne namene. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. M. Sobota, 12. september 1995 Njegovi; žena Hlene, sin Štefan in vnuk Mitja Kaplja na veji, človek si ti, vetrič zapiha, pa te več ni. ZAHVALA V 88. letu nas je za vedno zapustil dragi stric in sorodnik Alojz Emberšič iz Trdkove Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom, ki ste nam pomagali in nam stali ob strani, ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Hvala tudi vsem, ki ste ga obiskali v bolnišnici med njegovo boleznijo. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevkam za odpete zalostinke, zdravstvenemu osebju Kirurškega oddelka Splošne bolnice v Rakičanu za trud in lajšanje bolečine. Iskrena hvala velja tudi Pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat hvala iz dna srca. Žalujoči: Karel z Ženo Olgo sinom Dejanom in sorodstvo Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! globoki žalosti: vsi njegovi najdražji < Bolečine si prestala, zdaj v grobu boš mirno spala, a v naših srcih, draga mama, za vedno boš ostala. ZAHVALA V 74. letu je dotrpela naša draga žena, mama, tašča, babica, prababica in sestra Irena Hajdinjak l)Ql ... lit Večeslavec '■^Uilil se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. I3JL1UJ1V z,ajiTciijujviJtu »jviji jviuuiiiiiujij, Potuj ■’ .f’'^9aieljem in znancem, ki so tiam v težkih trenutkih ^očustovali z nami, izrekli sožalje, darovali vence, svete maše in vsem, ki ste našo drago mamo ' švao I ''jpnemu zadnjemu počitku. Hvala dr. Nadi Šavel * Rakičanu ter Onkološkemu oddelku Ljubljana, sestram iz Rogašovec in vsem, ki ste jo ^'hsrSp.' tolažili med njeno dolgo, trajno, težko boleznijo, časive" ■ odpet, Mariji Peričevi, zdravstvenemu osebju Splošne '"U J. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za , . e zalostinke, govornici za poslovilne besede ter ^'■ebnijtv^ Banfi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ^''^*=nialu nas je zapustil naš dolgoletni sodelavec ^Pontinjaii Miroslav Zunzi tehnično vodja v pokoju se ga bomo kot predanega, vestnega sodelavca in iskrenega prijatelja. J P Elektrv Maribor, PE Elektromontaia Ljutomer Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smr! te vzela Je prerano, a p naših srcih boš o.sial ZAHVALA Hladna zemlja te obdaje, grob našteto rož krasi, a verjeti ni mogoče, da si nas v 38. letu zapustil, dragi mož, oče, brat, sin in zet Emil Elijaš iz Sela 141 Iskreno se zahvijajujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali in ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. Hvala p, Donat Kranjec, pevcem za odpete žalostinke in učencem 7. razreda in 4. razreda z ra zre ni barkama Osnovne šole Fokovci, Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči; Žena Dragica, sinova Damir in Dejan, sestra z družino, oče in tast ter vse ostalo sorodstva a. [■ ---: Zdaj mirno spiš, ljuba na.ša mama. I pa saj v življenju vse preveč si li ; garala. A v naših srcih se zarezala Je rana in krik nemočen. Zbogom, mama, in hvala, hvala! ZAHVALA 26. avgusta 1995 je cvetje prekrilo grob naše drage mame, babice, I prababice in sestre Terezije Maučec iz Bučečovec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem, znancem ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, nam Izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Prisrčna hvala g, župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete zalostinke, GD Bučečovci, Stara Nova vas, Bunčani in govornikoma g. Mirku Hanžekoviču, predsedniku OZ Ljutomer in predstavniku GD g. Dušanu Kavašu ter godbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni najdražji ?> Mrki dan razginja vlažne, sivkaste megle in otožno nas spominja ua te, ki pod križem spiš, ZAHVALA V 49. letu nasje za vedno Zapustil naš dragi mož. oče, sin, brat in zet Ignac Zver iz Gomilice 47 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvelje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli iskreno sožalje. Posebna zahvala g. kaplanu Alojzu Ternarju in g. župniku Stanku Zveru iz Bogojine za pogrebni obred, pevkam za odpele zalostinke, g. Tkalcu za besede slovesa ob odprtem grobu ter Alojzu za odigrano Tišino, Najlepša hvala podjetju Planika Turnišče ter delavkam Planike oddelka 12/238 FJF, podjetju Škrilec, d, o, o,, iz Murske Sobote, delavcem Varstroja iz Lendave, Napredku, d. o. o,, iz Domžal ter gasilcem za častno stražo Hvala tudi primariju dr. Zadravcu in patronažnim sestram-za lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih. Vsem iskrena hvala! Gomilica, 11.9.1995 Žalujoči: žena Ana, hčerka Nataša, sin Soštjan, oče, mati, brat Milan in sestra Marta z družinama, tast in tašča ter ostalo sorodstvo Skrb, delo in trptenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. ZAHVALA V 72. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast in dedek Anton Gomboc iz Gerlincc 53 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete zalostinke, govorniku g. Grahu, Pogrebništvu Banfi za organizacijo pogreba ter godbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Jožefa, sinova Jože in Anton, hčerki Marija in Anica z družinami f J 11 'l 11 . Izjava Prezidija Prek-mursko-Prkške republike ob neljubem nam ravnanju z našim rojakom, nosilcem najvišjih partijskih in državnih funkcij: »Ljubljane! Kranjci, Štajerci, Dolenci, Gorenjci, Primorci in drugi provinacialci! To je ultimat um! Našega potrpljenja bo konec, mi bomo sprejeli rešitev in odpoklicali svojega rojaka Milana Kučana - Sezonca,^ Nismo ga zalo poslali na sezonsko delo vodit vam državo, samostojno in nedovisno od Jugoslavije, ne pa tudi od naše Republike, da ga boste po sodišču vlačili! Mislite, da smo mi neumni? Spoznali Ste ga za »preiskovanca«, čeprav se vam je uklonil in nastopil pred vašim razsodiščem kol priča! Mislite, da ne vemo slavski giičati? Preiskovanec je samo drugo ime za »obtoženec«. Kaj boste preiskovali, če ga ne obtužujete? Mi ne priznavamo vašega sodišča, kakor je nekoč rekel že Zagorec Josip Broz! Sezona vašega zajebavanja se izteka! Imeli boste državne nemire, če ga zaprete! Mi naših ne damo!« * * * Neznanci so ljutomerskemu županu Mirku Imriju Bratuschi obesili na vrata kito ptujske čebule s pripisom: »Jokal boš, župan, jokal!« Županov štab ob pomoči ptujske legije raziskuje pomen sporočila. * * * Novi stari direktor Pa-nonke Jože Škulj še je iz Novosibirska preimenoval v Starosibirska, V Ti-vadarjevi lipovski krajevni skupnosti je že najel Vučjo jamo za žabjerejo. * * * Novi lastnik Pomurke mesar Prekoršek - Benko II. Celjski, mož zajetne postave, tam okrog dveh metrov, je prepričal prodajalce mesnice, daje pravi človek v pravem poslu, ko je bika lastnoročno obesil na vešala. * * * Na Trgu nebeškega miru v Pekingu je te dni slišati osamljeno ploskanje. Milka Fišer -Mica je slednjič prispela na konferenco žensk in zdaj apiavdira sklepoma konference, da imajo »ženske prosto izbiro partnerja« in »pravico do uživanja v spolnosti«. KEamSl Radgonski mehurčki j Pozdravljene, ljube moje. Poletja bo kmalu konec, oktobrske megle so že tu, jutra so zaspana in hvala Bogu (ali komu drugemu?), da bomo zopet premaknili ure. Bom vsaj lahko eno uro dalje spala. To bo dobro za nekatere občinske, upravne in davčne delavce, da bodo vsaj nekaj časa hoditi pravočasno v službo. Napisala sem delavce (žal tudi nekaj delavk zamuja!). Bolje bi pristajalo uslužbenci, ker bolj hodijo v službo kot delajo. No, nekatere in nekateri so tudi uslužni, nekateri pa ...o, groza! Slišim, da so se vrhovi občine in upravne enote tudi v naši Radgoni skregali med seboj (končno tudi pri nas), v drugih občinah se je to takoj zgodilo in so se že pobotali, nekateri pa se ne bodo nikoli. Še vedno poteka veliko preseljevanje »kadrov« iz enega prostora v drugega. Nekaj vrat so celo zazidali, da ja ne bi mogel kdo na prijateljski klepet. Kako »duhovno revni« so nekateri! Kaj hočemo, nekateri vedrijo tn »oblačijo« v tej I občinski bajti že leta in leta. Kse se da urediti, če I je potrebno. Poglejte tale razpis (tako se govori): i Župan išče »dobrega« in »izobraženega« svetoval-I ca, ki naj bi bil pravnik, lahko pa je tudi kakšen električar, če pa ima še »partijsko« šoto, pa je sploh primeren. Mogoče je takšen kader celo boljši kot tisti pravi pravniki v glavni stavbi naše Radgone, ki niso vredni počenega groša. Danes bi malo »pokarala« še eno pomembno »inštitucijo« (tako se reče!). Zadnjič sem »ošvrknila« davčno upravo, (upam, da se bo tam kaj izboljšalo, saj slabše ne !l L more biti!) Danes pa je trn v moji peti center za socialno delo. To je še eno »svetovno čudoft. Tu se res ne ve, kdo pije in kdo plača (no, oprostite, ve se kdo pije!). Kriza je vedno večja, ti gospodje (in tudi gospe) pa se gredo »socialor po svoje (če ne sedijo v pisarnah, potem se gredo novinarje pa nakupovalce pa turizem po Jtaltji, in to vse naenkrat!) Se dobro, da imamo v Radgoni zelo prizadevnega sekretarja Rdečega križa in aktiven Karitas, ki pomaga tistim, ki so potrebni pomoči. No, naš center za socialno delo je tudi potreben velike pomoči. Le kdo Jim bo pomagat? Gospod župan, vi skoraj vse zmorete! Župan se ni »zavalite v počivalnik (še ni jasno, če ga bo res imel), sliši pa se, da bo še! malo na dopust. Zaslužil si ga Je, Iztekajo pa se dolge počitnice za naše občinske svetnike in začetek jeseni bo spet humoristično obarvan na našem internem kanalu. Upam, da bo gospod C. prenašal ta cirkus (bilo bi dobro, da bi se malo popravil ali da mi mu gospod župnik malo izprašal vest). O naših svetnikih pa bom več pisala, ko bodo zopet »aktualnir. Še vedno pa ni končano popravilo tiste čudne stavbe na Partizanski cesti. Kdaj, župan, kdaj? Slišim pa, da bo direktor Pomurskega sejma poklical vse Radgončanke in Radgončane na brezplačno zabavo. Hvalevredno dejanje. Samo pazite, g. direktor, da ne bo to nedelja 31. septembra! V pričakovanju »zabave« Radgonska klepetulja Kako je Jože Padar iz Žižkov poštar zidar in naposled samostojni podjetnik? Zidarskomojstrski jubilej »Moji predniki so bili siromašni. Praded Jožef je občasno delal pri nekdapjem murskem mlinarju in brodarju Marku Kreslinu. Z Cene rabljenih avtomobilov Na nedeljskem sejmu rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroser-visu so prodajali 35 vozil, prodali pa so štiri. ženo in štirimi otroki je živel kar pri njem. Uspelo mu je kupiti kravo, za katero je spletel hlev iz vrbovega vejevja, ki sta ga nato s prababico I I i 11 Ne ie koledarsko, ampak tudi sadeč po iracionalnih priredi-tvah, ki so se »iztekle«, stopamo v jesenski čas. Tako so mitro bistriški Mlinarski dnevi, Gaberška, Varaška in Gomiliška noi, veiikopolanske konjeniške dirke, turistično-folklorna priredita Lendavska trgatev, v nedeljo pa so v Lendavi sklenili še pasjo razstavo. Le-ta je bila na športno-rekreacijskem centru, pritegni-Id je veliko štirinožcev in njihovih prijateljev. Seveda tudi pdfi' teljic, ko pa je tudi na našem območju kar nekaj dam(ic), morejo brez psičkov. No, na prejšnji pasji razstavi je bilo obisgO' valcev veliko več, kajti tedaj je prišel s svojim Arturjem tudi naz predsednik vlade. L^tos ga ni bilo, ker se je zgodila nerodnost, saj je ravno v času razstave pripotoval ameriški obrambni mini ster. Dobro je, da so vse te »umetne« prireditve proč in zdaj se bott^ lahko posvetili pripravam na ta pravo trgatev. Ranioo so sevet" že pobrali, nekateri neučakanci pa bodo pozne sorte trgali »vikend«, drugi pa vsekakor prihodnji teden. Grozdje menda bolj gnije in ljudje se boje, da bo letos slaba vinska leiin^-('sekakor bi bilo zanimivo dognati, kaj je vzrok laki gnilc^ morda je »gniloba« tudi v nas vinogradnikih, ki kar vsepoiP'^ špricamo, ne pa po kakem škropilnem koledarju. Mnogi se no prisegamo tudi na ronilan, ki da varuje pred gnilobo, zdtt} vidimo, kaj imamo. Preveč žreti pa se te ne kaže, ko pa vemo, nas pridelava grozdja in vina veliko več staneta, kot pajepf^ cena litra lendavčana (160 tolarjev). Bolj »pametno« bo, tkt mo vino kupit na Madžarsko, kjer je treba odšteti za l«er k ■ forintov, kar je približno enako našim SO tolarjem. Na prišlo, da hodijo čez mejo s plastičnimi posodami tudi »ugl^^^ vinogradniki oziroma kletarji. Očitno so to tisti, ki svoje n uspejo komu prodati, sami pa pijejo našega »starčka«, »kleisfr ali pa ceneno madžarsko vino, zato jih nenehno tišči na Ja, hudičJe, ko moraš na hitrico nekam zaradi višje sile, sila, pravzaprav igrica ata-marna, je tudi vzrok, da letidavs Indipu hudo primanjkuje šivilj. Direktorju, ki je z letnim nacr planiral toliko in toliko bolniških in porodniških izostankom, cer ne svetujem, naj od seksa željnih mladenk izsili ''našiol<^ loUko in toliko časa ne bodo izostajale z dela, večja pri načrtovanju pa bo seveda dobrodošlo. Ker rojstva v ni načrtujejo v glavnem moški, predlagam, naj »dežnikarna« . nekaj tisoč kondomov in jih razdeli delavkam. Porodnisktr ^^ pustov bo čez devet mesecev manj! ' ' 1 I I Znamka Zastava 101 Visa Ollcit Jugo 45 A Citroen GS Golf JX 1,3 Mercedes 200 D Renault Sc Citroen AX UTRE Renault 4 GTL Jugo 45 A Zastava 128 Lada Samara 1500 Alfa 33 1,3 Letnik 1987 1991 1987 1979 1987 1982 1993 1987 1990 1987 1989 1990 1987 Prev, km 72.000 61.000 75.000 61.000 81.000 206.000 35.000 76.000 30.000 75.000 81.000 51.000 74.000 Cena 2.600 DEM 2.000 DEM 2,100 DEM 65.000 SIT 8.000 DEM 8.200 DEM 11.200 DEM 6.000 DEM 7.000 DEM 2.300 DEM 250,000 SIT 6.200 DEM 6.000 DEM S M "2 «1 5 's 5 “■ ~ 9 9 a' 9 Sf 'S z c '?*■ iSfci M ■i Ir SEBI J E ^PIA® MONOŠTER NAJ' ometala z blatom. Zelja po zaslužku ga je gnala v Ameriko. .Mikalo ga je, da bi se čez čas vr- nil k ženi in družini ter postavil zidano hišo, a je namesto njega prišlo črno pismo s sporočilom, da je mrtev,« je začel svojo pripoved zidarski mojster iz Žižkov. »Ne jokiutc, jaz vam bom pomagal! Lahko ostanete še naprej v moji hiši,« je vdovi zagotavljal mlinar Marko Kreslin. Tedaj se je pisalo leto 1918.« Kmalu zatem so madžarski žan-darji Marka Kreslina, zavednega Slovenca, ustrelili na brodu. Kaj pa zdaj? Podvizala sta se Pada rjeva naj starejši sin Jožef in hčerka Terezija. Še živita. On Je zdaj star 90 let, ona jih ima 92. Jožef (stari oče sedanjega mojstra Jožeta) seje odločil za zidarstvo, da bi tako pomagal materi. Zidarskih veščin se je naučil pri Ivanu Koh-ku na Dolnji Bistrici. Bil je dober mojster in v delo je pozneje vključil tudi svoje sinove: Jožefa, Ignaca in Martina. Vemo, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Tako je tudi Jože Padar šel po sledi svojega očeta, vendar se je poklica učil pri drugem mojstru: Jožetu Horvatu iz Žižkov. »Na pobudo mame Gizele sem obiskoval in uspešno končal še gradbeno delovodsko šolo v Murski Soboti. Pred 15 leti sem zaprosil za obrtno dovoljenje in začel na svoje,« je v nadaljevanju povedal mojster, kije s sodelavci zgradil že veliko hiš, gospodarskih poslopij, hlevov. Zanj se mnogi odločajo, ker se drži dogovorjenih rokov. In kako bo v prihodnje? Bo imel tudi on naslednika? Seveda ga ima, ime pa mu je prav tako Jože. J. ŽERDIN mobitel Uradni zastopnik: PvramidtA Mladinska 8, Murska Sobota 069/31-633, 0609-613-372 Moja domača banka____—— - . /O Pomurska banka -----------_ ----Murska sal*^ Menjalniški tečaj Penturškc banke z dne, 14. septembra 1995, od 15.9. 1995 od 00.00. Srednji Banke Slovenije velja od 19. «(1 00.00. Država Enota Banka Slovenije Nakup I KI SO JO AVSTRIJCI ŽE ODKRILI. Turnišče: cene pujskov V kulturnih razmerah vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure, dobite vse, kar želite, veliko ceneje kot v trgovinah. Izognete se gneči, na mejnem prehodu Hodoš ni čakanja za prestop. Ob tržnici je veliko parkirišče, primerno tudi za avtobuse. Grosistična prodaja za trgovce - obiščite pisarno tržnega inšpektorja (piacfelugyel6i iroda). OBIŠČITE NAJ VEČJO IN NAJBOLJE ZALOŽENO TRŽNIČO JUGOZAHODNE MADŽARSKE IN PREŽIVITE PRIJETEN DAN. Minuli četrtek so rejci na sejmu pujskov v Turnišču ponujali 34 živali, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov. Za par so zahtevali od 10.000 do 15.000 tolarjev, lastnike pa je zamenjalo 26 pujskov. Sejem v Turnišču se odpira vsak četrtek ob 7. uri. Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA 100 100 100 100 100 1 1.17 M571, 2,398,1065 8.246,867) 7,6168 10.150,6564 * 122,6804 1.188,00 2.424,00 8.445,00 7,60 1,210^ i 114,60 IMETNIKI TEKOČIH RAČUNO'' 1 Septembra poteče veljavnost večj^9^ kijih imetju Števila bančnih kartic, k. jm tekočih računov uporabljajo pri pe«l^* , s tekočim računom LB Pomurske bPP LB Pomurska banka zato prosi rviiivvona vaiina AObv |#< imetnike tekočih računov, naj s« na veljavnost kartice. Z neveljavno bi imeli namreč težave pri poslovanj bankomatom, pri dvigu gotovine plačevanju blaga in storitev. plačevanju blaga in storitev. VeljaV'^^ d kartice poteče zadpji dan septembri mesecu, ki je označen v spodnja"' kotu na spredpJI strani kartic«-Imetnike tekočih računov obveŠc«^^ že lahko zamenjajo kartice, ki konca meseca septembra. Novo kartico boste prejeli v organizacy«*'.mi, LB Pomurske banke, ki vodi vaš ra ii 1 a