Letnik 191$.
eoô
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CXXiïl. — Izdan in razposlan 5. dne julija 191$.
Vsebina: St. 245. Ukaz o prometu s semenjem.
245.
Ukaz poljedelskega ministrstva v porazumu z uradom za prehranjevanje ljudi z dne 1. julija 1918. L
o prometu 8 semenjem.
Na podstavi g 4 ukaza vsega ministrstva a dne 26. maja 1917. 1. (drž. zak. St. 235) (izpremenjenega in dopolnjenega z ukazom z dne 17. junija 1918. L [drž. zak. St. 2l0]j se ukazuje tako :
§ 1-
b) prva ponasetev domačega semenja,
b)	nadaljnja ponasetev in kmetske vrste,
c)	navadno semenje.
3 3.
Za vrste, navedene pod a, b, c § 2, je treba, da jih pripoznajo komi-ije za pripoznavanje semenja, ki jih postavi za to poljedelsko ministrstvo in ki morajo oh pripoznavanju semenja ravnati po ukazilih, ki jim jih dâ poljedelsko ministrstvo.
Poljedelsko ministrstvo razglasi komisije za pripoznavanje semenja, ki so pooblaščene za pri-poznavanje.
Določila tega ukaza se tičejo žita in sočivja; pri tem velja v zraislu ukaza vsega ministrstva z dne 26. maja 1917.1. (drž. zak. St. 235) za žito: pšenica, pira, rž, ječmen, ajda, oves, proso in koruza; za sočivje: grah, fižol, leča, grašica. sivi grah (peluške) in figov fižol (lupine).
žito.
§ 2.
Žitnega semenja se razločuje četvero vrst in sicer:
a) lastna gojitev (domače semenje, izvirno semenje),
§ 4.
Pripoznano domače semenje se sme prosto prodajati, toda vedno le v imenu vojnega prometnega zavoda za žito in le po tistih gojiteljih, katere je za to pooblastilo in imenovalo vojnemu prometnemu zavodu za žito poljedelsko ministrstvo na predlog pristojne komisije za pripoznavanje semenja.
Gojitelji, ki se hočejo poslužiti te pravice, naj vložijo svoje prošnje, ki jih je nasloviti na poljedelsko ministrstvo, pri komisiji za pripoznavanje. ki naj stavi predlog, in naj navedejo v tej prošnji natančno oznamenilo gojišča (kraj, pošta in nakladna postaja) ter vrsto, sorto in prilično množino semenja.
(8U>wU«b.')
158
§ 5.
j (jarmi) in angleški pšenici do 31. dne maja 1 1919. 1.
Na podstavi podeljenega dovoljenja smejo gojitelji zahtevati za domače semenje, ki ga prodajajo, razen prevzemne cene, določene v § 1 ukaza z dne 27. junija 1918. 1. (drž. iak. št. 235), za pšenico ali 'piro, rž in ječmen še prikiad, in sicer pri individualnih plemenih do 45 K in pri plemenih, izbranih v množicah, do 35 K, za ostale žitne vrste prikiad do 30 K pri udividualnih plemenih in do 20 K pri plemenih, zbranih v množicah, za 100 kg.
% 6.
Pripoznano domače semenje se sme prodajati le v shrankah (vrečah in dr.), ki jih je zaprla (plombirala) komisija za pripoznavanje, oziroma njeni za to postavljeni organi.
Pristojbina, ki jo je plačevati, da se nadene zapora, se določa za vsako shranko (vrečo in dr.) ■/. 10 h. Vrhutega mora plačata gojitelj potne stroške, ki gredo v redu plombirajočemu organu.
§ ï.
Vsako prodajo pripoznanega domačega se menja mora prodajalec najdalje v treh dneh naznaniti za deželo obstoječi podružnici vojnega prometnega zavoda za žito ter navesti kupca.
S 8.
Pripoznano semenje v § 2 pod b in c ozna-menjenih vrst more posestnik prodati le po vojnem prometnem zavodu za žito kupcem, ki mu jih imenuje; pri lem mora dokazati, da je bilo pripoznano (§ 3).
§ 9.
Za semenje v zmislu § 8 more, posestnik na podstavi ponudbe kupca, ki jo je predložiti vojnemu prometnemu zavodu za žito, zahtevati razen prevzemne cene, določeno z ukazom, za pšenico ali juro, rž in ječmen prikiad do 27 K, za prvo ponasotev in prikiad do 23 K za nadaljnjo ponaselev in kmetske vrste, za ostale žitne vrste prikiad do 12 K za prvo potiasetev' in prikiad do 8 K za nadaljnjo ponastetev in kmetske vrste za 100 kg.
Ti jlikladi se smejo zahtevati pri ozimini do 15. dne decembra 1918. 1.. pri jarem žitu
Pristojbine, ki gredd komisijonarju vojnega prometnega 'zavoda za žito in vojnemu prometnemu zavodu za žito samemu, mora plačati kupec.
§ 10.
Pripoznano semenje (š 2, a. b, c) ozhnine, jarinc in angleške pšenice se sme porabljati pred rokovi. nastavljenimi v § 9. le za sejanje.
§ H.
Kupec pripoznanega semenja (§ 2, a, b, c) mora pri domačem semenju podati prodajalcu; pri drugem pripoznanem semenju pa dotični podružnici vojnega prometnega zavoda za žito pismeno izjavo, s katero se zavezuje, da izroči iz semenja lastnega pridelka, puščenega mu za setev, kupljeni množini enako množino. Od te dolžnosti se oprosti toliko, kolikor se z dokupom pripoznanega semenja le dopolni pristojstvo, ki gre dotičnemu gospodarstvu..
w	, ».K v
S 12,
Zamenjavati semenje med samopreskrbniki (semenje lastnega pridelka) jo dovoljeno v isti občini s pritrditvijo občinskega predstojnika, med različnimi občinami političnega okraja z dovoljenjem političnega okrajnega oblastva in med občinami različnih političnih okrajev ali dežel z dovoljenjem politiČhega deželnega oblastva. oziroma deželnih oblastev.
Pri takem izmenjavanju se more za boljše blago dogovoriti doplačilo do 3 kron za 100 kg, ne kraté izravnave v razliki veljajočih prevzemnih con pri različnih žitnih vrstah.
Mesto, ki je izdalo dovoljenje, mora to v vseh primerih zgolj naznaniti vojnemu prometnemu zavodu zn žit»'.
-Sočivje.
%
S 13.
Semenja v § 1 imenovanega sočivja se razlikujeta 2 vrsti, in sicer;
a) pripoznano semenj»', h) navadno semen]»'.
§ U-
Pripoznavajo ga (§ 13 a) komisije za pripo-/navanje semenja (§ 3), ki jih postavi za to poljedelsko ministrstvo.
01' prodaji se more zahtevati kakor priklad za pripoznano semenje v mejah najvišje izmere 25°/# za dotično sočivje z ukazom določene prevzemne cene do 15. dne junija 1919. L tisti znesek, Id ga pristojna komisija za pripoznavanje semenja, določi za primernega.
Prodaja se le po vojnem prometnem zavodu za žito.
§ 15.
V nasadih, v katerih se goji sočivje, da se rabi za zelenjavo, se smejo vsi donosi za nadaljnji obrat puščenih semenskih rastlin porabiti za setev v lastnem obratu.
*	§ lß.
Upravičenim tuzemskim trgovinam s semeni m tuzemskim kmetijskim korporacijam lahko dovoli poljedelsko ministrstvo, da dobivajo pripoznano sočivje iz določnih obratov, na predlog tiste komisije za pripoznavanje semenja, ki je pripoznala semenje, ki se dobi.
Poljedelskemu ministrstvu je pridržano določili izmero množin dobivanja v porazumu z uradom za prehranjevanje ljudi in nbmejiti cene za nadaljnjo prodajo.
Pri morebitni odklonitvi mn ni treba navesti
/azlogov.
§ 17
V prošnjah, da se dovoli dobivanje (§ 16), ki jih je nasloviti na poljedelsko ministrstvo in vložiti pri pristojni komisiji za pripoznavanje semenja, naj se navede: Pridelovalec semenja (ime in obratovališče); vrsta, sorta in množina semenja; priklad k ceni (tj 14), ki ga je določila komisija za pripoznavanje semenja in za nadaljnjo prodajo nameravana cena.
O sklepu poljedelskega ministrstva se obvestijo udeleženci dobivanja in vojni prometni zavod za žito.
To obvestilo morajo udeleženci dobivanja na zahtevo vselej pokazati odposlancem vojnega prometnega zavoda za žito.
§ 18.
Ob nadaljnji prodaji se sme tako semenje spraviti v promet le v zaprtih shrankah, na katerih je poočititi vrsto semenja in. ime pridelovalca. Za semenje pridobljeno sočivje se sme porabljati le za tuzemski nasad.
§ 19.
Vsaka trgovina s semeni in vsaka kmetijska korporacija mora pisati o množinah sočivja, pridobljenih za nadaljnjo prodajo, knjigo zabelež-nico, iz katere mora biti razvidno ime in stano-vališče pridelovalca semenja ter od poljedelskega ministrstva določena meja za ceno (§ 16) pri nadaljnji prodaji.
Oblastvo in vojni prometni zavod za žito moreta po svojih odposlancih vsakčas vpoglcdati v to knjigo zabeležnico.
Oboa določila.
g 20.
Promet s pripoznanim semenjem (§ 2,. o, b, c in 13, n) ni krajevno omejen.
§ 21.
Navadno semenje odkazuje takim kmetijskim obratom, ki ne morejo zalagati svoje potrebščine semenja iz svojega pridelka (§ 3 ukaza vsega ministrstva z dne 26. maja 1917.1. [drž. zak. Št. 235]) ali ki potrebujejo semenje tujeja pridelka za menjavo semenja, vojni prometni zavod za žito po cenah, ki jih določi urad za prehranjevanje ljudi. Za tako dobro očiščeno semenje je plačati kmetovalcem, ki ga dobavijo, ako se porablja za seme, priklad k določeni prevzemni ceni, in, sicer 10 K pri pšenici ali piri, rži in ječmenu in 5 K pri ostalih žitnih vrstah.
g 22.
Promet s pripoznanim semenjem v tj 2 pod h in r in v § 13 pod a imenovanih vrst, na dalje presojanje in odkazovanje navadnega semenja, ki ga piiskrbé komisijonarji vojnega prometnega zavoda za žito in ga zglasé podružnici, more poljedelsko ministrstvo v porazumu z uradom za prehranjevanje ljudi, zaslišavši vojni prometni zavod za žito, izročiti kmetijskim glavnini korporacijam; v tem primeru mora odkazovati
kmetijska glavna korporacija v porazumu s podružnico ; drugače se morajo vojni prometni zavod za žito in njegove podružnice, izbiraje in odkazujé pripravno semenje, posluževati strukovnega sveta deželnih kulturnih svetov, oziroma, kjer jih ni. kmetijskih družb.
§ 23.
Vsak pridelovalec semenja je dolžen dobavljati vzorcu ustrezno; odgovoren je za pravilnost ozuamenila vrste in za kakovost semenja.
I
9 24.
Prestopki tega ukaza spadajo pod kazenska določila § 31 ukaza vsega ministrstva z dne 26. maja 1917. 1. (drž. zak. St. 235).
§ 25.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Silva-Tarouca s. r.	Paul s. r.
h c, kr. dvome in državne ti-kame. n»»if