Ql^om ^and f-vučccce.*. ^0. 81 AMERi$k/i Domovi m a AM€RiCAN IN SPIRIT fOR€l©N IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 23, 1964 SLOVGNIAN HORNING N€WSPAP€B ŠTEV. LXII — VOL. LXII ^publikanski pogled na vojno v Višinama Nekateri se zavzemajo za fazširifav vojne na Severni Vietnam, drugi trdijo, da so Južni Vietnamci vojne siti. Washington, d.c. — Med ^Publikanskimi voditelji sta Se izoblikovali dve struji, ki 'Saka po svoje gleda na krizo V državljanski vojni v Vietna-in skuša svoje stališče izrabi za strankarsko propagando. prva struja, ki jo najbolj S'asno zagovarjajo Goldwater 1(1 ttekaj manj Nixon, bi rada V’dela, da naša politika v Viet-|jatnu vnese več udarnosti v se-atlje vojskovanje. Nixon zago-Wr.ia na primer potrebo, da ge-j‘eral Khanh začne tudi z držav-lansko vojno v Severnem Vietnam lik, 1u. Druga struja med repub- anci pa trdi, da demokratska Dinistracija ne upa povedati y,Sriice o sedanjem položaju v ^klnarnu, in jo poziva, naj pri-na dan z dejstvi, kakršna so. ^r°ti Nixonu se je takoj o-jeasilo dosti kritikov. Trdijo, da Južni Vietnam sploh nespo-^°t)en, da bi organiziral v Se-Piem Vietnamu državljansko ^0°. Nima ne dosti izvežba-11 gverilcev, ne vojnega letal- sWa. Tam bi državljansko voj- 01'ganizirala samo ameriška ^‘^ada s svojimi sredstvi in na * °i riziiko. Pri tem bi rdeča Ki- taJsk, a gotovo ne ostala pri mi-2ačela bi se prava vojna. ■*e di se ustavila? Vietnamci so vojne siti Hui§i je očitek druge struje, O. _ V Zdru-i^riov ,r2avah je okoli 15 mili- Republikanci prevzeli vodstvo boja za civilne pravice WASHINGTON, D.C. — Na,bilo zgodilo, da do zakona sploh niškem domu jeziček na tehtni- agitacija črnih organizacij za zunaj vodi v senatu boj za ci-jne bi prišlo: |ci. Te vodita republikanska kon-1 civilne pravice. Lahko ustvari vilne pravice demokratski sena- Vse to so uvideli tisti republi-1grešnika Halleck in McCulloch.! tako razpoloženje v javnosti, da tor Humphrey, Postavil si je za kanci, ki jim skušnja svetuje,1 Dirksen, Halleck in McCulloch' bodo nasprotniki zakona v Konda je bolje, da Kongres izglasu-’ sedaj skupaj sestavljajo spre-jgresu dobili pogum in ubili zaje zakon kot da ga ne. Voditelj'membe, veliko jim pri tem po-!kon z obstrukcijo, kar naj bi republikanskih senatorjev Dirk-jmagata republikanski senator'bilo enkrat sredi poletja. Do sesanje zato sestavil celo vrsto; Ja vits in republikanski kon-! daj so se vdali v usodo in misli-sprememb v besedilu, ki naj grešnik Godell. Ta petorica se'- ' 0 v . vsaj deloma potolažijo zmerne'sedaj trudi, da bi sestavila take J.’ d fk b dal zavre‘ nasprotnike zakona in preveč' spremembe, ki bi jih izglasoval | ^ Kot recef10’ ^ pa narašča- ne razburijo zmernih zagovorni-‘najpreje senat, potem pa |e nje antipatij do črnih or,ganiza- Hoover; Rdeči vmešani v boj za civilne pravice Direktor FBI je izjavil, da so komunisti vmešani v boj za civilne pravice in utegn'ejo igrati v njem večjo vlogo. WASHINGTON, D.C. — V te dni objavljenem poročilu o izjavi direktorja FBI Edgarja Hooverja pred Kongresnim odborom je rečeno, da “obstoji komunistični vpliv v črnskem gibanju” in utegne igrati važno vlogo v pritegnitvi množic vanj brez njihove lastne vednosti. Komunisti se posebno prizadevajo dobiti vpliv na najbolj bojevite skupine in gibanja. Komunistična partija uporablja cesto “upravičene pritožbe črncev za širitev in utrjevanje komunističnih ciljev” med črnci. Hoover je poudaril, da ni važno število črncev, ki jih pridobe v članstvo v Partiji, ker je znano komunistično stališče, da mora “biti komunizem grajen z rokami nekomunistov”. Direktor FBI je dejal, da se Komunistična partija ZDA zelo trudi za pridobitev novih članov med študirajočo mladino. Pripravljena je financirati njihovo šolanje, če se obvežejo, da bodo po končanih študijah stopili v zvezno službo in sodelovali s sovjetsko špijonažo, je razlagal delovanje komunistov v naši deželi Hoover članom Kongresa. Po sami izjavi vodnika partije je ta v zadnji kampanji za novo članstvo med mladino od celotnega števila dobila 65% študentov. Sv°jir budi, sluho ki imajo težave s 'm. cilj, naj senat izglasuje zakon z istim besedilom, ki ga je že o-d obrila večina v predstavniškem domu. Tako ne bi bilo treba posebni kongresni komisiji, da napravi iz dveh različnih besedil tretje skupno, ki bi ga potem morala senat in predstavniški dom znova odobriti. Za to taktiko bi pa Humphrey moral pridobiti dve tretjini senatorjev, ki bi glasovali proti obstrukciji. Toliko jih ni spravil !skupaj, zmeraj so mu manjkali 2 do 4 senatorji. Njegov načrt je tako postajal od dneva do [dneva bolj tvegan. Lahko bi se cij labko vlije nov pogum in spravi na stališče, da ni treba kov. Ravno te dni jih postopoma predstavniški dom. spravlja v debato v senatnem' Petorica je optimistična. Ra-plenumu. v čuna s tem, da ji izredno Vneti'n^ popuščati. Dirksenov načrt bi seveda vi- zagavorniki civilnih pravic ne'1 ai •• in sel v zraku, ako ga ne bi odo-'bodo delali težav pri končnih’ AkClj° rePublllksncev na t1' brili poleg republikanskih sena-'glasovanjih, dasiravno zakon- hem odobrava predsednik John torjev tudi republikanski kongresniki, ki so bili pri zadnjem glasovanju o zakonu v predstav- sko besedilo ne bo tako radikalno', kot je sedanje. Račune lahko prekriža divja son, ne protivi se ji pa tudi večina demokratskih voditeljev v Kongresu. Kalifornija na čelu WASHINGTON, D.C. — V pogledu narodne obrambe je Kalifornija v vodstvu tako v [številu vojaškega osobja na njenih tleh, v številu civilnega osobja zaposlenega v narodni obrambi, v skupnem obsegu 'plač iz vojaških sredstev, kot tudi v naročilih vojaškega materiala. V Kalifornii je nameščeno 'okoli 222,000 vojaškega osobja, okoli 140,000 v narodni obrambi zaposlenih civilistov, ki zaslužijo redno okoli 900 milijonov dolarjev na leto, in Kalifornija dobi letno nekako eno četrtino vseh naročil za vojaške potrebščine in orožje v skupni vrednosti okoli 5.8 bilijonov dolarjev. Daleč za Kalifornijo je država New York z okoli 2.5 bilijona dolarjev vojnih naročil in nato država Ohio z okoli 1.35 bilijona naročil za oborožene sile. Iz Clevelanda in okolice žalostno sporočilo— Mrs. Nettie Strukel s 473 E. 142 St. je prejela sporočilo, da ii je v bolnišnici v Idriji umrla sestra Angela Celesnik, doma v Novem mestu. V Sloveniji je zapustila 3 sestre in brata, tukaj pa omenjeno. Seja— Podr. št. 3 SMZ ima v nedeljo ob dveh popoldne sejo v Slov. domu na Holmes Ave. Člani naj se seje za gotovo udeleže, ker so na dnevnem redu volitve delegatov za konvencijo. Višji davki— Okrajni blagajnik Brennan je izjavil, da bodo domovi privatnikov ocenjeni zaradi nedavne odločitve vrhovnega državnega sodišča o enaki višin: davka za vsa poslopja, stanovanjska in poslovna, za 10 do 20'r višje, s čimer bo seveda tudi povišan davek za povprečni dom v Clevelandu za okoli $24 na leto. To prepreči lahko le državna zakonodaja s posebnim zakonom, ki naj da lastnikom domov vsaj nekaj davčne olajšave. Osem križev— Mrs. Johana Hlad z 19556 Lake Shore Blvd. bo jutri, v petek, dopolnila 80 let. Čestitamo in ji želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva. Zadušnica— V nedeljo ob desetih bo v cerkvi, sv. Vida sv. maša za pok. Stanleyja Godiča ob 1. obletnici smrti. V soboto ob osmih bo v cer- kvi sv. Vida sv. maša za pok. Jchano Gornik na 30. dan njene smrti. i Nikargva in Kostarika bi tudi radi imeli kanal WASHINGTON, D.C. — Tiskovni urad državnega tajništva je izjavil, da pripravlja predlog, da se preštudira tudi možnost novega prekopa iz Karibskega morja do Tihega oceana preko Nikaragve in Kostarike. Obe republiki močno pritiskata na našo administracijo, na priprave pospeši. Predlagani prekop bi bil tudi planiran na morski površini, tako torej kot prekop skozi Kolumbijo. Sedaj so pogajanja v teku, kdaj naj gredo strokovnjaki na oglede. Zadnje vesti NEW YORK, N. Y. — Črnskim skrajnežem se ni posrečilo u-* staviti prometa proti svetovnemu razstavišču včeraj dopoldne za otvoritev svetovne razstave. Skupina, ki je ustavila vlak podzemne železnice z zasilno zavoro, je bila prijeta, avtomobili, ki bi jim “zmanjkalo” gasolina na cestah, vodečih do razstavišče, pa so izostali. Na samem razstavišču je prišlo do raznih vrst demonstracij za civilne pravice, ki pa jih je policija obvladala brez posebnih težav. DAR ES SALAAM, Tang. — Preds. Tanganjike J. Nyerere je včeraj po kratkem obisku na Zapzibarju objavil združitev tega s Tanganjiko v eno državo s centralno vlado v Dar Es Salaamu. Zunanji minister Zanzibarja, znani levičar “Sabu,” je bil v času sklenitve sporazuma o združitvi odsoten na obisku v Indoneziji. V kolikor bo dogovor izveden, bo odstranjena nevarnost, da bi ob obali vzhodne Afrike nastalo komunistično oporišče po vzgledu Kube. " AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 23, 1364 ilME8ll$K/l DOMOVIIVA V ■ im f- \ w < 6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto ~ SUBSCRIPTION RATES: t.nited States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 81 Thurs., April 23, 1964 Katoliška dobrodelnost V naši deželi je kljub vsemu bogastvu veliko revščine, javne in skrite. Proti njej je sedanja vlada predsednika Johnsona začela uradni boj. V razlogih za vojno proti revščini je vlada navedla, da je med 185 milijoni ljudi v Zdru-žnih državah okoli 35 milijonov takih, ki nimajo dovolj dohodkov za dostojno življenje in zato v večji ali manjši meri trpijo pomanjkanje in stiske. Proti revščini, skriti in javni se bori katoliška dobrodelnost že dolgo. Sredstva za to zbira med katoličani, pa tudi med vsemi drugimi, ki so voljni pri tem pomagati. V clevelandski škofiji bodo prihodnjo nedeljo začeli kampanjo za nabirko 1.5 milijona dolarjev. Vanjo bodo vključili vse fare, vse katoliške organizacije in ustanove. Sredstva, ki bodo zbrana do 10. maja, ko bo nabirka uradno zaključena, bodo uporabljena za dokončanje velikega zavetišča sv. Edvarda v Akronu, za Don Boscovo središče za mlade fante, za Dom ostarelih, ki ga vodijo Male sestre ubogih, za Dom sv. Družine, kjer skrbe za na raku neozdravljivo bolne in za zavetišče za nezakonske matere sv. Vincencija Pavlanskega. Del nabranih sredstev bodo uporabili za druge dobrodelne namene in potrebe v osmih okrajih, ki jih naša škofija obsega. Katoliška dobrodelnost ni omejena samo na katoličane, ampak so jo deležni vsi, ki jih doseže, saj so vsi naši bližnji, prav posebno pa vsi trpeči. Med nami je na stotine in na tisoče ubogih in nadležnih, otrok in odraslih, za delo nesposobnih in pohabljenih ter starih, ki so v vsakdanjem boju za življenje izgubili svoje moči. Javno socialno skrbstvo je omejeno in vezano na predpise in zakone, pa tudi na razpoložljiva sredstva. Katoliška dobrodelnost ne gleda na predpise, ampak skuša pomagati, kjer je potreba in kjer more. Uradno socialno skrbstvo je dostikrat vse preveč uradno, hladno in brez srca, katoliška dobrodelnost skuša vedno in povsod pomagati s srcem, v duhu krščanske ljubezni do bližnjega Povprečen Amerikanec, pravijo, da rad pomaga, če mu je le potreba pravilno predstavljena, tudi za Slovence na splošno velja, da imajo odprto srce in roke za potrebne. Nabirke v razne dobrodelne namene v naših naseljih uspevajo nad povprečjem, pri tem pa še velika večina podpira svoje domače v starem kraju, od koder prihajajo vedao nove prošnje tudi za razne splošne namene. Naša vera in krščanska ljubezen se mora kazati v dejanjih, če naj ne bo prazna. Kazati se mora v življenju vsak dan, vsako uro, tudi takrat, ko nam nalaga premagovanje in žrtve. Ni dovolj, da odrinemo vsako leto v času nabirke nekaj dolarjev, potem pa na vse skupaj pozabimo. Vsak dan in ob vsaki priložnosti moramo kazati razumevanje za svojega bližnjega, za njegove stiske in nadloge, pa naj bodo te materialne ali duhovne. Potrpežljivost z razdraženimi in nerazumevajočimi, z nevednimi in z go-rečniki je eden glavnih znakov krščanske ljubezni, krščanske duhovne dobrodelnosti, ki jo naš čas in naša sredina morda potrebujeta celo bolj kot materialno dobrodelnost. Na vse to mislimo te dni in odločimo se, da bomo gojili krščansko dobrodelnost, duhovno in gmotno, vsak dan in skozi vse leto, da bomo pustili kščanski ljubezni voditi naše vsakdanje življenje v odnosih do naših bližnjih, pa naj bodo ti kakršnekoli vere, kakršnegakoli prepričanja, kakršnegakoli rodu ali barve kože! Brez potrpljenja ne pojde Amerika je bila do nedavnega v svetu znana kot dežela strpnosti in razumevanja, kjer so vrata do napredka in uspeha vsakemu odprta. V zadnjih letih, prav posebno pa lani in letos, je prišlo v naši deželi tako na Jugu kot na Severu do ostrih izgredov in demonstracij v borbi za civilne pravice, ki so našli odmev po vsem svetu. Komunistična protiameriška propaganda je poskrbela, da je poročilo o njih seglo v zadnje naselje Afrike in Azije. Zagovorniki nasilnega in nezakonitega boja za civilne pravice utemeljujejo rastočo nestrpnost in odsotnost potrpljenja v vrstah črnih borcev za enakost z dejstvom, da so bili črnci nasilno privedeni v to deželo, bili vse do pred 100 leti držani v suženjstvu in da se tudi od tedaj njihovo sociaino, kulturno in gospodarsko stanje ni dvignilo v zaželjeni meri in obsegu. Zaradi vsega tega je črnim množicam pošla potrpežljivost in jih je zapustila strpnost, še hujše bo, če njihove zahteve ne bodo naglo izpolnjene, prav posebno, če ne bodo uzakonjene nove civilne pravice. Na to odgovarjajo oni, ki nasilnih sredstev v tem boju ne odobravajo, s noložajem v mestu New Yorku. Tam vlada po splošni sodbi med črnci v vsej deželi največja nezadovoljnost, čeprav zakoni in odredbe ščitijo njihove službe, jim jamčijo možnost naselitve kjerkoli, jim nudijo enakost postrežbe v vseh javnih prostorih, ustanovah in^b zaposlitev po 40. ali 50. letu, prometnih sredstvih. Mesto je bilo pripravljeno celo opu-,nimajo upanja, da bi se preselili stiti doslej veljavne šolske okoliše in prevažati šolarje, iz'kani drugam, ker mnogi so za-domačih v tuje, da bi tako dosegli “dejansko integracijo” |<>stali, da ne znajo niti citati in v šolah. Mestni župan in državni guverner skušata ustreči pisati, ni upanja, da bi dobili vsem zahtevam črnih vodnikov. Vse to črnskih množic v kje delo in v takih okoliščinah čakajo smrti v tistih hribih, po tistih ridah in dolinah. Žalostna slika. Na drugi strani čujemo dan mestu ni pomirilo, jih je preje pognalo v še bolj vnet boj in zagrizeno zahtevanje “enakosti”. Tudi država Ohio ima civilne pravice uzakonjene v precej ostrejši meri, kot je to predvideno v novem zveznem zakonu in vendar doživljamo od lani v Clevelandu do-'za dnem pritožbe črncev, pa bi slej kaj nenavadne stvari. Celo med slovenskimi naseljen- 'rekel, da se tem pravkar omeči, ki so na splošno gledali na črne sosede dosti mirno, saj njenim belim revežem slabše so na primer na področju Thames Avenue živeli desetletja godi kakor črncem. Ej, zelo kri-v mirnem sosedstvu, je nastal sedaj nekak odpor proti čeče socialne zahteve imamo tu njim. doma v Ameriki sami. Pravijo, da “Rim ni zrastel v enem dnevu”, tudi Arne- 2. Pri vsem je treba pomniti rika ni, za vsako stvar je potreben določen čas! Zanj je tudi to, da se zadnja desetlet-treba delati modro in S potrpljenjem. ja vse spreminja hitreje in hi- treje! Hitreje gredo spremembe naprej, kakor pa niti čas sam. Danes je še tako:, jutri je že vse čisto drugače in to pri tem, kaj kar današnji človek zna in j kako je izurjen, kako ga je mo-jgoče uporabiti pri delu v enem :ali drugem poklicu. Ti ljudje, . , . ki danes prihajajo iz vseh raz- se dalo marsikai pove- ., , , ..... . . , ,. i i • , , v ... nih strokovnih sol in kolegijev, dati. Malokdo je v vseh slučajih . . .•v, „ at * kodo ze jutri pri naglem spre- zaostali je treba pomisliti, predno de- <, " ," ., . , lamo - -1— --1- — _ -n j starckopitnezi , ce se smem ta- je in jih ocenjuje po svoje. Kdor sodi, ocenjuje prav ali napačno, to je druga zadeva in o tem bi Joliet, 111.— Zdaj, ko sta post in Velika noč za nami in se počasi udomačuje pomlad okrog se tem pravcu tehniki Včerajšnji člo-in voziti druga taka avto m zadevah pravilen. Na vse to . • . . , , . x . jimnjanju sami nekaki treba pomisliti, predno de- ,, , . ., „ ... ™ i starckopitnezi , ce ° druf11h r.fne S0dbe’ oce-|ko izraziti. To po mtve m zaključke. , ... J hitrega spreminjanja v Prijatelj Jure, s katerim sva. avtomatizacije, na letošnji Beli ponedeljek mo- ge znal voditi drovala in ocenjevala razmere, * avtomobila in v katerih ^se pojavljajo P°sledi- maij;j^na vozila in se jih je koce iz prejšnjih časov, to je sta-imaj priučil voditi danes. Današ-rih grehov, ki so jih oni, ki so nji ljudje, neglede za kako nas, kadar je poljublja toplejše vodili države in narode in svet, i«1)3^t;ne» se imajo, ne bodo zna-pcmladno sonce, to je, kadar pred nami zakrivili tako ali ta- jj jutri obratovati'vozil in raz-scnce ne zakrivajo megle in o- ko, po svoji ali drugih krivdah'nih strojev jutrišnjega dneva. S blaki, se mi “stare korenine’^— zapustili nam kot nerešene'tem “jutrišnjim dnevom” imam zopet pojavljamo na naših vrto- in so nam iste prepustili v reše- iv mislih dobe od ene generacije vih okrog naših domov. Obrača-'vanje in rešitev. |do druge in ta čas je nekako mo zemljo, urejamo gredice po' Kakšne so te nerešene zadeve 33 ]et med enim in drugim ro-vrtovih, sejemo solato in drugo in nerešeni problemi? |dom. Kaj bo torej s prihodnjo z velikim upanjem, da bodo na-j Mnogo, mnogo jih je in na-'generacijo? Sedanja ši vrtovi nam zopet dobri in ro- dalj ujejo se in sledijo v nepre-1 naj|e doj3e dih to in ono zelenjavo za na naše mize. Na Beli ponedeljek sem pri prijatelju Juretu pomagal prekopavati njegove gredice, ker on letos to težko opravlja, še o-krog sv. Matijp mu je prišlo nekaj v njegov križ, da se pripogiba in mu noče iz križa, toži Jure. No, in kak prijatelj bi bil, da bi mu v takem slučaju ne pomagal v takem, s čimer mu lahko pomagam. Gredice prekopati, to že. Seveda, če bi me vprašal, da bi mu posodil kakega “pol milijona”, to bi pa ne mogel. Zakaj ne, lahko vsak ugane! Zato ne, ker “milijonov” nimam! Juretu in Barbi sem zelo u-stregel s svojim par urnim delom na njegovem vrtu. Postregla sta mi z malico, ali kakor smo rekli včasih v starem kraju, z “malo južno”, nato pa še z večerjo. Ob taki prijazni domači postrežbi in pa, seveda ne smem pozabiti omeniti, ob dobri kapljici sva postala oba z Juretom zgovorna in sva modrovala ter s svojimi nasveti dajala svet v “orengo”. Talko “temeljito” sva modrovala, da bi, če 'bi naju čul L. B. Johnson, ki zdaj vodi našo deželo skozi generacija zastarela. Vsi ti, gledno brezkončnost. Prijatelj Jure mi je začel naštevati te zadeve in takole: 1. Tone, poglej najprej na tale problem: Človeštvo se naglo j jih ho, kakor je zdaj nas in z množi. Leta 1900 smo imeli v njimi, vred, več usti Usta pa zah-težkojZ-D. 75,994,575 ljudi. Zdaj pra-Jtevajo hrane in to bo kaj siten vijo, da jih je nad 186,000,000. j problem bodečih dni. Veliko več ust za hraniti, ka- ki danes delajo pri sedanjih mo-|dernih strojih, ki obratujejo, ve-probleme činoma vsi na pogon na “knof”, bodo jutri zastareli in zreli za “penzijon”. Ampak veliko več V 64 letih smo se pomnožili za več kakor 110 milijonov. To je število, s katerim je treba računati. Več ljudi, več ust za hraniti in preživljati. To so zelo nujne zahteve in to je pomniti. Naša dežela je znana pod dobrim imenom “Strica Sama”, da je zelo darežljiva dežela za ves svet, zlasti v podpiranju revežev, kjerkoli so zahteve. To kljub temu, da sami nismo brez takih težav doma na naših lastnih tleh. Naj navedem le nekaj teh naših težav. L. B. Johnson (predsednik Z.D.) je v par svojih izjavah zadnje mesece omenjal, da je treba rešiti sitnosti, ki jih povzroča revščina med nami na naših domačih ameriških tleh. In te revščine ni malo. Samo v južno vzhodnem delu Z.D., obsegajočem kakih deset do enajst držav, je revščine nič koliko! naravo potrepljal po hrbtih in naju oba, predvsem seveda Ju- kaj sitne čase, s svojo teksaško;Nekako med osem do deset milijonov ljudi živi v taki revščini, da jo je kar sramotno opisa-reta, imenoval za svoja sveto-j vati za nas Amerikance in to valca. In naj povem tako, ka- zato, ker se to dogaja med nami ker misli, L. B. Johnson bi se ne ^ doma. Kar neverjetno, a je ta- ker pa jih ima naša Amerka, imata Afrika in Azija. In še drugi deli sveta. Kruha pa malo in na stotisoče milijonov ljudi treba ga sploh nima. Lakota in stiske jih pa vodijo v blazno. brezupnost. V tem so razlogi, zakaj je v Aziji in Afriki in še marsikje drugod večni nered, ravs in kavs. In business? V Ameriki ga imamo, z njim v Ameriki živimo in z njim umiramo. Business je rodovitno polje, ki rodi onim, ki ga imajo. Ali ga bomo Ame-rikanci vedno imeli v tej meri, kakor ga imamo? Zgodovina nekdanjih mogočnih narodov bi znala na to dati najbolj veljaven odgovor. To polje (business) je v tisočletni zgodovini pogostoma prehajalo iz rok v rok raznih narodov, kakor prehajajo posestva v rake drugih gospodarjev. To je pa seveda zelo obsežno poglavje samo zase in o tem enkrat ob drugi priliki. Tone, kar sem tu omenil, je le nekaj točk, ki vsaj meni vsi- ljujejo misel, da povojnim medenim časom se dan nagiba k večeru. Amerika in z njo ves svet se bo znašel jutri v razmerah novega dneva.” Razšla sva se in si voščila lah- zmotil, ampak bi s takim ime- ko. Vseskozi po jugovzhodnem novnjem res nekaj pametnega j delu Z.D., ki se razprostira vse napravil. To sem omenil tudi ^ gori od države New York, doli Juretu. In ko je Bara to sliša- čez sredino Pennsylvanije, delo-la, me je z nasmejanim obra-'ma južgena Ohia, v obeh Virgi- zem gledala tam od peči. Naj- nijah, Kentucky-ju, v obeh Ca-;ko noč. Jaz pa še vedno vpra-brže si je mislila: Dva kaj ona, relinah, Georgiji, Tennessee-ju .šujem, kakšen bo tisti “jutrišr ki sama sebe ne podcenjujeta, in.še naprej na obeh straneh ta- novi dan”? Kakor koli že kdo sodi naju, je ko imenovanega “Appalation” j Tone s hriba. to njegova zadeva — a midva ' gorskega grebena živi v pomanj-! --------o_______ z Juretom sva in bova ostala knju od 8 do 10 milijonov ljudi, dve trdni belokranjski korenini, ^Le malo izmed njih je stalno za-ki ocenjujeva vse in preraču- poslenih, odkar so premogokop-navava vse po najini belekranj- ne družbe ustavile obrate ali pa ski naravi in poštenosti. O tem, o čemer sva gcvarjala in “modrovala”, se tu in tam komu zdelo, kakor ne- obratih, pa če tudi je proizvod- film o strojni kegljaški tekmi kaka nepotrebna domišljavost, nja višja in dobiček višji za 4. aprila. Vsi vabljeni! Keglja- s katero da se midva z Juretom korporacijske družbe. Vzrok: či, ki ste se tekmovanja udele- hočeva ponašati. Glede tega naj dela manj, ker delo opravljajo žili, pripeljite seboj tudi kdo sodi, kakor hoče. Toda stroji, ljudi pa več in več ust za prijatelje! vsak človek ima svojo pamet, hraniti. Kje je rešitev tega? \ V ponedeljek, 27. aprila, se P°' svo-ie razsoja in ocenjuje to Mladi po omenjenih krajih bo začelo novo tekomvanje, ki in ono. Vsak človek gleda na imajo upanje in nekateri se iz- bo trajalo 9 tednov, vse do' 27. razne dogodke in zadeve po svo- seljujejo. Starejši, ki so prišli junija. Vabljeni moški in žen- Kulturna kronika Pomladanski koncert Zborovsko petje se je posebno dobro obneslo pri Mozartovi Aleluji in v narodni pesmi: Ko so fantje proti vasi šli, obenem pa nudilo prijetno presenečenje v “Carroussel-u”. Pevovodja je skrbno pazil, da posamezni gla' sovi niso nikoli ušli v pretiravanje. Kvartet (Sudan, Price, Pe' rencevic in Bradach), je dovrše- Glasbene Matice Preteklo nedeljo je priredila 1 , • Slovenskem!n0 ZaPel Par narodnih Pesnl b Med njimi je “Urška” bila naj- Glasbena Matica narodnem domu svoj redni po-,, v mladanski koncert pod taktirko dirigenta A. Šublja. V nobeni kulturni panogi ni-] SO’ v tem stoletju premiki tako globoko vplivali na njen razvoj i kot ravno v glasbi. Pa tudi na i glasbenem polju se ne poznajo ; nikjer tako močno kot ravno v prepevanju v zborih. Prepevanje v zborih je dobilo celo vrsto tekmecev. Tehnika je rodila radije in televizijo, na drugi strani pa celo vrsto novih glasbenih instrumentov. Tudi še ni končan boj med narodno in umetno pesmijo, vmes se je pa še pomešala prava poplava popevk, ki se šele morajo umetniško uveljaviti. Dodati moramo še opere, operete, soliste in orkestre, da bi uvideli, kaj vse tekmuje s prepevanjem v zboru in se poteguje za simpatije glasbenega Občinstva. Posledice so očitne: v starem kraju je zmeraj manj koncertov pevskih zborov, ki bi se držali na umetniški višini. Tudi zborovsko prepevanje v emigraciji trpi pod podobnimi tekmeci, ima pa še svoje posebne težave: pevskega pomladka manjka, stiska je za pevovodje, prvi emigracijski rod izumira, okus občinstva se lovi med popevkami in pesmimi pesniške vrednosti. Vse to nam pride na misel, kadar poslušamo koncerte Glasbene Matice. Koncerti dokazujejo, da je Matica vkljub vsem težavam ostala glavna trdnjava slovenskega zborovskega petja ne samo v našem mestu, ampak tudi v zamejstvu. Zadnji koncert je dokazal, da se trdnjava še noče podati tokovom sodobnega glasbenega življenja, da pa se tudi noče zabarikadirati za okamenelo tradicijo pretekle dobe. Najboljši dokaz je nudil že sam spored. Vanj so bile vključene narodne pesmi, umetne pesmi, nekaj Mozarta, Brahmsa in Čajkovskega, pa tudi par ameriških skladateljev. Ni prevladovala nobena vrsta skladb, v tem pogledu je bil spored res posrečen. Druga odlika sporeda je bilo ravnovesje med petjem v zboru, dueti, solisti in kvartetom. To ni ravno’ lahka naloga, ako pomislimo, da zbor nima pevcev in pevk na pretek in da se vsi želijo uveljaviti, vsak na svoj način. Potek koncerta ne more izbrisati vtisa, da dueti odnesli zmago. Tekom, izvajanja posameznih točk smo nehote čutili, da plava nad njim n^a rn^adina tetka . 36 Že dolga nismo slišan petja v kvartetu, ki bi bilo tehnično in umetniško tako dovr-jšeno kot v “Urški”, j Kot smo rekli, so dueti pre“ ] vlado vali, pa tudi med seboj hudo tekmovali. Težko je reči, kateri je bil najboljši. Duet Price-Perencevic se je v pesmi “Mene pa moj fantič sreča” odlikoval z ubranostjo in lepo pritajeno dinamiko. Duet Perencevic-Bra-dach je stal pred težko nalogo-“Titi Tomba” ni lahka narodna pesem, pa vendar je duet zadel njen smisel. Iz “Ciganskih melodij” dueta Safred-Price je puhtela lahka udarnost, duet Budan-Bradach se je pa uspešno boril s težavami, ki jih je treba premagati pri prepevanj11 pesmi “Stoji na bregu dekle“. Svoj umetniški sloves so P°' novno upravičile solistinje. Ko je Valenčičeva pela Vilharjevo pesem “Nezakonska mati”, se je takoj poznal vpliv oktetove tehnike prepevanja. Budanova se lahko postavi v izredno nežnim glasom, ki je kot nalašč ustvarjen za melodije. Hochdorferje-va ima uglajen in discipliniran glas, kar ji je takoj pridobil0 simpatije občinstva. Ako še dodamo, da je Š uh el J skrbno pazil na pravilno intonacijo, dobro izgovorjavo, ravnovesje med ritmiko in dinami" ko, harmonijo med glasovi 111 zmerno porabo melodije, misli" mo, da smo v glavnem podali vse značilnosti koncerta. Hvala Bogu, da je program 2e tudi napovedal jesenski koncert z opero La Traviata. Morda h° do takrat že začela vest gristi naše občinstvo, ki je zopet p°' kazalo premalo razumevanja za Matične koncerte. Ko jih b0 zmanjkalo, bodo pa vsi vzdih0" vali in tarnali. I. A- Da jih boste razumeli Tak je naslov najnovejše sa" lezijanske knjižice, ki obravna' va vzgojo. doraščajoče mladir>e atomskega stoletja. Spisal jo ie znani vzgojeslovec Clement® Pereira, S. J., prevedel pa kap11' cin Robert Podgoršek. Naslovu0 stran ji je opremil akademik Klavdij Palčic. “Preveč črno gledamo —-prevajalec v uvodu — na danaŠ' njo mladino. Obsojamo jo, nima idealov, da sploh nima ■ smisla za višje vrednote, in 5 so j strahom se sprašujemo, kam t° j vodi. Pozabljamo : večkrat sami krivi. pa, da sm darraS' n1' duh Slovenskega okteta, kar da je Za njo so 1 znižale zaposlitev radi avtoma-se raz- tičnih strojev, ki sb vzrok, da ni bo potreba več toliko delavcev pri Kegljači vali!leni y dom na Holmas Cleveland. O. — Slovenski dom na Holnges Avenue bo kazal jutri, v petek, ob 8.30 zvečer svoje mamo tople besede, sočutne^9 kvaliteti prepevanja ni prav nič Pc§^eda> odprtega srca, in Pra škodovalo. Mislimo, da ji je celo V.tem je tra£ika današnje m1 veliko koristilo. dine. Namen te knjižice je poina gati staršem in vzgojiteljem, 0 _tolot' ja, ki kljub tehničnemu napreC| ku in visokemu standardu °11.1 jo vso negotovost, praznoto ^ razklanost sodobnosti in p0Poi' noma upravičeno pričakuj6!0’. da jim bomo darovali vso ljnlde zen našega srca jih skušah ra^ zumeti in jim prijateljsko poda ti roko.” Kdor ima opravka z dana0 njimi “teenagers”, bi moral 0 ske. Kot v preteklosti lahko tu-,, . di zdaj pripelje vsak kegljač na{bl 1]azai]neJ1 otroke 20. ‘party” enega gosta. Zainteresirani naj se prijavijo čimprej,1 ker je število tekmovalcev orne-! j eno. j Frank Koncilja, ta j. SD Za dobro voljo Neka gospa poprime fanta, ki ji je mleko nosil: “Ti, kaj pa je to, da je mleko danes tako vodeno?” j knjižico brati. Pomagala mu 'ant se pa odreže: “Je pa jih razumeti, jim mladostn n nudm ■ , A ,rP vi' premagajo teza ve spet moja sestra deževnice prilila. Mati so pa rekli, da naj vode iz studenca natoči.” Razpršilci Okoli 300 vrst raznih kov je naprodaj v posodah, imajo neke vrste razpršilec takojšnjo uporabo. razumeti, jim muhe odpustiti ter pomoč, da hravih let.. Knjižica se dobi po slov611 skih župnijah tod in v Kana l! izdel-iPo Pošti pa: Rev. Franc Blatnik, 202 Union Ave., Paterson, N.J. - 07502 KMEKISKS DOMOVINA, I**ued ET«r£ Thursday, *°r the JufoslaTa in Wisconsla * tedenska priloga Slovence v Wisconsinu ^^nnnr p THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY TTb o o o o o b o b o 0 tTc^ LttJj.lfB Address All Commnnirations to OBZOR PUBLISHINQ COMPANY Marica B. Staut, Publisher 3601 W. Ohio Ave Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-4373 irtrrr^TrsTnnririrtrinr^.^ Sam in fja po Milwaukee Ova velika, dogodka sta na nekaj slovenskih pesmi, John ^gramu v bližnji bodočnosti v slovenski naselbini. Prvi je ?rcslava 60-letnice obstoja Dru-stva sv. Janeza KSKJ št. 65, © pa je proslava materinega dne. O obeh bomo nekoli-0 spregovorili. ^fuštvo sv. Janeza bo prazno-j^° svoj veliki dan 25. aprila j ^ s slovesno sv. mašo ob ^Pbpoldne v cerkvi sv. Janeza, ‘j tei sv. maši so vabljeni vsi a,ni in obenem, naproišeni, da et^ sv. mašo prejmejo skupno ^obhaja Sv«io ?q r°te, ki jih je obilno izka-^ v preteklosti društvu in Zahvala pa je obenem. ”^epša prošnja za bodočnost. o. Kako naj se boljše Bogu. za vse prejete CSEk- V maši bodo imeli banket v veni dvorani. Banketa, ka-4. slišim, se bo udeležilo okoli ^ . ljudi. Društvo je eno izmed jj^^čnejših v državi Wiscon-t ' Seveda se bodo po banketu s, j' malo zavrteli. Zato bo po- 0 . 61 znani orkester Eddija ^ Una- Dobro, da Eddie ne ve, Negova žena imenuje njegov Ve ^^r “ropotanje”. Če bi to Itej.6. se ^ar malo razhudil, 1 ]e zelo ponosen na svoj or- lz zgodovine društva posne- ka; ^Januarja Ill0> da je bilo ustanovljeno . 1903. Jf0v je bilo 18 h. 1 P° plačilo k Bogu. ‘»Uov Ustanovnih ki pa so že vsi Deset a]j ' Je, ki so pri društvu 50 $lerjVf^ let. 'Njihova imena so 1^0 eca: Paul Maierle, Sr., John ^.P^vetz, Sr, Mary Kotze, Ma-^ as Sedlar, Sr, John Peterlin, j0s 0tl Brulc, Matthew Perko, Po Martinčič, Joseph Luzar, °seph Cheplak. Naj starejši Vsemi je vsekakor Paul J(s^rlev> Sr, ki je postal član štv0 Se Predno je nastalo dru-Postal je član KSKJ dne 28. iMck Posta 2gor lullja 1902. Takoj za njim 'lohn Koprivetz, Sr, ki je elan 28. julija 1904. Vsi stvom Franka Rozine. 7. Mamica. Pojeta Rudi Kotar in Janez Rifelj. 8. Peričke. Izvajajo deklice iz 'S.K.D. Triglav pod vodstvom Mencak in Frank Coffelt. Pozdravno besedo bo imel tudi vrhovni tajnik KSKJ Louis Ze- Herte Majhemch. leznikar. Moški zbor, ki ga sestavljajo John Rifelj, Rudy Kotar, Darko Berginc in Jože Kozjek, bo zapel nekaj narodnih pesmi. Spregovoril bo tudi predsednik industrijske komisije za 9. Pozdrav materam. Ima ga duhovni vodja p. Klavdij Okorn, OFM. 10. Počastitev najstarejše matere. Režiser je Frank Rozina, pet- Wisconsin, prejšnji mestni za- ie f1 glasbo vodi Ernest Majhe- nich, za oder pa skrbi Vlado stopnik 12. mestnega okraja Slovenec Mathias Schimenz. Pevske točke obeh zborov bo dirigiral organist cerkve sv. Janeza Ernest Majhenich. Poleg skupnega petja nam bo Gregor-chicheva pevska grupa zapela pesem Društva sv. Janeza, ki so jo spravili skupaj. Je to tako-imenovana Himna društva sv. Janeza. Poje se po napevu: “On the top of Old Smokey”. Pesem je v angleščini, zato vam je ne morem tukaj podati tako ,kot to iz veni v originalu. Društvo je za 60-letnico izdalo posebno knjižico z malo zgodovine in seveda s potrebnimi oglasi, da tako poravnajo stroške, ki so združeni s proslavo. Med zgodovinskimi paberki sem razkril, da je bil Iggv Gorenc predsednik društva 25 let. Društvo ima sedaj čez 300 članov. Med njimi je 33 takih, ki so že stari 70 ali več let. Društvu ob tej priliki čestitamo in želimo vse dobro za naprej! * i 1 Drug velik dogodek v naši' slovenski naselbini je pa prosla-j va materinskega dne 3. maja popoldne ob treh. Proslava se! vrši pod pokroviteljstvom slo-' venskega kulturnega društva1 Triglav. Program, ki mi je pri-1 šel v roko, označuje le dva dela, I v resnici ima pa tri. Prvi del je več ali manj akademija z raz-j ličnimi točkami, drugi del je igra “Triglavska roža” in tretji del je simbolična vaja, ki jo je sestavila Ivanka Modic ml. pod naslovom “Slepčeva tožba”. Prvi del proslave vsebuje sledeče točke: 1. Pozdrav predsednika Fra- Kralj. Drugi del proslave obsega pravljično igro: Triglavska roža. Imena oseb, ki nastopajo, bomo prinesli drugič. Program je zelo lepo sestavljen. Poleg programa prinaša pokrovitelje in podpiratelje, ki po dobroti svojega srca pomagajo kriti stroške, združene s proslavo. ❖ V naši Okolici se vedno bolj pozna roka veleceste. Vedno več hiš je podrtih. Ponekod stranke še ostanejo v hiši, četudi je hiša že prodana in bodo do nadalj-nega plačevali najemnino. Vedno bolj se potrjuje govorica, da bo tudi cerkev kmalu morala iti. Menda ima že izbran prostor. Neka Slovenka, ki je pa tukaj rojena, je rekla: Smo že kupili prostor v bližini nove cerkve, kamor bo pač šla. Se po- V Panami je volivna kampanja na vrhuncu PANAMA. — V Panami bodo 10. maja predsedniške in kongresne volitve, volivni boj je pa že sedaj dosegel vrhunec. Kako tudi ne? Ne poteguje se samo cela vrsta kandidatov za mesto predsednika, kar 2,000 kandidatov se poteguje za 126 mest senatorjev in kongresnikov, volit bp pa šlo kvečjemu kakih 300,000 volivcev. Najhujši je seveda boj za predsednika; Pravijo1, da bo najbrže izvoljen dr. Arias, ki je bil že dvakrat predsednik in uživa sloves zmernega politika, ki se briga za revne sloje. V volivni boj spadajo tam seveda tudi štrajki, ki jih organizirajo panamski komunisti in njihovi sopotniki. Vojaški krogi se še ne mešajo v volivno mrzlico, jim pa ni marsikaj všeč, na primer sam kandidat dr. Arias. Vse napovedi izida volitev so zato preuranjene. Da vsi kandi- $e ^ navedeni člani in članice jio rajžno držijo in če bo vse p ecb bedo tudi na banketu. ko) ;g®ram> ki mi je prišel v ro-igovo -f6*0 Pester. Zbrane bo na- nja Mejača. stVa T Sedanji predsednik dru- 2. Triglavska koračnica. Igra-I'ativ fin Champa, Jr., štolo- jo na harmonika John Mencak Hi'k eiJa bo predstavljal sod- in škep^0ro^nega sodišča va ?raj Has^p-j Pevskimi točkami bodo J F. Coffelt. milwau-j 3. Deklamacija Marjance Mo-Michael T. Sulli- die. 4. Otroci slovenske sobotne Olga Penne, ■n -o- - Mary šole pojejo pesmice: Mamica na- tytajt ; Base Shapiro in Her ta ša, danes goduje in Venček na Vil c ^b- Navzoče bo pozdra- glavi. ŽuJeVeda tudi fare duhovni vodja sv. Janeza Rev. Recitira ga. I. 5. Posvetilo. . ------ ------Kralj. korn, OFM. Nastopili’ 6. Telovadna vaja. Izvajajo jo armonikarji in zaigrali mladci S.K.D. Triglav pod vod- An Electric Range is automatic! fast! clean! cool! Make every dinner a winner. Buy an electric range from your dealer or Wisconsin electric power company Izvolite . , , FRANK R. POKORNY COUNTY RECORDER Priporočan od: • AFL-CIO • Federation of Labor • Cosmopolitan Democratic League (League, comprised of 12 National Groups) « Citizens League [X] Frank i. Democratic Primary, May 5 Campaign Committee Chairman Clarence Kurpinski, 7037 Brecksviile Road V sknpROSli fe mot! Slovenski napredek v politiki zahteva, da Slovenci volijo za Slovenca! — Zakaj bi Slovenci volili drugega kandidata, če imajo svojega lastnega, sposobnega, slovenskega kandidata? Torej, volite za profesorja WM. J. KENNICK za kongresmana v 20. distriktu v torek, 5. maja 1964. Za Kennick za Kongres odbor, Louis Fink in John Cernelich. čutimo bolj po domače, če bomo datje tolčejo po ameriškem pri slovenski cerkvi tudi v no- «iimperijalizmu„; se razume sa. vrh okoliščinah. Tako mnenje mo po sebp Je pa to že zelo iz_ ljudi človek rad sliši. Je to znamenje, da slovenska zavest še ni zamrla. i rabljeno agitacijsko sredstvo, vpliva samo še na mladino. FEMALE HELP WANTED Moški dobijo delo Delo za moške Iščemo moške za čiščenje itd. Oglasite se ali kličite po 1. uri pop. DAVIS BAKERY 13940 Cedar Rd. YE 2-7600 (82) TYPISTS Temporary assignments of a few days or weeks in your own area. No. Fee. — Good Hourly Rate. TIMELY TALENT, INC. 13308 Eudid ,UL 1-8888 2enske dobijo delo Delo za žensko Iščemo Slovenko, ki se razume malo na kuho. Kličite KE 1-9782 od 11. zj. do 6. zvečer. (82) Gospodinja Iščemo gospodinjo za 6 dni v tednu, dober dom, en otrok. Kličite 486-3442. (81) Evropa IGA nudi edino direktno jef postrežbo! • To poletje lahko poletite z DC-8 jet velikanom do Londona — od tam pa po vsej Evropi s TCA ali zveznimi letali. Vstopite na letalo v Clevelandu — ustavite se za kratek čas v Torontu in izstopite v Londonu. Lahko se ustavite v več mestih brez vsakih dodatnih stroškov. TCA 21-dnevno ekonomsko izletno potovanje v Evropo in nazaj Vam nudi od 14 dni do 3 tedne bivanja v Evropi. (Prvi dan potovanja ni vštet.) Lahko plačate 10%; naplačila ... ostanek pa v 24 meseci!). Če želite dobiti sem Vašo družino, se lahko dogovorih, s TCA in predplačate njih voznino. 500 .80 14-21 dnevno ekonomsko izletno povratno potovanje Cleveland - Zagreb Vprašajte Vašega potovalnega zastopnika za pojasnila o TCA voznini in postrežbi. Strinjal se bo — to je enostaven, ekonomičen način potovanja v Evropo. TCA WANS CANAHA AIR LINES AM CANAttA Za vsa pojasnila se obrnite na Vašega potovalnega zastopnika — ali na TCA: Hanna Building, Euclid in 14. cesta. Tel.: superior 1-2020. V najem 4 sobe oddamo, zgoraj, na 1040 E. 71 St. Najemnina 850. Kličite 431-0712 ali 481-6899. (82) Gospodinja Išče se gospodinja za župnišče na slovenski fari. Intere-sirana naj piše: Holy Rosary Church, Aurora, Minn. 55765. (83) MALI OGLAST Hiša naprodaj Blizu cerkve Marije Vne-bovzete, 5 velikih sob, velik lot, lepa trata, smreke. Kličite LI 1-4832. (82) V najem 4 sobe oddamo s kopalnico, furnez, garaža, spodaj, v St. Clairski naselbini. Kličite 361-7372. —(83) Izvršujemo cementira Dovozne poti, pločnike, Ucld brezplačna ocenitev. JOHN ZUPANČIČ, KE 1-4993 Hiša naprodaj Dve hiši na enem lotu, za dohodek. Zadaj 4 sobe zgoraj, 4 spodaj, sprednja hiša 5 sob spodaj, 5 zgoraj. Dajte ponudbo. Na 6719 Bonna Ave. Kličite IV 1-0866. — (16,17,22,23,24 apr) Ženska išče delo Starejša Hrvatica, sposobna bi rada dobila lahko hišno delo; dobra kuharca. Kličite BE 2-7242 med 9. zj. in 3. pop. (82) Hiša naprodaj Med Crumb Ave., in St. Clair Ave., 8-sobna hiša, kopalnica zgoraj, stranišče spodaj, polna klet, plinski furnez, vetrna okna, garaža. $11,500. Kličite EX 1-6833. —(83) V najem Superior blizu Rapid — 3 in 4-sobna stanovanja, gorko-ta, vroča voda, čisto, na novo dekorirano. Priporočila. 851-0194. (82) Naprodaj Posestvo za dohodek v St. Clairski naselbini. Dvodružinsko $15,500. Štiridružinsko $24,500. GABRIEL REALTY 731-6888 630 E. 222 St. x(Th-F) RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR V VSEH 4 MAY COMPANY TRGOVINAH! . C* Vzorec A Naša lastna Welford” znamka Udobne moške Bela Modra Rdeča Olivna Rumena Črna pletene srajce 2 za $5 * Golf • Čolnarjenje • Brezdelje Vzorec A. Bombažna pletenina, spredaj 3 gumbi, na pol razprti modni ovratnik, v rokavu raztegljivi vstavek. Mere S-M-L-XL. Vzorec: B. Nylon pletenina, grbančenju odporna, razporek na zadrgo, raglan rokavi, razporek na straneh. Mere S-M-L-XL. KLETNI ODDELEK MOŠKIH OBLAČIL, THE MAY COMPANY, V MESTU IN PODRUŽNICAH ■SLwv«.'. -. , , v •' ^ '-f' - v?*.. ;; „ , Posebne vrednosti! Posebne cene! DEŠKI NEPODLOŽENI bombažni jopiči *2 Deški jopiči iz 100"Te bombaža. — Običajni ovratriki, močna kovinska zadrga, 2 žepa. — Rdeči, peščeni in beige. — Mere 6 do 16. Znanega izdelka bombažno pletene deške srajce 1.67 Bombažne pletene . srajčke s kratkimi rokavi. Nekoli- / ko nepravilne, znanega delka. — Izbrani kroji iri barve. — Mere 6 do 18. KLETNI Žal pismenih in telefoničnih naročil ne sprejemamo ODDELEK DEŠKIH OBLAČIL. TllE MAY COMPANY. V MESTU IN PODRUŽNICAH AMERIŠKA DOMOVINA, HENRIK SIENKIEW1CZ: KRIŽARJI Tu se je spomnil, da ga Čtan iz Rogova in Volk iz Bžozove gotovo ne sprejmeta preveč ljubeznivo in da se bo morda moral z njima dvobo-jevati; pa za to se ni brigal, kakor se tudi star bojni konj ne briga, ako mu je treba iti v boj. Zdravje se mu je vračalo, čutil je moč v kosteh in vedel, da si bo že lahko pomagal s tema razbojnikoma, ki sta sicer grozna, a nimata nikake viteške izurjenosti. Res je pred nedavnim časom Zbi-šku govoril drugače, vendar je govoril to le zato, da bi ga pregovoril, da se vrne. “Hej! Jaz sem ščuka, a onadva sta piškurja,” si je mislil, “naj se mi rajši ne približata!” Namesto tega pa ga je vznemirilo nekaj drugega: Bog ve, kdaj se vrne Zbiško, a vrh tega smatra Jagienko le za sestro. Ako ima dekle tudi njega le za brata in ako ne bo hotela čakati njegove negotove vrnitve ? Obrnil se je torej k njej in rekel: “Poslušaj me, Jagna: ne govorim jaz o čtanu in Volku, ker to sta groba pobalina in nista zate. Ti si sedaj dvor-janka! ... Toda saj veš, da si že v letih! . . . že rajnki žih je pravil, da čutiš voljo božjo, a temu je že nekaj let. .. Kaj jaz vem! Pravijo, ako je dekletu pretesno v venčku, si sama poišče takega, ki bi ga ji snel z glave .. . Razume se, da nami nadaljevali pot, ne da bi preveč počivali med potjo, ki je bila lahka in varna, ker je vročina posušila blato in zožila reke, a ceste so šle po mirnem kraju, kjer so bivali domači in gostoljubni ljudje. Iz šeradza pa je previdni Matko vendar poslal sla v Zgoželice, da je naznanil svoj in Jagienkin prihod, zaradi česar jim je prihitel Jagienkin brat Jaško na pol poti naproti in jih na čelu oboroženih slug spremil domov. Pri tem svidenju je bilo nemalo veselja, pozdravov in vzklikov. Jaško je bil vedno podoben Jagienki, kakor sta si podobni dve kaplji vode, a jo je že prerasel. Bil je pravi korenjak: čvrst, vesel, kakor je bil rajnki Zih, po katerem je podedoval veselje do nenehnega petja, a živ kakor iskra, čutil se je že v letih, v moči in se smatral že za odraslega moža, ker je ravnal s svojimi služabniki kakor pravi voditelj, a oni so na mig izpolnjevali vsako njegovo povelje, ker so se očividno bali njegove resnobe in moči. Občudovala šta ga torej zaradi tega Matko in Jagienka, a on je tudi z veliko radostjo občudoval lepoto in lepo vedenje svoje sestre, ki je že dolgo časa ni videl. Pravil je tudi, da se je že odpravljal k njej in je malo manjkalo, da bi ga ne bili našli doma, ker si mora tako ogledati svet, spoznati ljudi, si nabrati viteških na- Matko, “je dobra stvar, ker te uči, kako se ti je ravnati v vsaki priložnosti, kaj je treba povedati in kaj zahteva prirojeni razum. Toda o dvobo-jevanju je bolje, da ti povem jaz, da si za to še premlad, kakor da bi ti povedal kak tuj vitez, ki bi te vrh tega ne pozabil zasmehovati.” “To bi po smehu zajokal,” je odgovoril na to Jaško, “a ce ne on, pa njegova žena in otroci.” In pogledal je predse z veliko drznostjo, kakor bi hotel potujočim vitezom na svetu povedati: “Pripravite se na smrt!” Toda stari vitez iz Bogdanjca je vprašal: (Dalje prihodnjič) čtan in ne Volk . . . Toda vad in si tu pa tam poigkati kako misliš ti o tem?’ “O čem izprašujete?” “Ali ne vzameš kogar si bodi?” “Jaz? ... Jaz ostanem samica.” “Ne govori tjavdan! A če se Zbiško vrne?” Toda ona je stresla z glavo: “Ostanem samica.” “No, a če bi te vzbljubil? če bi te zelo prosil?” Na to je dekle obrnila zardeli obraz proti polju, toda veter, ki je pravkar pihal s priložnost, da se spoprime s i potujočimi vitezi. “Spoznati svet in človeške običaje,” mu je rekel na to CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE OAK LAWN $12,000 BY OWNER 3 Bedroom Brick Ranch. 1 car heated garage. Lot 60x125 Carpeting. polja, je prinesel Matku tih Just redec°rated. Immac. Must sell, odgovor: Pilone 424-6022. (82) “Tedaj ne ostanem.” XL Zamudili so se nekaj časa v Plocku, da so prevzeli opatovo dediščino in oporoko. Potem pa so s potrebnimi listi CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE CARY — 3 2/3 Acre private subd., Beach rights, Yr. round 1 bedroom house. Sacrifice. ME 9-7638, Saturday, Sunday or after 8 PM. (81) NILES — By owner. 2 bdrm. ranch, brick veneer. Paneled den. brick gar. plus carport. Screened patio, Ige. fenced back yard. Low taxes. S/S’s. Gas heat. Bar-B-Q. Nr. schls. and everything. Many extras. — $19,500. — 6952 Monroe Ct. — YO 6-8174. (81) HIGHLAND PARK — BY OWNER. Architect Keck. 3 bdrm. Bi-level. 23 ft. living room. Fireplace. Beam Ceilings Air Condition. Wooded lot. Upper $20’s. — ID 2-2225. (81) PROSPECT HTS. — BY OWNER 6 room, 3 bedroom, 2 car garage. S/S’s. 1 acre of land. Nr. Randhurst shopping center. Fruit trees, wooded lot. Close to everything. Call 392-4677. (81) Družba sv. Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena 23. novembra 1914 v Zedinjenih Državah CuflaX. Inljnt IH Inkorp. v dri. Illinois Severne Amerike uCuCt. JUitCl, lil. 14. maja 1915 Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.’’ GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111. 1. podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St., Manor, Pa. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, III. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St, No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St, Rt. No. 1, Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.F.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., , Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111. MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, IB. JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd, Cicero 50, 111. POROTNI ODBOR: JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA Predsednik Atletičnega odseka: ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, IB, URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA. 61J 7 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt. Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Cd 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli oddelek $ 2.500 Od 46 dalje Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti. Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika: V JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. Minutes of the Annual Meeting of the Supreme Board of The Holy Family Society of U. S. A. (Conclusion.) SOUTH ELGIN — BY OWNER Vacant 10 acres. 35 miles W. of Chicago. 500’ on Hwy. 31. One mile to town. City gas, cshool bus. Has acres lake. $17,250. Phone 742- (83) 5535. REAL ESTATE VACANT LOT ROUND LAKE BEACH 50 x 125’ lot. All improvements. Close to everything. $1,250. Write Slovenian Daily EFM/417, 54 W. Randolph St., Chicago 1, 111. (81) HOUSE TRAILERS TRAILER HOUSE 60 ft. — 10 ft. wide. 3 bedrooms. IV2 baths. Excellent condition. — 766-7098. (81) BUSINESS OPPORTUNITY DELICATESSEN for sale in Mt. Prospect, Illinois. Excellent location. Good established business. Priced for immediate sale by owner. CL 5-5959. (81) GROCERY — DELICATESSEN Well Established business. Priced for quick sale by owner. Good location. Uptown area. — Phone 334-8774. (83) Let it be further known this 25th day of January, 1964, that I, Steve Kosar officially proclaim this drive open. At this time I appoint our secre-tary, Joseph J. Konrad, the Chairman. ^ I recognize also, the fact that to accomplish this there is a lot of hard work and a hard road to travel. But, I’m sure that this goal can be attained, for we have the greatest in the Holy Family Society. There usually has to be a reason why one should work harder. We will provide that reason in some beautiful cash gifts, which will be worked out in the near future and will be published. Time has come again to PRISLAN PROVISION SLOVENSKA MESNICA 1147 Addison Rd, STANKO PRISLAN EX 1-1419 ROUND STEAK Naše posebnosti ta teden: 79( Ib. BABY BEEF LIVER 49( lb. CHOPPED HAM 79c lb. Sugardale Wieners Coneys 59C lb. EUCLID POULTRY V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, po-polno.na sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite’ HOWARD BAKER 549 EAST 185 STREET, EUCLlD K E 1-8187 SMiiuiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiimmiiniiiHiimmiiiiiiiinmiiiiiiimiiimiiiiiiiiu JOS. ŽELE IN SINOVI I _ POGREBNI ZAVOD E E 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 1-0583 = E COLLINWOODSKI URAD = E 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 § s Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago E S Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo 7|||lllllll||||||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||;„|||m,|,||,|||||m|||||||mi||||||||||= touch on the subject of branch lodges. More new lodge activities in the existing ones. A way to instill more interest in order to get the members to participate and to attend the meetings more regularly. It is too bad that we are forgetting so rapidly the true meaning of Fraternalism, for which our organization has been founded on. It is too bad that we are rapidly forgetting the wonderful times the folks before us had in the lodge affairs that they used to put on. It may be that we need some of these old timers to show us how it is done. We welcome any and all suggestions, old or new, or however insignificant they may be, they may be the “pay dirt” as the old miner would say. Let’s return to the old fashioned Fraternalism of the old folks, who have enjoyed it at the lodges for so long. You, the younger set, this is the time to attain your meetings. Let’s get together and solve some of these problems for the progress of the Holy Family Society. Your Holy Family Society is having this year of 1964 a great moment in its history, namely, the 17th Regular Convention and the 50th Golden Anniversary. We need young blood, we need y 0 u. Remember the folks, they did remember you. I thank you. Fraternally yours, Steve Kosar, President A motion was made by Joseph Sinkovich that the report of the President be accepted as given. Motion seconded by Frank Tushek. Carried. An appeal was made in behalf of a member of the Holy Family Society who is a disability case. After a discussion and the condition of said member, John Kolenko, the Board voted a donation of $100.00. The motion to this effect was made by Frank Tushek and seconded by Matthew Ko-chevar. Carried. The subject matter of. the St. Joseph’s Old People’s home in Lemont, Illinois, was discussed at length. This mat- ter was for the present tabled for discussion later. A motion was made by J°' seph J. Konrad and seconded by Matthew Kochevar, that the Holy Family Society No. 1 and St. Cecilia’s No. 12 Joliet, Illinois, to be hosts to the 17th Regular Convention of the Holy Family Society« and at the same time the 50th Anniversary since its founding' in Joliet, Illinois. Carried. It was suggested and also approved that the Convention be held commencing the Jnd week of August, the 16th. By unanimous vote it Y’as approved that the next quarterly meeting be held Saturday, April 25, 1964. There being nothing further to discuss, the meeting waS concluded with a motion by Joseph Sinkovich and seconded by Matthew Kochevar- Carried. The President now called the meeting closed with 3 prayer for all living and deceased members of the HoL Family Society of the U.S.A-Joseph L. Drašler, Recording Secretary KAKO ZAČETI OBRAT VELIKE PIVOVARNE V ENI LAHKI LEKCIJI #l 11 Najprej dejmite skrivnost z ognjem varjenega okusa. Kako? Varite pivo nad direktnim ognjem... kot je to storil Bernard Streh pred več kot sto leti — in kot še vedno delajo danes na 909 East Elizabeth Street v Detroitu, Mich. Zakaj? Zato, da boste navarili dovolj, da boste lahko oskrbeli vse ljudi v tem delu Srednjega Zahoda, ki vsak dan vprašajo in použijejo preko tri milijone steklenic tega izključno z ognjem varjenega piva. To so ljudje, ki pravijo, da jim okus z ognjem varjenega piva da tisto, kar želijo — prav tisto, kar zahtevajo — prav tisto, kar popolnoma uživajo — v pivu, ki ga pijejo. To so tisti ljudje, ki vedo, da ima z ognjem varjeno pivo čudovit okus, kot bi ga druga piva želela imeti. Sedaj lahko spoznate, zakaj je okus z ognjem varjenega piva tisto, kar resnično potrebujete pri začetku velike pivovarne v eni sami lahki lekciji. Mogoče — še ena misel — bi bilo pametno, sprostiti sc in uživati prav sedaj — edino pivo, ki bi lahko z Vami tekmovalo — edino, ki že ima ta z ognjem varjeni okus ... Stroh’s. America’s Only Fire-Brewed Beer The Stroh Brewery Company, Detroit 26, Michigan Izvolite ROBERT TAFT, Jr. U.S. SENATOR • 8 let v ohijski državni zbornici • Sedaj splošni kongresnik “NAJ SKUŠNJA, ZMOŽNOST IN VODSTVO BOBA TAFTA ML. DELAJO ZA VAS V U. S, SENATU!’ VOLITE ZA 0 Robert Taff, Jr. Republican Primary — May 5th JOHN J. KELLEY, JR., Chairman 2107 Overbrook Road, Lakewood, O.