ZA VISOKE PRIDELKE
Med ukrepi zo pospeševanje kmetijske proizvodnje, razvoj zadmžništva in sociali-stičnih odnosov na vasi ima važno mesto tudi zvezno tekmovanje za visoke pridelke, ki smo ga~]etos organizirali. O tem najočii-neje pričajo doseženi rezullati, ki se ne ka-žejo samo v realiziranih ptidelkih. Tekmo-vanje je prispevalo k vključitvi strokovnja-kov v proces pioizvodnje in k vzgoji kadrov in je tako imelo določen pomen tudi m organizacijo terenskega dela. Pomen tekmo-vanja je tudi v tem, da /e vplivaio na pre-pričanje pridelovalcev, da zagotavlja izva-janje agrotehničnih ukrepov visoke pridel-ke. Ko so sodelovali v tekmovanju, ¦ so s<? prklelovalci prepričali, da mnogo laže do-sežejo dobre rezujfafe v pridelovon/u, če se zdiužijo z zadiugo, ki ima tehnična sred-stva in ki Iahko zagotovi preskrbo repro-dukcijskega materiala (semen, umetnih gno-)H Itd.). Tako je tekmovanje vplivalo i na razvoj i n<j učvrstitev kooperacije med za-drugo in pridelovalci. Dejstvo, da so pride-lovalci, ki so sodelovali v tekmovanju, do-segli mnogo bol/še rezullate v pridelovanju, kakor tisii, ki ga mso sprejeti, je prispe-valo, dn so se tudi slednji prepričali o ome-njenih piednostih.
Letos jje v ie.kmoTanju sodelovalo 2892 kmetijskihorpanizacij in 966 samostojnih obralov. Najštevikieje so bile zastopane kmetijske zadruge, ki jih je sodelovaJo 1723, narlalje kmetijS-ka posestva. ki jih je sorlrWaIo 468 s 518 obrati 36? kmeč-kih olxiclovalnih zadrug z 210 obrati. 274 ekonorruj kmptijstah zadrug z 258 obrali an 60 razn:!i kmetijskih ustanor (iTištitu-tov, lol, postaj). V kooperaciji s kmetij-skimi zadrugarai tefkmuje 4307 prideloval-niih skupin, ki zajemajo 101.600 indivi-dualnih kmefijskih prideloTalcev — za-družnih članov. Tekmovanje zaj^Ba 290 tisoč 505 ha  skupne površine.
Ker je proc«s pridelovanja končan le pri pšenici. medtem ko je pri dragdh kul-tUTah še v teku, so končni reaultati zuani sarao za to kulturo. Za tekmovaaje za tj-soke pridelke pšenice je bilo prijavljemta skupno 113.S83ha. Predpisani pridelii so bili ustvarjeni na 53.025 ha, na katerih so dosegli povprečno pro.izTodajo 30.64 stota na ha. Skupna proizvodnja na tekmoval-nib. poTršiTali znaša 1.419.583 stotov.
Po repubiikah je bil delež površin za pšeoioo naslednji:
-     1"     i
S.«         ?4       -j*
ST          i-           LL
;¦§¦          i-s    i&
rsi                  &,                 a,
Srfrija              89.617           34.355           29.3
Hrvatska       18.699          15^61           31.9
Skvvenija         1.799              892          32.7
BdH                   1.852              834          34.1
Matedtmjja    1.956     .      1.691          39.0
*|O   Btras                          NABA •"•    2.7O.1SB1                 SKUPNOST
Kmetijska pose-stva so na 20.739 ha do segla pov^prečen pridelek 30.5 stota, kmeč-ke obdeloTalnc zadruge so na 16.717 ha uresnioile povprečen hektarskj pridelek 29.7 stoia, kinetijske zadru^e pa na 15.5% ha 30.7 siota. Povprečni liektarski prideMii so se na tekmovalnih ipovršinah gibali od 27 do 47 stotov, kar fe znatno več, kaikor ziiasajo povjprečni pridelki kmetijskih organizacij, posebno pa zasebnfh pridelo-valceT. Kmetijska posestva s-o na primer letos dosegla sk-upen povprečen pridelek 25 stotov na ha, najnaprednejši indivi-dnalni pridelovalci pa le 17 stotov.
To dejs-tvo nam omogoča s-klep. da so tekmovalci dali znaten presežek pšenice. Naj navedemo zakaj. Skuipai pridelek na tekmovalnih; ipovršiflah z-naša 1.6)9.583 sto-tov. Ob predjpostairki. da bi bili na teh površinah pridelali toliko, kolikor so (iz-ven tekmovanja) pridela.la najboljša kroe-tijska gospodarstva, bi pridelane količain« pšenice znašaile 1,200.750 stotov, to je za 418.826 stotov manj. Če računatno kg pše-nice po 36 diBarjev (današnja tržna cena). je ta presežek vreden miiijardo in ppl dimarjer.
Na terenu opravljene analize kažejo, da so vrisoiki pridelki v znatni meri rezul-lat skrbnega in organiziranega dela in izvajanja agrotehničnih ukrepoT. čepraT je bil iudi vpljv ngodnih Tremenskili raz-mer pomemben. Podatki, ki jih ima rvez-
ni odbor za tekmovanje t ¦km«tijstvii. po-trjujejo, da so hiJi zaaino veoji pTidelki doseženi tam, kjer je biSo zeirljišče bolje pripravljeno, kjer so uporabili boljše se-me in večje količine umetaih gnojil in kjer so izvajali agrotebnione ukrepe, ka-kor se je to dogajalo pTi teknovaloih.
V osiješkem okraju so na primer inda-vidualni proizrajalci.iki ne sodelujejo v kooperaciji in ki niso tekmovali, dosegli pov>prečen pridelek 17 stotov pšenice na ha. V enakih zemljiščnili in podoebnih razmerah so kooperaati in tekmovalci pri-delali 28 <)o 30 stotov na ha. Posamerna 40kmetijska posestva so dose»Ia tudi 40 do 50 stotov risoke povprečne prid«lke.
Cepra-v še niso z.nanj rezultatd drugih knltuT,- so po dosetianjih posameznih re-znltatih in ocenah možnosti, da bodo tudi pri teh tekmovailci dosegli rezultate, ki so določeni v tekraovalnih pogoiih. O tem pričajo tudi nakateri posamezoi rezultati v ipridelo-Fanju sladkorne pese. koruze in konoplje. V pridelovanj-n koruze so po-samezni tekmovalci dosegli 60 70 in celo <lo 90 stotor na ha, pri ^ladkorni pesi do 4 in več vagonov, pij konopji aad 100 stotov iid.
Tttdi ti  rezultati  so znatno Tišji, kakor so  tisti,   ki   jdh   dosegajo  prid^l<walci,  ki    _ ni=o izv-ajali agrotehmčnih  ukrepor.          M
Doseženi rezultati bodo v -vsakem pri- m meru prispevali k splošnim pri^adevanjem za Tiaipredek kmetijstva vn ras-i, o čemer rlelno priča tudi dejstvo. da pridobiva tekmoTalna akcija čedalje rpg pristašeT in da je redalje več zahtev. da se tekmo-vanje razširi tudi na tvste kulture in ¦veje, ki letos niso bil« obsežene.                        M
Š.