Št. 5* leto. Poštnina pavšalSrana.
Posamezne štet15*ce i D.
^«0
Naročnina za kraljevino
M	SHS
™*8®čno 15 D. Letno 180 D.
Inozemstvo:
^••eSno 20 a Letno 240 D
enostolpna mm vrsta 50 para, večkrat popus
®f l|ub?Janl, v sred©9 4. oktobra 1922
Uredništvo:
AVolfova ulica 1/L Telefon 389
Uprava:
Marijin trg S.
Telefon 44
Rokopisi se ne vračajo.
Vprašanjem je priložiti znam za odgovor.
Demisiia vlade odgodesta za par dni.
ok^DA 0DG0DILA demisijo, dokler se o tem ne odločijo
fOUTlCNl KLUBI. NARODNA SKUPŠČINA SE SESTANE DNE «■ OKTOBRA, NAŠA OFICIELNA UDELEŽBA PRI PROSLAVI ČEŠKEGA NARODNEGA PRAZNIKA.
stri Miladinovič, dr. Kumairudi, Pucelj in Omerovič, Povodom proslave zmage na Kumanovem se vzpostavi patriarhat v Peči. Kar se tiče uradniškega zakona je vlada sklenila tozadevni predlog čimpreje predložiti narodni skupščini, da ga odobri. Vlada vstraja na svoji
Beograd, 3. okt. (Izv.) »Tribuna« r®foča: Pri seji ministrskega sveta, ki
* trajala do 1 popoldne, so razpravljali
o političnem položaju, ki je jako »eugoden in pomenja, da se današnji ®w>inet ne more vzdržati. Vse stranke *° *e strinjale v tem, da je najboljši iz-«od Iz današnje situacije vendar le o-•tavka Pašičevega kabineta. Pri vsem pa je ministrski svet sklenil, da od-todl svoj sklep glede demisije do jutri y demokratskih krogih prevladuje že-naj se pred izročitvijo ostavke posvetujejo o tem politični klubi. Vlada
* že preje sklenila, da skliče narodno Jkupščino na 20. oktober. Dalje je pri
seji ministrskega sveta sklenjeno, se v imenu jugoslovanske vlade u-ueleže proslave, osvoboditve in uje-®nienja češkoslovaškega naroda in Ustanovitve češkoslovaške vlade mini-
redakciji. Koncem seje je prometni minister Stanič poročal o železniški nesreči pri Pečeljevcu, kjer je bilo 12 mrtvih, 23 težko in 22 oseb lahko ranjenih.
Beograd, 3. okt. (Izv.) Včeraj so se demokratski poslanci sestali h konferenci Konference so se udeležili ministri Timotijevič, Pribičevič, dr. Krstelj in dr. Kumanudi. Dr. Žerjav in Rafajlo-vič nista bila prisotna. Ministri so pri tej konferenci sklenili podati ostavko in sklicati narodno skupščino.
Politiini klubi določijo smer nove
vlade.
SPLOŠNO ZADOVOLJSTVO V RADIKALNI IN DEMOKRATSKI STRANKI Z DANAŠNJIM VODSTVOM DRŽAVNE POLITIKE.
žavne politike- Po konferenci javnih delavcev v Zagrebu in po kongresu radi-
Beograd, 3. oktobra. (Izv.) »Politi-poroča:	Predsednik ministrskega
*Veta Nikola Pašič je včeraj izjavil svo-fci ministrskim tovarišem, da oi bilo Selo neumestno, ako bi stopila koalicij-*Jca vlada pred narodno skupščino, preden se sedanji položaj ne pojasni Tudi V demokratski in radikalni stranki je Opažati struje, ki se ne strinjajo z na-Sori današnje vlade glede vodstva dr-
kalne stranke v Somborju, kjer so se čuli govori o potrebi, da se ustava revidira, meni Nikola Pašič, da koalicijski kabinet toliko časa ne more prevzeti vodstva državne politike v svoje roke, dokler se politični klubi vladne večine ne izjavijo, kakošno politiko odobravajo.
Oriientska kriza se razvila proti miru.
TURČIJA USTAVILA VOJAŠKE AKCIJE NA VSEH FRONTAH. TRAKIJO ZASEDEJO ZAVEZNIŠKE KOMISIJE.
Pariz, 3. oktobra. (Izv.) »Matin« pojoča iz Londona: Zadnje vesti iz Carigrada se glase, da so turške čete Izpraznile angleško cono na ozemlju okoli Canaka, tako da so turške in angleške čete popolnoma ločene- Mustafa Kemal paša je prejel pooblastilo, da Ustavi vojaške akcije na vseh frontah.
Pariz, 3- oktobra. (Izv.) Kakor poročajo listi, se predkonference v Muda-Oiji udeleže za Francijo general Charein 2a Anglijo general Harrington in za ‘talijo general Monte Belli. Konferenca ie bila otvorjena danes. Na njej so govorili antantni zastopniki o različnih točkah Trakije, ki naj jih zasedejo zavezniške vojaške misije.
London, 3. okt. (Izv.) Kakor poroča *Westminster Gazette«, vlada v vsej Angleški javnosti veliko razburjenje ra-® stroškov, katere je imela Anglija '»oslej vsled svojega nastopa na bližjem vzhodu. Doslej znašajo ti stroški «• nad dvajset milijonov funtov šterlin-*ov. Ako bi se spustila Anglija v kake *°Vražnosti v orientu, bi bilo to za nje-Qe finance naravnost katastrofalno.
Zedinjene države odklonile SODELOVANJE NA BLIŽNJEM VZHODU.
^AVashington, 3. oktobra. (Izv.) An-^°ta je skušala Zedinjene države ame-
riške pregovoriti da bi pri sporu na bližnjem vzhodu vojaško posredovale, toda zaman. Visoka politična oseba v Zedinjenih državah se je izrazila, da je moralični vpliv najboljše sredstvo, s katerim razpolaga Amerika in s katerim bi pripomogla do mirne rešitve tega vprašanja. Ameriško ljudstvo bi bilo proti vsakršnemu pošiljanju ameriških čet v Evropo. Amerika se bo omejila na to, da bo tudi nadalje ščitila lastne interese.
»SAMOUPRAVA« PROTI ORIENT-SKIM PUSTOLOVŠČINAM NAŠE DRŽAVE,
Beograd, 3. okt. (Izv.) Vladi prijazno glasilo »Samouprava« odločno nastopa za to. naj vlada nadaljuje miroljubno politiko in naj se ne spušča v pustolovščine. Jugoslavija naj pač pazljivo zasleduje dogodke na bližnjem vzhodu, ni pa nikakega povoda, da bi nastopila z oboroženo silo, ker v toliko njeni iteresi niso ogroženi Začeti sedaj vojno bi pomenilo, staviti vse na eno kocko. Mala Srbija je kaj takega sicer večkrat napravila, sedaj pa so drugi časi in druge razmere. Treba je gledati na celoto države, ki jo je treba na vsak način ohraniti. Današnji položaj v Evropi je tak, da bi se mogla v 24 urah zopet izpremeniti v krvavo bojno polje.
Mala antanta brez zastopnika v društvu narodov.
OČITNA INTRIGA NEPRUATELJEV MALE ANTANTE V DRUŠTVU
NARODOV.
. Ženeva, 3. oktobra, (IIzv) Ze pred polnilno volitvijo v odbor društva 5j.e°?ov se ie govorilo, da bo v odbor Zavorna izvoljen tudi zastopnik male .ante. Nenadoma pa je zapretila Ki-a, da izstopi iz društva narodov, ne d°bi svojega zastopnika v odbo-
ru. Dasi je Francija nastopila z vsem svojim vplivom za zastopnika male antante, ta akcija ni uspela, ker so nastopili proti njej angleški dominiji, baltske in skandinavske države in drugi nepri-jateljl
stvVKa avstrijskega UCITELJ-A Radi nezadostnih plač.
U{ite^Unai’ oktobra. (Izv-) Društvo ki je lev nadaljevalnih šol v Avstriji, Dfojv,-6 sp°mladi vložilo pri ministrstvu »Uredi! 23 primerno zvišanje plač, je Iiaterp Pred par dlK’vi zborovanj.;, na •HalonT 550	oslro	nastopili proti
tako Jrn°5>ti ministrstva. 2 ozirom na
vanje °Panje ministrstva je zboro-sprejelo resolucijo, da se letos ne vil 2 p°uk 4. oktobra, kakor ponavadi st62"* ministcr Kraft namerava se-9* 2 v osebne stike z učitelji in njimi pogajati glede plač.
RUMUNSKO - JUGOSLOVANSKA KONFERENCA O CERKVENIH IN KULTURNIH VPRAŠANJIH BANATA-
Beograd, 3. oktobra. (Izv.) Danes dopoldne so se sestali v dvorani Častniške kazine jugoslovanski in romunski delegati, da rešijo cerkvena in kulturna vprašanja v Banatu. Konferenco je otvoril jugoslovanski minister zunanjih poslov dr. Momčilo Ninčič. Konferenca je sklenila naj se uvede v vprašanju šol načelo reciprocitete. Dalje so na konferenci govorili o vprašanju samostanskega imetja.
SESTANEK MED SCHANZERJEM IN BENEŠEM RADI POLITIKE V SREDNJI EVROPI.
Praga, 3. oktobra. (Izv.) Češkoslovaški ministrski predsednik se pred svojim odhodom iz Ženeve dogovoril z italijanskim ministrom zunanjih poslov Schanzerjem glede sestanka, ki se bo prejkone vršil dne 9. t. m. v Benetkah, kamor odpotuje dr. Beneš v prihodnjih dneh. Državnika se bosta na tej konferenci bavila z vprašanjem Avstrije in politike v Srednji Evropi
KOMUNISTIČNO GIBANJE V BEOGRADU.
Beograd, 3. oktobra. (Izv.) Dne L oktobra bi se imela vršiti skupščina komunistične omladine, in sicer kot protest proti nastopanju nacionalistične omladine. Vendar je bila skupščina odpovedana. Pač pa se je vršilo zborovanje uradnikov in invalidov, na katerem pa so govorili samo o draginji. Ker je zborovanje pokazalo komunistične tendence, uradniki niso glasovali za resolucijo. Tudi komunistične manifestacije ki so bile uprizorjene tistega dne, niso uspele.
JESENSKO ZASEDANJE ZAGREBŠKEGA OBČINSKEGA SVETA.
Zagreb, 3 oktobra. (Izv.) Danes dopoldne se je sestal avtonomni občinski svet k svoji prvi seji v jesenskem zasedanju, da se posvetuje o dnevnem redu seje občinskega sveta. Na dnevnem redu se nahaja tudi dopis vlade, v katerem ta ne jemlje na znanje odstopa občinskih svetnikov dr. Košutiča, Radiča in dr. Šurmina ter ne odobrava razpisa nadomestnih volitev.
IZGREDI V DALMACIJI IN ZEMLJO-RADNIŠKA STRANKA
Beograd, 3 okt. (Izv.) Danes dopoldne je imel glavni odbor zemljoradni-ške stranke svojo sejo, ki je bila sklicana radi izgredov v Dalmaciji, kateri so se vršili radi nepravilnega postopanja pri izvrševanju agrarne reForme. Glavni odbor stranke je sklenil resolucijo, v kateri zahteva od vlade, da se še pred sestankom narodne skupščine odpravi naredba z dne 4. septembra. V nasprotnem slučaju stopi zemljoradni-ška stranka v najostrejšo opozicijo proti vladi.
PREDSTOJEČA RAZMEJITEV IN IZPRAZNITEV TRETJE DALMATINSKE CONE.
Beograd, 3. okt. (Izv.) Ker se bliža čas za izpraznitev tretje dalmatinske cone in so tudi že izvršene vse priprave za ta korak, sta včeraj razpravljala Pomočnik zunanjega ministra Ljuba Ne§!č in načelnik razmejitvene komisije v Dalmaciji general Milojevič o stališču jugoslovanske razmejitvene komisije. Polnomočni minister Ljuba Nešič je dal generalu Milojeviču najobširnej-ša pooblastila, katerih naj se po služi pri razmejitvi General Milojevič se v najkrajšem času sestane z italijanskim generalom, ki bo vodil italijansko razmejitveno komisijo.
VOJNI MINISTER V AVDIJENCI.
Beograd, 3 okt. (Izv.) Danes opoldne je kralj Aleksander sprejel v avdi-jenci vojnega ministra Vasiča, kateri mu je poročal o stanju naše vojske in o njenih potrebah.
Borzna poročila.
Curih, 3. oktobra. Berlin 0.29, New-jork 536, London 23.56, Pariz 40.60, Milan 22.85, Praga 16.80, Budimpešta 0-215 Zagreb 1.825, Bukarešta 320, Varšava 0.06, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0.00875.
Berlin, 3. oktobra. Dunaj 2-605, Budimpešta 73.90, Milan 8039.90, Praga 5942-55, Pariz 14.307.05, London 7969.65 Newyork 1885.14, Curih 35215-90.
Praga, 3. oktobra. Dunaj 0.04125, Berlin 1.61, Rim 133.75, avstrijske krone 0.04125, italijanske lire 132-75, Budimpešta 1.225, Pariz 258-75, London 138.50, Newyork 31.10, Curih 568.50.
Zagreb, 3. oktobra. (Izv-) Dunaj 0.0845—0.0895, Berlin 3.51—3.81, Budimpešta 2.45-—2.75, Bukarešta 4J.25— 434-75, Italija 271—275, London 278-90— 283.90, Newyork 63.50—64.50, Pariz
482.50—487.50, Praga 196.50—199.50, Švica 1190—1200, Varšava 0.90—1. Valute: do'arji 62—0, avstrijske 'crone 00815—0-0915, češkoslovaške krone
193.50—196.50, angleški funti 275.40-0, francoski franki 4747.50—842.50, madžarske krone 0—2.75, nemške marke 3.75—0, romunski leji 39.50—42.50, italijanske lire 267—27 V
Iz oli v oži.
Vuk dlaku menja, a ta dl mkad ut, (Jugoslovanska prislovlca.)
Sedanji režim se rasi! Vlada je zopet enkrat v krizi.
Ta kriza seveda ne datira od danes. Vleče se že, odkar so sklenili radikaH koalicijo z demokrati. Seveda je bila ta kriza za širšo javnost vedno več uit manj prikrita, ker vse režimsko časopisje jo je skrbno skrivalo in zakrinka^-valo. Kdor je verjel temu časopisju, ta je bil lahko prepričan, da je vladna koalicija skalnato-trdna. Pa kako bi moglo to časopisje tudi drugače govoriti? Od te radikalno-demokralske koalicije, ki je bila od vsega začetka vseskoži gnila, se je ono ravno redilo in s sedanjim režimom bo izginilo tudi časopisje, ki ga v svoji kupljivosti še danes zagovarja.
Toda to le za uvod. Poglejmo si sedaj to krizo, krizo, ki je sedaj akutna zopet izbruhnila, nekoliko pobližje!
Kot smo že zgoraj povedali, je bila ta kriza že od vsega početka sedanj« vladne grupacije latentna. Vladna koalicija se je držala le vsled nenasitne požrešnosti — naj nam čitatelji oproste ta nekoliko ostri izraz — sedanjih vodt* teljev naše države. Ti voditelji so zatajili vsa načela svojih strank in mnogokrat celo načela splošno-človečanskih svoboščin in pravic, samo da so ostali na »vlasti*. Moč, sila, nadvlada nad drugimi, pa bodisi najnasilnejša, to je ši danes njihov edini cilj. Za vsako ceno ostati na krmilu — to njihovo geslo. Po-vdarjamo, da se v tem oziru ni ničesar izpremenilo, da so sedaj v krizi nahajajoči se vlastodržci, režimski gospodje, še danes prav taki, če ne slabši, kot so bili takrat, ko so zasedli svoja mesta ob državnem krmilu. Saj je znoreti stara prislovica, da se tek veča z uživanjem.
Zato od današnje krize ne pričakujemo ničesar, če ne bo privedla do novih volitev. Zamenjale se bodo nekatere osebe, katere so preslabe same na setiI ali pa imajo preveč nasprotnikov, da bi se lahko obdržale na vodilnih državnik mestih. Na njihovo mesto pa bodo prišle druge, ki ne bodo boljše od sedanjih.
Presodimo možnosti za rešitev današnje krize. Kot prvo vidimo v zopetni poravnavi med radikali in demokrati. Najbrže bo do te poravnave tudi prišlo in z izjemo nekaterih malenkostnih osebnih sprememb bo ostalo vse pri starem* Mogoče pa je tudi, da do sporazuma ne pride, ker smatra gotova skupina radikalov sedanji trenotek kot najugodnejši zato, da strgajo vso državno moi nase in poženejo svoje rivale, demokratsko stranko, enkrat za vselej v zasluženi pokoj. Če bo zmagala v radikalni stranki ta skupina — in po radikalnem kongresu v Somboru to ni več neverjetno — potem bo prišlo ali takoj do vlade, ki bo imela edino nalogo, izpeljati nove volitve, ali pa bodo skušali radikali sami zavladati naši državi, nakar pa bo kralj, ki se po vesteh iz Beograda živo interesira za notranjepolitični položaj, težko pristal.
Mi se vladne krize v sedanjih časih, ko se na bližnjem vzhodu rešujejo vprašanja, ki so za našo državo življenske važnosti in ki bi zahtevala popolne enotnosti v naši notranji politiki, ne veselimo. Toda sprejemamo jo na znanje v zavesti, da je ta vladna kriza nujen pogoj za izboljšanje razmer v naši državi. Če ne bo zopet dana ljudstvu beseda in sodba.
Režimsko časopisje vpije, da je krizo povzročila opozicija. Mi ta očitek mirno sprejmemo in smo ponosni nanj! Ker več, kakor vlada, nam je državo. Pod sedanjim režimom pa propada država in ker so se našli v samih vladnih strankah ljudje, ki so opozorjeni po opoziciji, to uvideli, je prišlo do krize. In prišla bo kriza za krizo, dokler se smer naše notranje politike ne bo spremenila.
Režimski listi vpijejo, da se vsled krize ne bodo mogla takoj rešiti važna politična, gospodarska in socialna vprašanja. Tudi to priznamo. Toda: zakaj niso današnji režimci izvršili in uredili že vseh vprašanj?l Ker jih niso hoteti ali ne zmogli, in hoteli bi jih ne, pa če bi še deset let obsedeli pri vladnih jaslih. Če se danes oblačijo v ovčji kožuh, s tem ne bodo prevarali ljudstva, kt ve, da se za tem kožuhom skrivajo volkovi.
Kaj naj bo sedaj in kdo naj stopi na mesto sedanje vlade, nalvno-zlobno vprašujejo režimski organi. Nlkdo drug, kot narod sam. On naj dobi pri volitvah besedo in on naj sodi, kdo da naj mu vlada! Nas te sodbe ni strah in ni nas strah svobodne besede svobodnega naroda. Oni pa, ki jih že danes duSt strah pred to sodlto, so že obsojeni.
Poglejmo si iz oči v oči!
Naufao potovanie prečanskih visokih uradnikov v lužno Srbilo.
Beograd, 3. okt. (Izv.) »Pravda« poroča, da se narodna skupščina sestane dne 5. okt. ob 10. Na tej seji se bo prečital protokol zadnje seje ter različne prošnje in pritožbe. Na to napove predsednik narodne skupščine dr. Ribar ostavko vlade, ako bo ta danes že predložena. Danes so odpotovali v Južno Srbijo M. Lazarevič, načelnik javnega varstva, dr. Milorad Gjuričič, banski svetnik v Zagrebu, Franjo Urbani, policijski ravnatelj v Zagrebu, dr.
Stevan Hadži, vladni tajnik v Zagrebu,
Niko Domenico, prvi državni pravdnik v Ljubljani, Fran Vončina, vladni svetnik v Ljubljani, Teodor Sporn, vladni svetnik v Ljubljani, dr. Murgel, okrožni predstojnik v Celju, dr. Fran Svetek, sekcijski načelnik, Dobanovački, veliki župan v Subotici, Laza Bugarskl, veliki župan v Somboru in Milovan Jovanovič, Inšpektor v ministrstvu notranjih poslov. Potovanje bo trajalo 12 dni in se vrši po inicijativi Hrvatov in Slovencev, ki hočejo spoznavati razmere v južnih ozemljih naše države.
BColonizaciia AvstrSIe.
ITALIJA ZAHTEVA ODLOČILEN GLAS V KONTROLNI KOMISIJI
NAD AVSTRIJO.	*
Rim, 3. okt. (Izv.) Ministrski svet je dovolil, da prevzame Italija 20 odtsot-kov posojila Avstriji, toda pod pogojem, da bo imela Italija v finančni kontroli nad Avstrijo odločevalno mesto. Kmalu pa se je Italija premislila in vložila pri društvu narodov načrt, ki na-
sprotuje Balfourjevemu predlogu. Italija zahteva, naj se finančna kontrola nad Avstrijo ne izvršuje le po posameznih kontrolorjih društva narodov, temveč po mednarodni komisiji, v kateri bi imela Italija predsedstvo in od-ločevalen glas.
KONGRES MEDNARODNIH DELAVSKIH TRANSPORTNIH ZVEZ.
Dunaj, 3. okt. (Izv.) Včeraj je bil na Dunaju otvorjen kongres mednarodnih delavskih transportnih zvez. Davi so udeleženci kongresa, katerim so se pridružili tudi železničarji, priredili velike manifestacije, na katerih is nasto-
pilo več govornikov za delavske pravice. Hkrati se vrši na Dunaju zborovanje delavcev v stavbni stroki
PREDSEDNIK NAR. SKUPŠČINE PRISPEL V BEOGRAD.
Beograd, 3 okt. (IzvJ Predsednik narodne skupščine dr. Ivan Ribar je ds^ nes dopoldne dospel y Beograd«
Herostratsko delo.
Znano je, da se je hotela 2erjav-Pri-bičevičeva skupina polastiti na škodo slovenske šole in kulture naših srednjih sol, da zavlada nad mladino v cen /a-Hstičnem zmislu. Ustvarili so pojem »enotne srednje šole« ter dali načrt v Presojo — višjemu šolskemu svetu! namesto edino merodajnemu činitelju profesorskemu društvu. Tam so bili uspeha Sigurni, saj tvorijo višji šolski svet z malimi izjemami privrženci mladode-mokratske klike. Tako se je zgodilo, da je načrt prodrl celo z glasom voljenega »zastopnika« profesorjev ravnatelja Voglarja. Posledica tega preglasovanja uvidevnejših činiteljev v višjem Šolskem svetu je bila, da so zahtevali pododbori prof. dr. poimensko glasovanje članov, kar je pokopalo vladni načrt z ogromno večino glasov. S tem pa so se profesorji, ki mislijo z lastno glavo, sila zamerili režimovcem in viš-h nin šolskemu svetu, kar je povzročilo. da je klika 1. skrčila proračun za uk In prosveto v Sloveniji ter 2. Imenovala dlčucga »zastopnika« profesor* lav v v. š. s. za definitivnega ravnatelji* na /-čilskem učiteljišču v Mariboru. Na podlagi skrčenega proračuna je moral v. š. s. opustiti proučevanje prostih predmetov in črtati nekatere druge izdatke za šolsvo v škodo »nepokornih« profesorjev.
Zato je bilo sila zabavno Citati ta teden po mladodemokratskih glasilih ugovore proti opustitvi poučevanja prostih predmetov. Zgražata se iJutro« ln »Nova Doba«, »Tabor« pa bije na veliki boben in dolži javno g. pokrajinskega namestnika, da je on zakrivil »atentat na naše šolstvo«. Kako resno je mladi« Hom na procvitu šole in Šolstva je po-
kazal dični mariborski »zastopnik« profesorjev v viš. šol. svetu, novopečeni g. ravnatelj g. Voglar, tajnik mladode-mokratske stranke itd., ki se mu ni zdelo vredno udeležiti se tozadevne seje profesorskega društva v Mariboru dasi je bil obveščen! Ne zavijajte oči, farizeji! Bajko o volku in jagnjetu, ki pijeta vodo, pozna pri nas že vsak otrok.
Za obubožane uradnike, oguljene ln
strgane, lačne in zadolžene »nema pare«. Navzlic temu se je našlo šest milijonov kron za Kokoschinegove hiše v Mariboru za neko utopisJ:ično pokrajinsko oblast, ki je ne želi v Sloveniji nikdo, razven par mladoliberalnih odvetnikov in še morda kak »štreberski« uradnik. Pa kaj, zatol Mladinovci hočejo postati slavni, po receptu »slavnega« Herostratal
V Celju se ustanavlja upravno sodišče, brez dvoma prepotrebna oblast. »Slov. Narod« opozarja Javnost ter svari nekdanje somišljenike pred upoštevanjem samoklikarskih kandidatov. Skoda papirja in črnila! Po dosedanjih izkušnjah ne pridejo v pnštev za mesto ne zmožnost, ne značaj, ne kvalifikacija, temveč edinole strankarska pripadnost po izreku »velikega« mladoklikar-skega voditelja: »Na vodilna mesta spadajo te naprednjaki. Naprednjak pa je v mojih očeh le demokrat (scil. mladinske struje.)«
življenje pa gre tfapfej svojo pot tudi v dobi modemih HernstratOv ter bo prešlo prek njih iz pogorišča in razsula v lepše, bolj zdrave razmere.
Kato.
OdOuš!an!e no¥<ma§£avIJenega učiteljskega osobsa.
Nesposobnost, nemarnost in brezvestnost sedanjega režima je danes jasna Vsakemu mislečemu človeku. Zopet nov dokaz za te lepe lastnosti, na katerih boleha sedanji režim in po njegovi krivdi vse naše javno življenje, je prinesel zadnji teden.
Najpreje so se pojavile vesti — takole pod roko — da bo vse na novo nastavljeno učiteljsko osobje zopet odpuščeno, ker ni dana za izplačevanje njegovih plač »bldžetarna mogučnost*. Hitro nato pa se je vest ne samo potrdila, temveč realizirala:	novonastavljeno
učiteljsko osobje kratkomalo ni dobilo svojih plač in postavljeno je bilo pred dilema, ali naj poiičuje zastonj, ali pa naj zapusti svoje učiteljsko mesto. Prvo je mogoče le največjim idealistom, •ki pa morajo imeti pri tem bogate sta-riše, od katerih lahko žive sedem suhih let; za one pa, ki na tako podporo ne morejo računati, ostane pa odprta samo druga pot: zapustiti svoje učiteljsko mesto in iti s trebuhom za kruhom.
Kaj se to pravi, o tem si bo vsak napravil lahko sam sodbo, če premisli v kakšnem položaju se danes nahaja učiteljsko osobje, ki je ranokar končalo svoj Šolski študij. Večina rfied njimi je Izčrpala svoja sredstva in sredstva svojih domačih prav do skrajnosti, veliko med njimi pa se jih je moralo še na vse strani zadolžiti, da so sploh lahko končali preparandijo. Sedaj, ko so bili enkrat nastavljeni, so se oddahnili ln upali I stradanjem in skrajnim omejevanjem vseh osebnih izdatkov polagoma poplačati v svrho študija napravljene dolgove. Sedaj pa naenkrat ta udarec!
V sredo njihovega komaj započete-ga delovanja je udarila vest, da bodo v kratkem odpuščeeni, oziroma da za
svoje delo ne bodo dobili plačila in kdor te res Škandalozno zveneče vesti ni hotel vei-jeti, tega je prepričalo suho dejstvo, da je ostal prvetra brez plače. Odkod naj plača hrano in stanovanje, katero je po večino moral ostati dolžan, to gospodom okoli in v današnjem režimu gotovo ni delalo nobenih preglavic.
Učiteljstvo štopa ž ostalimi državnimi nameščenci vred po'agoma v prVo vrsto proletariata — vsaj v kolikor se tiče prejemkov iz državne blagajne. Sedaj r? pride še tako očividno zapostavljanje, da ne rečemo direktno norčevanje ir učiteljskega stanu. Vsak 'privatni nameščenec dobi z vstopom v kakršnokoli službo gotove pravice napram svojemu delodajalcu, med katerimi je absolutno sigurna in neoporečna vsaj pravica na plačilo za storjeno delo. NoVonc.stavljeno učiteljsko osobje pa je bilo orl shrani režimskih gospodov ofo-pano tudi te osnovne pravice vsakega delavnega člana človeške družbe. Njemu se je odrekla celo pravica do že zasluženega plačila.
Mi režimski gospodi sedaj svetujemo, da učiteljišče všaj za toliko čask zapri;, da ho ustvarjena za plačevanje novonas*av1.;nih učiteljev »bidžetama mogrčno^t«. Ker štiri leta žrtvovati čas in denar za pripravljanje na poklic, v katerem potem ne moreš najti kruha, to je ttkTi od najboljšega in naipožrtvo-valtiej??1:* človeka Vendar milo preveč zahtevano.
Dale* smo prišli pod sedanjim režimom, da moramo pri občutnem pomanjkanju učiteljstva nasvetovati zatvoritev njegovega vzgojnega zavoda!
Polltline vesti
Svetozar Pribičevič v Liki.
SploŠrio se smatra, da Je cela Lika za Sv. PriblČeviC-em. Njegovi -zagovor-nil:i tfdijo zaradi tega, da z odstranitvijo ministra Pribičeviča Iz vlade še JolgO ne ho odstranjen politik Pribičevič iz našega javnega življenja. Tudi pr! bodečih skupščinskih volitvah bo odnesel svoje mandate v Liki. Vešti pa, ki prihajajo iz Like in ki opisujejo zadnje agitacijsko potovanje ministri Pribičeviča po liških krajih, posebno pa njegovo zborovanje v Petrovem selu, potrjujejo, da se temu politiku majejo tla v lastnetn Volilnem okraju, ZriaČilen dokaz rastočega nezaupanja Like napram Pribičeviču je tudi originalno de-magoški začetek govora v Petrovem selu in ki se glasi:
»Narod!
Cul šem, da vas je zadela velika nesreča, slaba letina ln da vam preti nevarnost lakote. Pa sem radi tega prišel, da vidim ali je to Tstina in da se vam skoro ponudi pomoč. Kakor vidim le td resnica .zatorej vftm bom zanesljivo pomogel, pa naj si bo kakorkoli.«
Radič pa začenja v imenu očeta, sina in sv. duha ali hvaljen bodi Jezus Kristus. KOnČno Sta La dva enaka na-
jSm-
Srbska šola v Zagrebu ali šovinistična kronika.
V Zafcrebu Obstoja poleg srbske cerkvene občine še srbska čsnbvna Sola. NedavrrO Je namestnik Demetrbvlč odredil, da se Iz Šolskega pečata črta Ime irbska šola in stayi na njeno mesto narodna osnovna Šola. Proti 'temu je nstal velikosrbski Šovinistični list »Srbija«, nazivajoč početje pokrajinskega namestnika ‘atako zagrebških -Jugoslovanov na »'srbske svetinje* v Zagrebu. »Srbija« pravi dalje, da se je zagrebških Srb6v polastilo Silno Vznemirjenje, da so vloženi protesti In storjeni koraki, da se srbski interesi zaščitijo. »Ako je cena za jedinstvo uničenje srbskega imena, tedaj nočemo takega jedihstva! To naj Vedo riUšl JugosloVanl.«
Brež komentarja 1
Igračkanje ogrskih legitlmlstbv.
»Magyar Orszag« poroča: V soboto opoldne je prišel grof Albert Apponyi v spremstvu dveh gospodov k ministru grofu Kunu Klebelšbergu, ki zastopa ministrskega predsednika, ln mu je naznanil, da smatrajo legitimistl madžarski prestol, ki je izpraznjen vsled smrti kralja Karla, še vedno za zaseden navzlic zakoni! o detronizaclj!. Z ozirom na to. ker se prestolonaslednik Oton
deloma iz notranje-, deloma iz zunanjepolitičnih razlogov ni mogel dati kronati za madžarskega kralja v predpisanem roku šestih mesecev, sporočajo legitimistl to dejstvo vladi in pripominjajo, da po njihove mnenjti vsled tega pravice do preštela ne morejo biti omejene. Končno je prosil grof Apponyl ministra, naj to prijavo naznani mini-
strskemu predsedniku in vsem kompetentnim činiteljem. — Kakor doznava »Magyar Orszag« s pristojne strani, se ne nameravajo vladni krogi bavitl s tem vprašanjem, ki Ima zgolj načelni značaj. Prestolonasledstvo se je rešilo z zakonom, na čigar stališče se je postavila vlada.
Gospodarstvo.
Narodni zbor na Brodu ob Kulpi.
Dne 1. oktobra t. 1. se Je vršilo na
Brodu ob Kulpi veličastno manifestacij-sko zborovanje za železnico' Kočevje— Brod—Moravice. Zhralo se je nad 3000 mož — Hrvatov in Slovencev ter lepo število zastopnikov raznih gospodarskih, trgovskih ln drugih pridobitnih organizacij; zlasti razveseljivo je dejstvo, da so se zborovanja udeležili tudi priznani strokovnjaki, tehniki in inženerji, ki so se hoteli na lastne oči prepričati, ali je ta železnica poleg svoje najlažje in najcenejše izvedljivosti ter pridobitnosti tudi ljudska volja in potreba. Videli so naše prirodno bogate kraie in odločnost ljudstva, ki noče odnehati od svoje zahteve flo tej tako nujno potrebni železniški žvežl. Mimogrede omenjamo, da j& 5 tej progi Izšla v Tehniškem listii udružeflja Jugoslovan skjh inženera i arhitekta šfrdkBVfla raz* prava inženirja Gjorgje Pevča, ki je to ljudsko voljo tudi IZ strokovnega stališča utemeljil in priznal. Veliko narodno zborovanje je poteklo veličastno. Zbor je otvoril poslaricč Škulj, ki je predvsem naglašal, da je treba žaVreči Vsako strankarstvo v tem velevažnem vprašanju zveze Slovenije z morjem ter da naj odločuje samo stvarno dokazovanje in resnična ljudska volja. Z železnico Kočevje—Brod Moravice se bo predvsem rešila kulpska in čabranska dolina, ki sta Iz narodnostnega, gospodarskega in tujsko-.prometnega stališča med najpomembnejšimi kraji slovenske dežele. Nastopil je tudi inženir dr. Musil ter razkazoval svoje, v vse podrobnosti Izdelane načrte. Kakor so mogli poročevalci ugotoviti, je proga popolnoma iztrasirana ter bi bilo v velikem javnem intefesn, da se obe konkurenčni progi obhodita po strokovni komisiji, pa naj nato komisija, upoštevajoč vse tehnične, narodno-gospodarske in nacionalne momente odloči kakorkoli. Govorili so Še razni drugi govorniki, na kar Je dr. Lajovic predlagal nastopne resolucije, ki so se sprejele enoglasno:
L Zbor obžaluje, da se je tako važno vprašanje, kakor je zveza SloVenijS z morjem, uzakonilo brez predhodnih ln vsestranskih strokovnih preiskav Ih ugotovitev, mimoldoč gospodarske organizacije in ljudske interese. Zbor zavrača odločno, da se je to erhinenthb življensko In gospodarsko vprašanje Slovenije rešilo tako površno na ultimat ene politične stranke, s čimer preti nevarnost, da se težko prisluženi novci davkoplačevalcev zabijejo v mrtvo podjetje. Zbor opozarja vlado iri poslance, da tvori projekt čez Kočevje na Brod Moravice najkrajšo ih po izreku strokovnjakov tudi najboljšo zvezo Slovenije ter njenega srca Ljubljane z morjem. Vsled tega zbor soglasno za-htevj}, da se oba projekta strokovno preiščeta ter da se na "podlagi .splošnih gospodarskih vidikov ugotovi definitivna zveza 'z morjem.
2. Zbor soglasno obžaluje, da vlada pokrajinam ob gornji Kulpi tako Slovenije kakor tudi Hrvatske ne posveča tiste gospodarske m prometne pozornosti, kakor jo ti kraji po svojih naravnih zakladih, vodnih silah ter industrijsko in trgovsko hadarjenem ljudstvu zaslužijo, vsled Česar dobesedno gnijejo milijardne vrfednošti lesa po njihovih gozdovih, vodne energije in podzemni zakladi na rudah pa spe neizkoriščani, do-Čim ljudstvo -strada. Zbor soglasno poziva vlado In poslance, da posvetijo tem jkrajem tako v Interesu države kot ljudstva potrebno pozornost, plasti, da se ti naravno bogati kraji zvežejo po železnici s svetom.
3. Zbor se toplo spominja vseh mož, ki so z osebnimi Žrtvami omogočili, da še je železniški projekt Kočevje—Brod Moravice Vzorno iztraslral ter še vsem Iskreno zahvaljuje.
Ž zbo.ra je poslal NJ* Vel. kralju Aleksandru Še brzojavni pozdrav s po-VajDilom, naj si ob prvem pošetu Slovenije ogleda te naše lepe, do danes ta^co tarietnarjerie kraje. Brzojavilo,.še je .tali ga predsednica Pašida in železniške-:a ministra Staniča.
Prinašamo to poročilo o zboru v Moravicah, ker . smo mnenja, da zaslužijo tudi ti kraji Slov.enlje splošno pozornost in da bi bila morala vlada, pre-dno uzakoni tako važno železniško progo, vsekakor povprašati strokovne komisije za mnenje. Značilno pa je, da takih strokovnih ogledov, na Ilcu mesta ni bilo In da Je vlada v tem vprašanju pristala na navaden »politikum«.
+ Zborovanje proti desolatnemu stanju prometa. — Zveza industrijcev sklicuje v sporazumu z ostalimi gospodarskimi korporacijami in organizacijami radi nevzdržnih razmer v železniško tovornem prometu, ki pretijo dovesti do popolnega zastoja tega prometa veliko manifestacijsko zborovanje, ki se vrši v petek, dne 6. okt. t. i. ob 10.1!) predpoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. Po dosedai njih dispozicijah poda o položaju podrobni referat tajnik zveze industrijcev g. Ing. Šukije, na kar se vrši razprava. Zveza industrijcev obenem pripravlja resolucije, koje predloži zborovanju v Sklepanje.
+ Dobava vijakov. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje ha dan 13. okt. t. 1. ob 10. url dopoldne ofertalno licitacijo glede dobave razrtlh vijakov. Predmetni Oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
+ Dobava strojnega olja, bencina, petroleja Itd. Odelenje za mornarico v Zemunu razpisuje na dan 14. okt. t. 1. ob 11. uri dopoldne ofertalno licitacijo glede dobave strojnega olja, bencina, loja, konzistentne masti, plinovega olja, žveplene kisline, petroleja ter krp in volne za čiščenje. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
+ Dobava ovsa. Dne 12. okt. t. 1. ob 10. uri dopoldne se vrši v intendan-turi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani druga ofertalna licitacija glede dobave 700.000 kg ovsa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in ebrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri divizijski intendanturi v Ljubljani interesentom na vpogled.
-f Zabratijsn uvoz goved! na če-5k5. Češkoslovaško poljedelska ministrstvo je brzojavno obvestilo našO dl* žavo, da je uvoz govedi iž Jugoslavije na Češko zabranjen. Izvzeta je živina ža klanje. Vzrok je živinska kuga na pa;!;ljih, ki se je pojavila v Jugoslaviji.
+ Brzojavke žA Turčijo se morajo sedaj pošiljati preko Italije ln preko Romunije. Te brzojavke iz postaj Split; Sarajevo, Cetinje, Zagreb in Ljubljana se pošiljajo preko Italije; postaje direkcije Novi Sad in Beograd preko Romunije, a postaje direkcije Skoplja preko Soluna.
-f Poprava naš. vagonov na Madžarskem. Listi prinašajo vest, da je ministrstvo prometa ratificiralo dogovor o popravku ŽOOO tovornih vagonov, 500 potniških vagonov, 200 lokomotiv normalne in 100 lokomotiv ozke proge, katere izvršijo razne madžarske drž. in privatne tovarne lokomotiv in vagonov. One lokomotive in vagoni, ki so bile preje izročene v svrho popravila, so že večji del izročeni naši kraljevini.
•f- Nov aparat. Te dni Je v Novem DVoru ihst&lirSl rtov avtomatičen aparat za dajžhjž telefonskih žVei. To je prvi 'aparat te vrste , ki je donešen v našo kraljevino.
+ Naročila blaga v Inozemstvu po 2. sept. 1922. Za blago naročeno po 2. sept. se ne sme, dokler ne Izide nov pravilnik za promet z devizami in valutami, izdajati odobrenja za nakup deviz ali za uvoz. Pričakuje se, da se v novem pravilniku spremene pogoji, ob katerih se bo. smelo izdajati odobrenja ter da se tudi omeji blago, za katero se bodo smela izdajati. Če bi torej tudi bila naročila v tej prehodni dobi dovoljena, na bi bila priporočljiva, ker se ne ve, ali bo po novem pravilniku moči dobiti odobrenje za nje. Zategadelj se tvrdke opozarjajo, da v lastnem interesu opuste vsako naročilo blaga v inozemstvu in .po drugem sept. 2$ dana naročila stornirajo. Izjeme veljajo $a-mp za neodložljive potrebe industrije; o tem odloča generalni inšpektorat ministrstva za .finance, na katerega se je obračati po krajevno pristojnih deviznih odborih.
, Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Finančni zakon Zel leto 1922-23, ki izide V Uradnem listu, vsebuje tudi nekatere nove Odredbe o taksah. Zvišana je: taksa za družbene delnice, ali akcije, ako se gla-fee.na ime firme, od 2 na 3%, ako se pa glase na prinosnika od 4 na 6% od nominalne vrednosti (tar. pQ$t. 10 točka 3 lit. 3 in !?.taksnejarife); taksa,za Pr®‘ gled jn preizkus parnih kotlov (tar, post. 306) od 20 oziroma 40 dinarjev za 10Q do, 1.500 dinarjev progresivno po velikosti kurilne površine in vrsti preiskave. Za pritožbe na Upravno sodišče se plača ista taksa, kakor za pritožbe na državni svet. Za pritožbe pro-
ti volitvam se plača taksa' v vsakem
slučaju samo enkrat ne glede na to, ko* liko oseb je podpisalo pritožbo. V primerih, v katerih se komisijsko ugotovil da je pripravljen ob priliki kupa w prodaje nepretr.' '.n manjša vrednost, nego ona, ki je bila v onem času, pa i« ta razlika večja od 2Z%, se kazjUli* kupec in prodajalec — .^oleg kazni po zakonu o taksah tudi z globo od -1.000 do 50.000 dinarjev. V ostalem-zakon o taksah in pristojbina z njego* vimi izpremembami in dopolnitvami v veljavi.'	--------
+ Sadna razstava v Celju, ki 1® bila določena za 8. do 15. okt., se radi prekratkega roka odloži za Otvoritev razstave bo nepreklicno v soboto 21. okt. t. I. trajala bo do Vštetega 24. okt. Prijave se sprejemajo do 15. okti Sadje In drugi predmeti, ki so namenjeni za razstavo morajo biti v Celju najkasneje do 18. okt. zvečer. — Prijave in sadje za razstavo naj se po* šilja na naslov: Ožji odbor za sadoo razstavo v Celju. Opozarjamo sadjarj«* da se v čim obilnejšem številu udelei* razstave, ki naj pokaže svetu kaj pre* more Slovenija zlasti z ozirom na lepo in trpežno zimsko sadje. — Posebne** pomena bo razstava za večje sadni producente, ki imajo zlasti letos veliko sadja na prodaj. Razstavni odbor bo ukrenil vse potrebno, da privabi n« razstavo tudi zunanje sadne trgovce to jim nudi priliko, da si ogledajo kakšno sadje lahko dobe pri nas, v kolkih mno* žinah in da se prepričajo kako ga znamo pripraviti za Izvoz. V ostalem opozarjamo razstavljalce, da se kolikof mogoče ravnajo po programu, ki je bil objavljen v »Slov. Sadjarju« it 7—5 is po drugih časopisih.
~f Kruppova koncesijska pogodba t
boljševM V Berlinu je vzbudil? veliko senzacijo vest, da je odstopila tvrdka Krupp v Essenu od koncesijske pogodbe, ki jo je sklenila s Sovjeti; ki bodo vsled tega baje vložili proti Kruppu tožbo.
+ Licenciranje bikov. V zmislu zakona o povzdigi reje goveje živine vabijo se oni posestniki, ki rede bike s« plemstvo tujih krav in telic, da jih naznanijo mestnemu magistratu (Oospo* darski urad) do 5. ok .tl922. Naznanjeni biki, katerih posestniki bivajo v mestA nem okolišu ljubljanskem, se bode na njihovem dvoru pregledavall dne 28. ek-tobra 1922 ter obdarovali ont katerih biki bodo najboljši. K temu se pripominja, da se nelicencovanl biki ne štitejo Spuščati za plemenitev tujih krav ln telic in se bo vsak prestopek strogo kaznoval.
+ Devize Iri valute za uvoz. Generalni inšpektorat ministrstva financ je je brzojavno obvestil devizne odbore pri Narodni banki, da izide novi jpravfi? nik za promet z devizami iri valutami v nekaj dnefi. Dotlej smejo devizni od* Borijzdajati odobrenja edingj? za.dokazana dospela plaSUa ža robo naročeno pred drugim septlmbrom. Devize za poznejS naročeno blago Se ne rhb-fejo nikomur dovoliti, samo primere neodldžne potreb? iifduŠtrije za vzdrževanji dela Bodo odfiori odstopali v reševanje generalnemu Insjpektoratu.
Tečaji novosadske produktne borze dne 30. sejpt. (za sto kilogramov v dinarjih): pšenica, bačka 375, sremska 380, ječmen, SaČki 340, sremski 345* oves, bački 285, sremski 290, koruze bačka 325, sremska 330, fižol bri novi 350, pisari riovi 340, moka §t, 0.570, ** kuho 545, Št. 6 490, pšeijični ot/obi (jjujS* ki) 190, (sTbski) 185, zelje. vy glavah 125* orehi 650, rdeča čebula 300.
. -f- CeškoslovaJka inozemska fr*«* vina v mesecu juliju. Kakor se da pe* sneti iz Statističnega urada, se je v imenovanem mesecu izvozilo iz Ceškfe 7,515.845 centov več kakor uvozilo, V dobi od januarja pa do julija se je t* 37>l9l,752 centov več izvozilo kakot pa uvozilo.
-- + Novi 2elezni rudniki na CeSkem«
»Hlasy z Posazavi« poročajo, da je na* letel neki vrtnar v Pohledn prt Nemškem brodu na Izborno železno rudo* ko je Kopll ria vrtu za zelenjavo E8* metrov globoko jamo:
Sloviti s8bdov)nsld roman
M. ZEVACA
(508 strani)
je izžel krasno vezan oba dela skupaj Jn stane
Din 40.-
Naročila Sprejema
Zvezna knjigarna,
Ljubljana
Marijin trs štev. &
taši
vz2l®d. Sekcija sarajevskega obm-i S £a “druženja se je svojčas niio L na vse ve2je ža*e’ da ji naklo-Preri f člane drva za kurjavo; — ka p ,.r.i m je obvestila sekcijo tvrd-ciii ,e 'ne^ iz Sjetline, da odstopi sek-Do«n °n ^rv‘ ^Pamo> da bo našel ta
Podjetjih11^ Vret*en °^mev pr* vse^
I«, mednarodni sociologičnl kon-tohr SVe otvor*i na Dunaju dne 1. okra. Na kongresu je zastopanih 25 dr-» med njimi tudi Jugoslavija.
f« ““ Telefonski Imenik za Slovenijo
. . c*^ pošte in telegrafa je izdala i, ) »Imenik telefonskih naročnikov in ionskih uradov v Sloveniji«, ter ga njha lntetesentom proti plačilu nabavna ,s“"oškov t. j. 7 Din za iz”od. V Ljub-
Dnevne vesti.
feni
m Mariboru ga prodajata tamošnji
ii. B.1 Pošti. Nadalje ga prodajajo po-ju ^'ed, Celje, Kranj Lujtomer, Mur-jjj Sobota, Ptuj in Tržid. Interesenti v flOM ^raiih naj naroče imenik l arav-, st Pri ekonomatu direkcije pošte in Kle«rafa v Ljubljani.
it 7~ Prošnja »Družbe sv. Cirila in
jih a«. Našim Šolam v obmejnih kra-3 zlasti na severni meji primanjkuje brskih in učiteljskih kt.jižnic. Znano J.~a so 2a Časa Avstrije po teli krajih '“‘Skale lia naše šolstvo vse. mogoče j®* da bi čimpreje potujčile naš rod. JI te kraje se se nameščal: nemčurski U,,lJl> ki niso že po svoji morali prav
Žato
»ko;
ft®esar storili v prid slovenski stvari.
li ne najdemo na vseli teh šolah . Jfaj prav nikakih slovenskih knjig še if 2a u5ence» kakor tudi za učitelje, h ®°lj žalostno pa je v tem oziru v «murju. Na Družbo prihajajo dan za pro^n^e za slovenske knjige, tla • a ustre8la kolikor je mogla, po-jA.fi je zaloga knjig. Vse rodoljubno ^Jlstvo prosimo: Poglejte doma po Ion ornarah> v Podstrešju in vsepov-kjer imate kaj knjig, ki ih ne ra-► e’ 2berite jih in pošljite jih na pisar-Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljub-
.^a se na Poštnini prihrani, sku-jljt* Jih oddati o priliki osebno ali po J:?*® žnaricu. Ce jpa to ni mogoče, te v® ^ P° Pošti. Tozadevni stroški k ^ani na željo povrnejo. V imenu na-gladine Vas prosimo, uvažujte našo ,r05njo.
^ -p Nemci kupujejo naše gozdove, j ?Pradcu v Beli krajini kupuje neki koth ^emec '0:>ePh Hoffman r> največji Ul^Pleks Lastovih gozdov V Bclikraji-jd Kupna pogodba med irloffmannom ^ Sedanjim posestnikom — ki je tudi ^Hiec — Kuhnelom je bila sklenjena m fred 4 meseci. Kakor smo informira-^okrožni urad za agrarno reformo . Milbljahi — kot prva inštanca — to tuj^bo razveljavil kot nepravilno in 'P.Dolno. Posestvo spada radi obsež-pod agrarno reformo. O. Iioff-ia^U ni Preostajalo drugega, kakor j?,* hotel skleniti s posestnikom drugo t?,*°dbo, katere pa slednji ni več ho-L Odpisati, ker je bila kupna cena da-P°d ceno faktične vrednosti. IToif-II,'T Je nato 83 letnemu starcu podpis Ve,^°godbi izsilil z razlničnimi priponami, da bo vsled strogih odredb i am= reforme §e to izgubil kar ima
jjj_ 0 dobil komaj par milijonov za vse
fcllf^' ^u^emo» da toži vsIed tega
nj^l Hoffmanna in njegovega za-t^n^a. Opozoriti moramo še, da je iti* Hoffmann javnosti nattfeziti, da C« gozdove za premogokopno dru-Hj *Bela Krajina« v Črnomlju, kar pa (Jj^snica, ker je moral Hoffmann to Ho*« radi nesposobnosti zapustiti, ^^ann kupuje belokranjske gozdo-to^mo v Špektilacijske svrhe. O iia-5)0 rf** hoffmanna je bolje, da ne pišete^ ^Pozarjamo samo, da so že neka* ^ dopisi poročali, kako je v Crnom-naše ljudi z »Windische Ojpjožatlamo g: ministra. 2a ag: Uim0, reformo, da vlada vsled tega ^belokranjskim ljudstvom veliko (oy , nje- Nismo proti prodaji goz-U gozdove naj dobi v roke na-H ,	°’ ne Pa razni židovi, ki stoje
°nrnannom.
JttrcT~ ^mrla je na Vrhniki gospa Ana r°^ Jesenovec, v 71. letu staro-Ita	Je danes popoldne Ob 3. uri.
miru počiva!
HoseTr Napad in težka poškodba. Pri
Ib 28 Mihaelu Kušarju v Podutiku »Ovsifi Septembra zvečer Jožef Selan, iz Zaptlž kuhal žganje. Po-ia je n°^1 Je šel spat na svisli In tam ^dela apa(^el neznan moški in ga začel Ji 2a*12 nožem in z ročico od vo-c 6 Je Obupen .boj na življenje Siniti , elanu se je slednjič posrečilo Srnt Opova i2 svisli, sam pa s6 Je * 2} rri 2^elan zgrudil v njrvo. Imel an. Njegovo stanje je zelo ne-^'v napadalcu ni sledu.
JJku yNesreča v rudniku. V nekem rud-J d0v Kaliforniji je izbruhnil požar, ki *riev .1’ da se zasul rov> 47 ru' V 8e le zadušilo vsled ogljenih Dli-
^reta 7Znaku bede' V Cer,inu ie Mar-etn0 uv 0rn usmrtila sebe in svo;o pet-r^o, ker se na noben način ni * Poživljati.
— Ravno o pravem času. Lunebur-ško porotno sodišče je obsodilo na smrt nekega zločinca Miillerja. Njegova prošnja za pomilostitev je bila odklonjena. Tik pred usmrtitvijo pa se mu je posrečilo, da je v celici izpodkopal zid in jo popihal.
— Roparski napad. Te dni je napadlo 5 zakrinkanih razbojnikov Nikolo Sokoloviča in njegove tovariše, ki so bili zaposleni v opekarni pri Kruševa-cu. Oropali so jih 12.000 Din. Orožni-štvu se je posrečilo* razbojnike areto-vati.
— Krvav spopad z uporniki v Crnl
gorj. V noči od 25. na 26. p. m. se je spopadla neka patrulja z skupino upornikov, ki jih je vodil poznani razbojnik Gjorgje Kustuaič. Upornikom se je posrečilo po daljšem boju izginiti v megli. Na bojišču je obležal 1 mrtvec.
— V Savo je skočila v Zagrebu v nedeljo z železniškega mosta neka deklica. V jopi, ki jo je nesrečnica pred skokom odvrgla, so našli listek z naslovom nekega stanovanja, v katerem pa je policija našla samo neko prostitutko ki ni hotela ničesar vedeti o kakem sostanovalcu. Policija poizveduje dalje.,
— Zločin 11-letne matere. Jeka Cr-kvevačka je porbdlla V starosti 11 let in 10 mesecev dete, čigar oče je bil težak Nikola Zivlč, ki tudi še ni dopolnil 16. leta. Zakopala sta dete V žemljo blizu hiše, vendar se je za zločin kmalu izvedelo. Z ozirom na njund miadoSt Sta bila obsojena pred novosadsko poroto Zivič na 2 leti in 3 mesece, Crkvevačka pa na 1 mesec zapora:
— Nepoštena uslužbenka) V Celju je uslužbenka Marija Kralj pokradla svojemu gospodarju iz zlatarske trgovine več briljantov, zlatnine in nesaj zlatega denarja, v skupni vrednosti 100.000 kron. Kraljeva je potem z ukradenimi stvarmi odpotovala v Gradec ln jih tam skušala spraviti v denar. Pri prodaji pa je imela smolo. Tamkajšnja policija jo je aretirala in izročila sodišču. Nadalje je bil aretiran tudi meti brat Ivan,, ker je na sumu, da je soudeležen pri tatvini.
— Konjski prijatelj. Jernej Pušanc, hlapec pri Matiji Kodela na Glincah je iz svojega ležišča v hlevu zapazil, kako neki neznan lopov oprezno odvezuje gospodarjevega konja. Hlapec je urno skočil na noge in zgrabil lopova za vrat Po hudi borbi se je tatu posrečilo, da je ušisl, izžubil pa je V hlevu svojo poselsko knjižico, glašečo se na ime Ivan Gričar.
— Moderna vlomilska tolpa. V Berlinu so te dhl aretjrali vlomilsko tolpo, ki je oropala preko lS največjih berlinskih konfekcijskih trgovin na. zelo predrzen način. Preko streh sosednih hiš so prišli na streho trgovine, jo odkrili in se spustili z vrvmi v poslovne lokale- Na isti način so odnesli oropano blago. Podjetja so oškodovana za milijone. Sedaj je policija napravila konec nihovemu »delovanju«.
— Komunistični Monte Carlo. Moskovski Sovjet je dal nekemu privatnemu podjetju v najem vrt »Crimitagcr kot kazino, ki ga jfe najemnik ptetiredil v pravi Monte Carlo, kjer igrajo vse hazardne igre. Moskovski Sovjet je na vse očitke, da to dopušča odgovoril, da je le na ta način mogoče spraviti v red moskovski proraŠuri, ker plača najemnik nekaj trilijonov rubljev najemnine.
— V Evinem kostumu. V nedeljo okrog 1. ure popdldrie se je opotekala po Tkalčičevem trgu neka ženska v popolnem Evinem kostumu, kar je seveda vzbudilo veliko senzacijo. Mimoidoči so Evo spravili v vežo neke hi-Še iri došli redar Jo je spravil, s ppi<io5-jo nekega kočijaža v paradiž na policiji
Ljubljana.
= Smrtna kosa. Umrl je v nedeljo zvečer po dolgem bolehanju kanonik g. dr. Josip Gruden. Pokojnik je bil na-obražen in delaven mož. Svoje spise je priobčeval v raznih znanstvenih revijah. Pogreb je bil včeraj. — Blag mu spomin!
= Umrl Je po kratki mučni bolezni g. Jurij Cezar, član 1. ljublj. postreščkov. Zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Blag mu spomin.
= Pobeg. Iz Rokodelskega doma v Ljubljani je pobegnil neki 13 letni deček. Oblečen je v šive ali hlače in ogrnjen z rjavo pelerino. Kdor bi kaj vedel o njem, se prosi, naznaniti Alojziji Zrimšek, Hrenova ul. 17.
= Tatvina kolesa. Dne 1. t. m. je bilo Josipu Severju ukradeno jzpred gostilne pri »Levu« na Gosposvetski cesti 4000 kron vredno kolo.
=? Policijske vesti. Ivanki Lukežič na Glincah št. 11 je bilo ukradenih par ženskih čevljev. — Ivani Bizjan je bil z mlekarskega vozička, katerega je pustila pred nunsko cerkvijo ukraden rdeče pisan prt, vreden 500 kron. — V noči od 28. na 29. sept. je neznan tat ukradel gostilničarju Sadniku v Batko-vi vasi 2 namizna prta.
= Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 24. do 30. sept. t, 1. je bilo v Ljubljani rojenih 29, umrlih 18 oseb, od teh 6 tujcev. Vzrok smrti: 2 jetika,
1 pljučnica, 1 dušljiVi kašelj, 1 trebtlSM legar, 1 otročiška vročica, 1 zastrup-ljenje rane, 2 možganska kap, 2 srčna hiba, 1 rak, naravni smrtni vzroki 7. Naznanjene nalezljive bolezni: 1 Škrlatica, 1 trebušni legar, 3 griža, 1 dušljivl kašelj in 1 otročiška vročica.
Cirkus Henry. Uprava cirkusa odpotuje V Berlin po nove atrakcije, kakršnih v Ljubljani še ni bilo videti. O resničnosti se publika lahko prepriča. Program se naknadno objavi! NaJ-večje senzacije v Evropi!
=s Trgatev. — Mladinsko društvo »Mladost« v Trnovem priredi v nedeljo 8. t. m. svojo prvo vinsko trgatev. Vabijo se prijatelji društva posebno pa Trnovčani.
Haribor.
UsposobljenostnS izpiti za obče ljudske in za meščanske šole pred državno izpaševalno komisijo v Mariboru (na drž. moškem učiteljišču) se prično dne
3. novembra 1922 ob osmih zjutraj. Prošnje, ki naj bodo pisane na celi poli, naj se vpošljejo pravočasno potom okrajnih šolskih sVetov, da bodo do 25. oktobra t- 1. v rokah izpraŠevalrie komisije. Odgovor na prošnjo dobe 16 oni kandidatje in kandidatinje, Iti R izpitu fae bodo pripiiščeni.
Ptuj.
Dopisniku »Tabora«. Tukajšnji dopisnik »Tabora« me je v štev. 222 nesramno napadel. V odgovor navajam le sledeče: 1. Nikdar se nisem vdinjal demokratom, ki torej niso imeli povoda mi izkazovati milosti pri volitvi podžupana; če so pa to storili — ni to moia briga in so najbrž sodili o meni pravičnejše kot dopisnik »tabora«. 2. Očitek, da sem se pritepel šele po vojni v Ptuj, je laž, ker se tukajšen domačin iz najbližje Ptuske okolice ter mi je bil Ptuj poznan osebno že takrat, ko še dopisnik o Ptuju niti vedel ni. 3- Kar se tiče vseh očitkov navedenega dopisa v stanovanjskih zadevah, opozarjam dopisnika samo, da je bil sam več let pri-sednik večih stanov, oblasti v Ptuju in da je bii kot tak ravno oh tisti, ki je svojeČasno pripomogel svojemu bratu, o katerem piše v dopisu »proti obstoječim določbam stan. naredbe« preureditev stanovanjskih prostorov v obratile. Kot večletnemu prisedniku stan. oblasti mu mora biti gotovo znan § 17 pravilnika, kateri to izrecno prepoveduje. Ako pa se je to že zgodilo, opozarjam današnje stan. oblastvo mestnega magistrata na člen 21, točko S obstoječe stan. naredbe, ter javno pozivam stan. oblastvo, da to pogreško popravi, ter da pri vedno huje rastoči, stanovanjski bedi, te prostore, v smislu citiranega člena ponovno dodeli kot stanovanje ter tako ugodi žakBHitim predpisom. Prcp stori so bili preurejeni šele leta .1920.
4. Omenjam, da še do danes ni bila po stan. oblastvu nobena soba rtakaz&na Kraj. organizaciji NSS v Ptuiu, tudi ne za Časa mojega predsedstva; pač pa je gostilničar dovolil souporabo ene sobe lokala stranki in to le za gotove ure .v tednu, kar ne spada pod kompetenco stanovanjske oblasti. Ako pa tni dopisnik dokaže le en protizakonit, protisocialen, nepravičen čin v mojem uradnem poslovanju, je na razpolago II. inštanca stan. oblasti v Ljubljani, even-tuelno tudi sodnija. Slednjič Še opozarjam dopisnika »Tabora«, da odgovarjam za naprej, kar sem že enkrat javno omenil, le na dopiSe podpisane 2 DOl-nim podpisom ter smatram vsak očitek, ki si ga dopisnik ne upa podpisati ža podel, zahrbten, nečasten in uma' zan napad. Končno še omenjam, da ni sem .dopisnik niti »Noy$ Pravde«* niti »Jugoslavije«, (slednje radevolje potrju jemo. Op. uredn.), ter da nisem pisec članka o mizarju Sagadinu v »NgvI Pravdi« in sploh nisem z istim člankom v nobeni zvezi. Ce pa Želi g. dopisnik »Tabora« imeti še kako pojasnilo od mene — ali če želi mogbče boja — i-o • tem pa le ha plan iti.ne zahrbtro za krinke in kulise. — Anton Blažek, podžupan.
Gie^alššče in glasba^
Ivan Cankar: „Hlapci
Repriza je bila še boljša Od jftSttil-Jere. Ljubezen do dela odstrani reži serja se je zrcalila še jasneje.
Duh Cankarja-preroka je bil podan markantno, mestoma debelo podčrtano Mislim; da je ni drame, ki bi bila bol; slovenska kot ta. Zato so Siveli igf^Ič' na odru in uživali avditorij. Mestoma žašoplo, ž molčečim ŠpoznŠVŠijjem. — Dodatno k prvemu poročilu ofiierijam Ločnlka kot Komarja. V tej vlogi tič Ločnik ves v svojej obleki: poda se mu naturno, pa tudi ne stopa iz nje... Ta hlapčevska duša, reprezentant svojega časa in plemena je neštetokrat Še danes skrit pod mehke peroti šo^ in vere. Mnogo teh Komarjev in nadučiteljev je še živih med nami.
Izredno tipičen in Čudovito naraven je kovač Kalander Danilo. V takih vlo gah je neprekosljiv. Tip-graditelja, moža bodočnosti in ielezne volje, visoko nad bolehavo šentflorjansko dolino be-
dečega fie bi bil ffidžel nihče' b6Ue
podati.
Od nekdaj pa se pri nas niso posrečile ljudske scene. Tudi sedaj ne. Ti ljudje na odru niso naši kmetje in^ tud! riaši pijanci ne. To so podobe iz Šent-peterskega predmestja, Mestnega loga in Petercove žganjarne. Gregorin se je v županu odlično premagoval zaiti v te vode in sebi na škodo; M. Danilova je podala nekoliko koketno cvetličarko
— o županovi hčerki polni vedre in Čvrste narave ni bilo čuti dosti.
Pa te malenkosti bodo Izostale. —• Delo našega velikega spoznavalca pa bo ostalo, ostale v njem najtišje besede, ki jih je govoril slovenski Človek o našem bistvu in zlu..-.
Premijera senzacljoiielne drame R.
U. R. se vrši danes, v sredo dne 4. okt. ob osmi uri zvečer. Drama, kt je opremljena s popolnoma originalnimi kulisami in pohištvom, ter zasedena ž najboljšimi dramskimi močmi, se dogaja v daljni bodočnosti —v zavodu, kjer izdelujejo žive ljudi. Dejanje je vseskozi napeto, nenavadrio iri učinkovito.
Zdenka Mirka Greguričeva, ki bo
v pbttdeljek, 9- oktobra koncertirala v Ljubljani je mladostno dramatična pevka s koloraturo. Naštudirane ima razne glavne partije v operah Faust, Butterfl^, Trubadur, Boheme, Lohen-grih itd. Na vzporedu njenega koncerta bodo žastopani s svojimi skladbami Skladatelji Konjovič, Hatze, Vilhar, Zajc, dr. Schwab in Bajič izmed domačih, ffiPd tujimi Saint Saens, Puccini, Mozart in Gounod z opernimi arijami.
— Ker je bilo v kritiki g. dr. Schwaba, ki smo jo prinesli v soboto, tudi rečeno, da bo »Glasbena Matica« , dvignila go. Greguričevo Iz hepoznanosti, pripominjamo izrecno, da ga. Greguriče-va nikakor ni začetnica, kakor bi se to ev. dalo sklepati iz citiranega stavka. Ga Greguričeva je, kakor smo že poročali* opetovano dajala koneerte na Hrvaškem, le zadnji čas ji je bUo to vsled omožitve onemogočeno. Pač .pa še r$ nastopila <t Slovefiijl ln bo njen pondeljkov koncert prvi nastop pred našo publiko.
Instrumentalni ponk na konservatoriju Glasbene Matice v Ljubljani se prične v četrtek dne 5. t. m. ob 2. popoldne- Poučevali se bodo sledeči inštrumenti: Flavta, klarinet, pozavna, rog, trobenta- Gojenci naj se zberu točno ob 2. pop. v sobi štev. P v poslopju Glasbene Matice, Vegova ulica Štev. 7. I. Za omenjene inštrumente se lahko priglasijo Še novi gojenci. — Ravnateljstvo.
Pevski zbor Glasbene Matice r Ljubljani. Danes, v sredo dne 4. t. m. skupna pevska vaja ža koncertni nastop dne 16. okt. t. 1. Vsi in polnoštevilno! — Odborv
Javna produkcija pevske šole pof. dr. Pavla Kozine. Vsako vestno delo naj javnosti predloži svoj letni obračun; zato priredi prof. dr. Kozina tudi letos javno prochikcijo svojih zrelejših učen-QfiV, da dokaže javnosti napredek enega leta. Produkcija se vrši v petek 6. t. m- v dvorani filharmoničnega društva.. Začetek točno Ob 8. Vstopnina prosta.
irnost in »tat.
Večer dramatičnih plesov. V soboto 7. oktobra priredi gdč. Valerija Kra-tiflBva v Filharmonični dvorani \T<?č5r dramatičnih plesov. Gdč. Valerija Kra-tinova je voditeljica svetovnoznane plesne in ritmične šole J. Dalcrosa v Hellerau. Njene jugoslovanske učenke so jo naprosile, da poseti tudi Jugoslavijo. Danes nastopi v Beogradu, odkoder prispe v L'^» ano. Poseonost njenega sporeda so piesi brez glasbe. Radi te novitete za Ljubljano vzbuja njen nastop splošno zanimanje.
»Žalostne roke.« Zbirka pesmi. Zložil Anton Vodnik. Cena broš. zvezku 10 Din. Dobiva se pO vseh knjigarnah. Knjižico, ki obsega 30 različnih pesmi, toplo priporočamo.
Emil Adamičevi ženski dvospevi s Spremljevanjem klavirja, katere je založilo pevsko društvo »Ljubljanski ZVon«, bodo v kratkem dotisk^ni. Vsebina: 1. Sojnce sije, zeleni livada, ,2. Kje si dragi, da te ni, 3. Poj petelin, zoro mi naznani, 4. Dragemu so se oči skalile in 5. Zgodaj v,stala mladaje de-vOjka. Besedila teh prelepih skladb so vzeta iz Cv. Golarjevega fPlsanega polja« (Iz bosanskega perivoja). *— Naročila na izdajo sprejemale sedaj pev-šk6 društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani, Narodni dom, I. Društvo namerava kot ptflioditfft izdajo skladb naložiti 12 moških in mešanih,zbo?oy skladateljev Janka Ravnika, Emila Adamiča iri Josipa Pavčiča. Naslovno stran jfe naslikal akad. slikar in skladatelj ž. Saša Šantl.
Mala Pesmarica se je pevcem tako priljubila, da šo nekateri zvezki že popolnoma pošli in bo treba oskrbeti ponatis. V 12:- številki Je natisnjen pH-ljubljeni E. Adamičev zbor .»Vasovalec«, prihodnji zvezek pa prinese A. Lebanovo »Podoknico«.
Društvene vesti.
Družba sv. Cirila ln Metoda svojim podružnicam. Veliko je še C. M. podružnic od katerih še do danes nismo prejeli ne izkazov odborov, niti računa. Vse tiste prosimo in opominjamo, ds skličejo občne zbore; IžVOliJt) CdBore in poberejo še pred zaključkom leta članarino: Poučene so po večini vse n&Sa podružnice o velikem pomenu, M ta ima naša družba, ter tudi o ofcromnem delu, ki ga vrši. Zato pričakujemo t vso zanesljivostjo, da bodo podružnice zopet pričele plodonosno delovati v korist in blaginjo našega celokupnega naroda. Družba apelira na narodno navest in rodoljubno požrtvovalnost vsega narodnega občinstva. Dela je mno* go, delavci kje ste?
— J. N; A. D. »Jadran« iavlja svojim članom, da bo gospodarska zadruga J* N. A. D. »Jadrana* otvorlla IHCB-zo v Akademskem kolegiju / Ljubija^ okoli 20. oktobra t. I. Vsak tovariš mora plačati celo hrano, ki bo stala okrog K 38 dnevno. Rok za vlaganje prošenj za sprejem v Akademski k:»h« gij je določen do 10; oktobra t. 1. Gleda vlaganja prošenj za štipendije univerz® še nima nobenega navodila, upamo Pfl« da se v najkrajšem času zgndi. VIŠUva štipendij je normirana na 200 Din mesečno, višina podpor je še negotova. Štipendije in podpore dobijo dijalci, katerih roditelji ne plačajo več nego Dlft 30 neposrednega davka ter ustrežejo študijskim zahtevnm. Vse potrebne listine za priloge naj prinesejo tovttiU $ seboj k inskripeijl: Glede vseh natanj-kosti se obrnite direktno na »Jadran«, Tomanova ulica 3. — Odbor.
Mladinsko društvo »Mladost« t Trnovem priredi v petek, dne 6. 1 <6. svoj tretji prijateljski večer t običajnim predaVarijem.
SVENGALI.
Za zdravnike, sodnike, advokat^ ljudske govornike in politike, ža vse bi morale biti Svengalijeve produkcije — če' že rabi ta Izraz — silni pripomoček
spoznavanja pojavov, E so jim prt« vsaki dan po svojem poklicu.
Ob Svenialijevih poizkusih spoznavaš bistvo in moč tiste šile, ki je izvor vseh dogodkov svetovne zgodovine. Ob Svengalijevlh poizkusih postane ta nevidna sila — Sugestija — nekako vidna, slediš jih od počfetkov do efekta, od elementa do elementa,- do sinteae.
Naenkrat ti je jasno, kako so se mogli izvršiti zločini, ki so zabeleženi t Pitavalu; kako S£ j$_pripravljal ,um$f ha barohici Vivante na Dunaju, ki Je bU rezultat dijlgddobne sugestije baroničinega sorodnika Davita na morilca Frankeja. Proslula obramba Franktjc-vega zagovornika _dr. Pressburgerja se da dobro razumeti, Če si opazbval Svengalija pri delu.
Povdarjam: za človeka, katerega vodi poklic £ profilemom, ki so združeW & Svengalijevimi podukeljami, so bila Svengalijeva izvajanja ne samo interesantna, temveč tud| .silno jastruktivna.
Šverigall pi ne izvaja svojih poit« kusov samo pred množico, kjer je kontrola težka in sugestija lažja. On se tudi kritičnih oči* ljudi brez predsodkov, n* ogiba.
Minulo soboto je Svengali kazal svoje zmožnosti v ožjem krogu in 31r cer na praktičnem zdravniku, M stoj na zelo odgovornem mestu. Na njem je v svrho neposredne kontrole in v, svrho analize vršil poizkuse iz sugestije, ki so se nad vse sijajno obnesli, posebno sijajno Še zato, ker so bili vsi pojavi takoj na mestu objašnjevani s stia* ni »media« samega.
Nad vse frapantni so bili dalje njegovi poizkusi iz telepatije. Igla se je X luksurlozni sobi skrila v sredo cvetic, katerih jS bila polna vaza. Z zavezanimi očmi je našel Svengali z medijem, ki zajamčtije popolno kritičnost (po poklicu odvetnik), tekom par minut isto Z istim medijem je našel med par sto knjigami določeno krijgo, po nedolgem listanju določeno stran in prebral določene besede.	-i
Vtis vseh teh poizkusov je bil Toda Svengali se ob splošnem začudenju kritičnih ljudi ne prevzame, ne sTUž pa v tajinstvenost, temveč objasnjuj« svojo rtioč j: voljo in vztrajnostjo. Svojo sposobnost čitanja misli pa s' Hclm-holtzovim izrekom, da ima vsak duševni pojav svoj fizični l^relat.
Sodba udeleženc&v Ocenjenega zasebnega večera je bila, da je SvengalJ Potenca, ki ga dičt resnost; in da SO negove sposobnosti, kakor Čudoviti, vendar resinlčne.	Dr. <£
fnodni^ nakit, vse potrebščine za šivilje in krojače
najceneje pri:
fi.lliii0Mnmii. 505S,
Ljubljana, Mestni trirStriO.
E. GABOKIAU:
Zločin v Orcivalu.
(Dalje.)
i »Ne,« je odgovoril policijski agent, »ne pretiravajte. Vam a^°^eni znan0’ da ie sodnija polna prizanesljivosti do nedolzmkov, katerih imena so zapletena v takšne mučne za-ueve.«
»Prizanesljivosti? Naj bo sodnija še tako prizanesljiva, kaj pomaga njena dobra volja spričo bedaste javnosti porotnih razprav! Srca uradnikov se dado omečiti; a kako hočete omečit petdeset žurnalistov, ki si ostrijo peresa in režejo papir že ves čas, odkar se je razvedel valfeuilluski zločin? Ti ljudje ©odo prežali na vsako najmanjšo stvar, ki more ustreči niz-Kotni radovednosti množic! Mislite li, da bodo nama na ljubo molčali o kočljivih nastopih, ki se jih bojim in katerih privlačnost bo tem ogromnejša spričo morilčevega imena in ugleda? * ,.se. združujejo v tem procesu vsi predpogoji, ki zagotavljajo dnevnikom podvoji no razprodajo? Oh, ne manjka mu ničesar: ne prešuštva, ne strupa, ne osvete, ne krvi. Laurence ho predstavljala romantično in čuvstveno plat zadeve. Ona, hioje, postane junakinja senzacije izpred porotnega so-£ im P°r°čevalci bodo razmazovali, kolikokrat je zardela in Koliko je prelila solz. Tekmovali bodo med seboj, kdo popiše točneje njeno vnanjost, obleko in nastop. Škandala gladni listi Jo potegnejo v širjo in brezstidnejšo javnost, nego je mora prenašati poulična vlačuga; vsak čitatelj bo imel nekaj od nje. ui os*udno. Izročena bo javnemu posmehu. Fotografi odo oblegali njeno hišo in če se jim ne bo hotela dati slikati, Dodo prodajali podobe kake ničvrednice za njeno. Hotela se do skriti, a kam? Kje najde rešetke in zapahe, ki jo obvarujejo neizprosne radovednosti zijal? Slovela bo. Dobička željni llmonadarji jo bodo obsipali s ponudbami, naj pride k njim za blagajničarko, in trapasti Angleži ji bodo ponujali svojo roko. 'Ivoliko sramote, koliko gorja! V njeno rešitev, gospod Lecoq, bi bilo potreba, da se njeno ime niti ne bi imenovalo. Vprašam Vas: ali je to mogoče? Čakam vašega odgovora.«
Mirovni sodnik je govoril v nepopisni razvnetosti, a preprosto, brez zvenečega krasnobesedja. Gnev se je bliskal v njegovih očeh; bil je mlad kakor dvajsetleten mladenič: ljubil je in branil ljubljeno bitje.
Videč, da detektiv molči, je ponovil:
• »Odgovorite.«
»Kdo ve?« je rekel gospod Lecoq.
»Ne izkušajte me varati,« je povzel oče Plantat. »Podrobnosti pravosodja so mi znane prav tako kakor vam. Ako pride Trčmorel pred poroto, je Laurence izgubljena. In jaz jo ljubim! Da, vam priznam to ljubezen, pred vami se ne obotavljam odkriti neizmernosti svojega gorja: ljubim jo, kakor je nisem ljubil še nikoli. Osramočena je, izročena zaničevanju; še danes morda ljubi podleža, s katerim bo imela otroka. A kaj zato! Ljubim jo tisočkrat bolj, nego sem jo ljubil pred njeno zablodo, zakaj takrat sem jo ljubil brez upanja, zdaj pa «
Premolknil je, kakor da se je ustrašil besede, katero je hotel reči. Pobesil je oči pred detektivovim pogledom in zardel od bedne in vendar tako človeške nade, ki jo je pravkar razodel.
»Zdaj veste vse,« je povzel z mirnejšim glasom. »Ali ste mi pripravljeni pomagati? Oh, če bi hoteli stopiti na mojo stran, vedite, da sem bogat in bi se štel še vedno vašega dolžnika tudi ako vam dam polovico vsega, kar premorem ...«
Gospod Lecoq ga je ustavil z zapovedujočim vzmahom roke.
»Dovolj, gospod sodnik,« je rekel s trpkim glasom, »rotim vas — dovolj! Možu, ki ga spoštujem, ljubim in obžalujem iz dna srca, bi bil morda pripravljen storiti uslugo; a ta usluga ni na prodaj!«
»Verjemite mi,« je poparjeno zajecljal oče Plantat, »nisem vas hotel «
»Pač, gospod, hoteli ste me plačati. O, ne tajite! Predobro vem, da so na svetu nesrečni poklici, o katerih vlada mnenje, da ne poznajo ne poštenja ne človeškega dostojanstva. Čemu mi ponujale denar? S kakšno pravico me smatrate za tako nizkotnega, da 'se nadejate kupiti mojo ustrežljivost? Ako bi hotel biti bogat, bogatejši od vas, gospod mirovni sodnik, obogatim brez težave v štirinajstih dneh. Verjamete li, da je ta trenutek čast in življenje petdesetih ljudi v mojih rokah? In mislite li, da povem vse, kar vem? Tule,« pri tej besedi se je udaril po čelu. — »je spravljenih dvajset skrivnosti, ki jih lehko še danes prodam po stotisoč frankov, pa bi bile napol zastonj.«
Videlo se mu je, da je ogorčen, toda pod njegovim srdom s 2 je skrivala nekakšna obupna vdanost. Gotovo je dostikrat zavračal take ponudbe.
»Zaman re je boriti z vekovnimi predsodki,« je povzel. »Le recite ljudem, da je tajni policist poštenjak — in tudi mora biti, desetkrat poštenejši od nevemkaterega trgovca ali notarja, ker ima desetkrat toliko izkušnjav, ne da bi se mogel izkoristiti s svojim poštenjem. Recite jim to in smejali se vam bodo v brk. Če hočem, lehko pograbim jutri milijon; najmanj
milijon, in to brez strahu pred kaznijo. Kdo ve to m k 0§to« hvaležen? Dobro vest imam, to je res, a tudi nekoliko v ^ vanja bi se mi prileglo. Ker bi tako lehko zlorabil sk ki so mi jih bili primorani zaupati ali pa sem jih sam ^gr je morda le nekaj zasluge v tem, da jih ne zlorabim, m se bo čutil vsak črviv bankir, vsak faliran trgovec, vsaK Q in vsak notar, ki igra na borzi s poverjenim denarjem, ^ silno kompromitiranega, ako se bo primoran pokazati ? družbi na bulvarju. Policist, fej te bodi! , Potolaži se, ^ večkrat rekel Tabaret, moj učitelj in prijatelj, .zaničevanj ljudi je samo krinka njihovega strahu’!«
Oče Plantat je bil ves poparjen. Samega sebe ni gj razumeti, da je vzlic svoji opreznosti in rahločutju 2 » ^ tako grdo nerodnost. Človeku, ki mu je tako naklonjen . katerega zavisi vsa njegova usoda, je prizadejal kruto za ^ »Nizkotni namen, o katerem govorite, gospod dejal, kakor hitro je detektiv premolknil, »mi je doce\L y čisto napak si tolmačite besedo brez opredeljenega poni ^ sem jo izrekel v svojem razburjenju, ne da bi ž njo kaj meraval.«
Gospod Lecoq se je pomiril.	. arB
»Naj bo,« je velel. »Ker sem bolj izpostavljen žant nego drugi ljudje, mi morate oprostiti, da sem tudi bolj o ^ ljiv. Pustiva to mučno stvar in vrniva se h grofu Trem skemu.«	_	-gl
Mirovni sodnik se je že vpraševal, bo li vobče se . govoriti o svoji zadevi; rahločutnost gospoda Lecoqa, ki * sam opozoril nanjo, ga je zelo genila.
»Končal sem,« je dejal. »Odločitev je v vaših rokah.«
»Ne bom vam prikrival.« je povzel detektiv, »da z^, ^ vate nečesa, krr je silno težko in tudi nasorotuje moji do1 rj« sti. Dolžnost mi veleva poiskati gospoda Trčmorelskega, v* jeti ga in ga izročiti v roke pravici; vi pa me prosite, naj * odtegnem strogosti zakonov.«	i;t>	4r
»V imenu nesrečnice, ki veste, da je nedolžna!«	*
»Samo enkrat v življenju, gospod sodnik, sem žrtvo ^ svojo dolžnost. Nisem se mogel upreti solzam uboge starke, mi je objemala kolena ter me prosila milosti za svojega s' Otel sem ga in postal je poštenjak. Danes hočem iznova P ^ koračiti svojo pravico in tvegati poizkus, katerega mi morda ne bo očitala: vdam se vašim željam.«	#
»Oh,« je vzkliknil oče Plantat ves srečen, »kako. nei2iu na bo moja hvaležnost!«
Toda policijski agent je ostal resnoben, malone žalosti' premišljal je. ,	.	.	. ,;
(Dalje prfl^ —
 __ MALI
g OGLASI
PRODAJA:
l KONCERTNI OLASOVIR. Mestni trg 18-1.	603
GOSTILNIČARJI! Velik, lep In glasan, popolnoma nov GRAMOFON. Kje, pove uprava lista.	599
ENODRUŽINSKO HIS O, stanovanje prosto. Rožna dolina 222. A. Ceh. 591
HIŠO Z GOSTILNO na zelo prometnem kraju z vsem Inventarjem in dvema lepi-
ma vrtoma. Ferdinand Dečman, Celje.	589
DOBRO OHRANJEN PLETILK i STROJ. Naslov v noravi Usta.	597
COUPE VOZ. lep. dobro ohranjen. Popisi pod »Cou-pe voz« na upravo lista. 594
2 TRGOVSKI HIŠI, ena enonadstropna, cena 900.000 kron; druga 300.000 kron v Senovem pri Rajhenburgu. Poizve se prt Franc Culeš, mesar v Senovem pri Rajhenburgu.	588
VODNO MOC za 8 konjskih sil, 3 m padca ali še več, ker je v tem kraju mnogo lesa je pripravna za kako veliko žago ali tovarno. Nahaja se pri državni
cesti. 15 minut od železniške postaje; kar sc bo potrebovalo prostora za stavbo in podjetje se lahko potem odmeri na željo kupca. Naslov pri upravi lista. 573
KUPli
VEČJO BARAKO, dobro ohranjeno. Ponudbe na: Iv. Ogrin, Laverca pri Ljubljani.	593
SLUŽBE:
SPREJMEM DELAVCE s primerno predizobrazbo, da jih priučim papirni stroki. 1. Bonač sin, kartonažna tovarna v Ljubljani, Čopova cesta.	592
POSLOVODJA ali SKLADIŠČNIK išče mesta k večjemu podjetju, popolnoma vešč v marmfaktnml špecerijski in železninski stroku zmožen slov. In nemške korespondence, seda) usluž-ben v večji trgovini mešane stroke kot poslovodja. Ponudbe pod »vljuden in zanesljiv«. poštno ležeče, Litija.	590
RAZNO s
DRUŽABNIK se išče za lesno podjetje v bližini kolodvora v Ljubljani. Prostor za trgovino lesa se odstopi brezplačno. Reflektira se le na trgovce iz dežele. Naslov v upravi lista. 601
SUHE SLIVE, bosanske in srbske v vrečah in zabojih,
več vagonov prešanaga sena v balah samo na cele vagone nudi Ivan Kušič, Brod na Savu	572
SPREJME SE DIJAK, ali mlajši uradnik kot sostanovalec v novi stavbi in v sredini mesta. Stanovanje in hrana dobra. Naslov v upravi lista.	598
DRAZBENI OKLIC.
Prostovoljna sodna dražba glede zemljišča vi. štev. 2019 d. o. Trnovsko predmestje se vrši v nedeljo SL oktobra 1922 ob petnajsti uri v gostilni v Kolezlji v Ljubljani.
Proda se hiša blizu Kole-
zije. Hiša je vila. letos zidana. Prodajalčevo stano-
vanje ali vsaj eno je v dveh mesecih po dražbi prosto. Izklicna cena 1,400.000 K, vadij 10 %. Dražbene pogoje se lahko vpogleda pri notarju M. Hafnerju v Ljubljani, Miklošičeva c. 6.
Ljubljana, 28. sept 1922. Mate Halner, notar kot sodni komisar.	585
ENGLISH LESSONS. Miss Farler returns from England on the 7 of October and will give private English les-sons and cheap courses. In-quiries to be made at the Office of G. Tonnies, Gaje-va ulica from 9—1 and from 3—5.	571
lij
bskor drege pral-neobleiie.pirsiii
5!!8tlo!iiiatQ«sa
T Rgjr.li Ljuhljana.
Sprejemališče:
Šelenburgova u!. 5.
Podružnice:
Maribor, Zagreb, Kočevje, Novo mesto.
L. Miliš, LjubP3
Mestni trg 15
izdelovatell . dežnik®!
Na drobnol Na de&e ZALOGA
sprehajalnih palfc
Popravila točno tn so^99.
Zahvala.
Za obilne dokaze iskrenega sočutja in za mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu svoje nepozabne žene se zahvaljuje
Alojzij Lindtner
pisarniški ravnate!] v p. pri drž. pravdnlštvu v Ljubljani.
flpmPi
Ustanovljeno 1.1396. Ustanovljeno I. 1896.
lini tipi Antonije Kahn s to.
POSTOJNA,
Centrala: Ponteba. Podružnice: Postojna (Poštni predal 17); Villach (Poštni predal 15). Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein.
Odprema vsake vrste blaga. Spedietna odprema živil in zaklane iivine v katerikoli kraj.
II. HIE
je otvoril
u Celju odvetniško pisarno
H in jo pridružil pisarni
1 S. dr. KAROLA LAZNIK, M v Prešernovi ulici št 3.
%
Drniabnikj
se iščejo za dobičkanosno industrijsko podjetje, izdelovanje dnevno neobhodno potrebnega Znamka je že uradno zaščitena. Na razpolag ^ v ugodni legi, 10 minut od južnega kolodvora, vanja, tovarniški prostori, skladišče, pisarna, t«' Sodelovanje zaieljeno, vendar ne pogojno. P°n jtpl z navedbo kapitalske udeležbe se naprosi pod P° predal „76“ MARIBOR.
^tla bila brez oblelm
ADAM in EVA
sedaj tega ni treba, ker se dobe vsakovrstne
obiske za gospode, dame in otroke
/
v trgovini
O. BERNATOVIC
Ljubljana, Mestni trg 5—6.
Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim ie:
MOJ ZVERINJAK
krnica s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas K 20‘—
MOJI LJUBČKI
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu K 32’—
MLADI SLIKAR
10 tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel - barvami ali pastel -barvniki K 12‘—
ČRNI PETER
staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra K 12*-
V*e s* dobi v
Iiiipii
i) Ljubljani, Marijin trg
Blago
za prevleko divanov in dntzega polha v veliki izberi, daiie različno platno in jate za tapet-nike, sedlarje itlpriporoča tvrdka
J .S L SRabsrnB,
MTO
Bencin. — Pneumatika Olje. — Vsa popravila. :-: Mast. — In vožnje. :-: Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi
Hugo-Auto d. z o. z. v Ljubljani.
Išče se lokal v
primeren za kako trgovino, na razmeroma nem kraju. Ponudbe pod „lokal" na uprav® **
111*®^
lil
«ES0EZarai$»®®©4
iiiuumuil
»»•I
imunim
s®©®©
Zvezna tiskarna in knjigarna
V L3UBL3ANI • Wo!fova ulica štev. 1.
Poštni predal 74.	::	::	::	::	::	« Telefon 359.
Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje
priporoča.
Zahtevajte proračun! Točno postrežba!
•j
Glavni in odgovorni urednik Zorko fakrn.
jzdaia »Jugoslov. novinsko d. d.«.
#®©©e®BKKXffiE;©©®tg!2SMB®®©@®c
Tiska »Zvezna tiskarna* *