75. številka. Ljubljana, v ponedeljek 4. aprila XX. leto, 1887 nifir hhajii vsak dan zvef**r« izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemali za a vs tri jsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pel leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jtden meeec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez; pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa Be po 10 kr. za meec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ver, kakor poštnimi znaša. Za oznani|la plačuje se od cetiristopne petit-vrste. po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr., če se dvakrat, in po 4 kr. Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnifivo je v Rudolfa Kirbiša hifii, »Gledališka stolna". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Interpelacija poslanca dr. L. Gregorca in tovarišev do ekscelence gospoda ministra za bogočastje in pouk. Dne 10. februvarja t. 1. bil je prečastni gosp. dr. Josip Kaha, kanonik Sekavskega stolnega ka piteljna, imenovan knezoškotom Krškim na Koroškem. Imenovani si uje Častno kot veleučen in pobožen duhovnik ter je tndi Slovencem že pokazal brezdvojbenih simpatij ter baje obljubil naučiti se drugega t. j. slovenskega, jezika deželnega na Koroškem. Sedaj slovenščine nikakor ni zmožen. Podpisani poslanci ne morejo dognanih dogodkov preinačiti, hočejo tudi najboljšega nadejati se od izvrstnih lastnostij novega knezoškofa koroSkega. Vkljub temu čutijo dolžnost varovati načelo, katero se je sedaj že drugič na Koroškem prekrhnilo, načelo namreč, po katerem bi moral vsak višji duhovni pastir popolnem zmožen biti jezika svojih škofljunov. To načelo se je tukaj prekrhnilo in žalilo, to pa ne toliko od strani duhovske oblasti, marveč od strani drŽave, namreč od strani našega roinisterstva za bogočastje in pouk. Vsled tega postane sicer le cerkveno vprašanje še prav narodno in politično vprašanje, katero je Slovencem tem večje važnosti, ker je tem boriti se za narodni svoj obstanek. Po uradbenem »šematizmu Krške škofije I. 1886 šteje ta v 25 dekanijah: 342.067 rimskoka toliških kristijanov; 13 dekani j je nemških, 6 pa slovenskih in 6 slovensko-nemških. Nahaja se ondi 358 župnij in kuracij, in sicer 226 nemških, 121 slovenskih, to pa največjih po številu ljudi j, in 11 slovensko nemških. Zraven 212.000 nemških štejemo 130.000 slovenskih katoličanov. Z ozirom na te statistične razmere je tudi prvostolnik nadškof Salcburški v svojem poročilu do vlade zastran reguliranja škohjstev na Koroškem in Štajerskem dne 21. julija 1853 razločno izjavil, da bode sedaj možno za Sekovsko škofijo (Gradec na nemškem Štajerskem) nastaviti neslo -vanskega škofa, toda za škofijo Lavantsko (Maribor na slovenskem Štajerskem in za Krško škofijo Celovec na Koroškem) bode treba v škofe od birati le takih mož, kateri so poleg nemškega tudi slovenskega jezika popolnem zmožni. Slovenski poslanci (Gregorec, Vošnjak, Pfeifcr, Šuklje. Poklukur, Kluti, Tonkli, Nabrgoj) so z ozirom na povedano ob konci oktobra 1.1. knezunad škofu Salcburškemu in njegovim sufraganom poslali prošnjo, naj za Koroško skotijo pri ministerstvu za bogočastje in pouk le take može za škofovsko čast priporoči, kateri so obeh deželskih jezikov koroških popolnem zmožni. Po vsebini podobno prošnjo so ob jednem do poslali tudi ministru /ji bogočastje, kakor završeno imenovanje kaze — n uspešno. Uvažajoč torej, da slovenščine nezmožen škof na Koroškem se ne more s 130.000 svojih škoflja-nov v njih materinščini pogovarjati, njih sam ne učiti ne tolažiti, uvažajoč, da mu je nemogoče delovanje slovenske svoje duhovščine glede na njihovo pridigo-vanje in razlaganje krščanskega nauka v šoli in cerkvi samemu nadzorovati in pravično ocenjevati, uvažajoč. da je minister bogočastja sedaj Že drugokrat za Koroško nasvetoval slovenščine ne zmožnega Škofa kar mora Slovence v njih najsvetejših rečeh, verskih in narodnih, najbritkejše raz-žaliti, uvažajoč naposled, da j m vse to moralo eksce-lenci gospodu ministru bogočastja in pouka znano biti, poslužujejo se podpisani poslanci svojega jim v ustavi zajamčenega prava ter vprašajo javno državnemu zboru zastran svojega uradbenega poslovanja odgovornega gospoda ministra za bogočastje: 1. kateri uzroki so ga napotili opravičene želje Slovencev tukaj prezirati in 2. hoče li pouzročiti, da se za Koroško precej namesti slovenski pomoćni škof. Na Dunaj i dne 8 sušca 1887. Dr. Lavoslav Gregorec, Miha Vošnjak, dr. Ferjančič, Hren, dr. Vitezič, Vojnovic Rafael Pozza, dr Ma-sovčič, Borčič, dr. Bulat, Ignacij Swiežy. Jos. Hein-rich, Jahn, dr. Gregr, Pleva, dr. Vašatv, M. Haj*5k, dr. Trojan, dr. Engel, Fr. Veselv, Hevera, Adamek, Vrany, Fišera. Dilrich, Fabian, Vratislav. Občni zbor pisateljskega podpor, društva, vršil se je v soboto dne 2 aprila pri obilni udeležbi društvenikov. Predsednik dr. Vošnjak pozdravil je navzočne, potem čital je tajnik profesor A. Raič sledeče poročilo o društvenem delovanji: Čestita gospoda! Drugi pot mi je čast stopiti pred vas z letnim poročilom. Pri zadujem občnem zboru dne 17. aprila 1886 volil se je bil novi odbor oziroma izvolil se je stari odbor znova izvzemši ravnatelja Novomeškega gimnazija g. Senekoviča, ki po §. 11, 1. društvenih pravil ni mogel biti dalje odbornik; na njegovo mesto bil j« izvoljen g. prof. Vrhovec, tako da so bili v odboru gg.: predsednik dr. Vošnjak Josip in odborniki: Hribar Ivan, Leveč Fran, Petričić Vaso, Raie Anton, Tomšič Ivan in Vrhovec Ivan, dokler ni poslednjega poklicala osoda iz Ljubljane v Novomesto. V prvi seji dne 14. maj-nika konstituiral se je odbor tako, da je izvolil podpredsednikom Levca, denarničarjem Petričića, tajnikom pa poročevalca. Kakor prvega leta, tako se je odbor razgovarjal i minolega društvenega leta pri vseh sedmih odborovih sejah (14. majnika, 23. junija, 25. avgusta, 27. septembra, 21. oktobra 1886, 6. februvarja in 9. marcija 1887) o tem, kako bi mu bilo mogoče društvo povzdigniti, kaj mu je storiti na društven prospeh. Ker se je bito že pri občnem zboru sklenolo zleteti na belo nedeljo (2. majnika 1886) na Šmarno goro. priredil je odbor ta izlet in še več drugih na več strani, kateri so se vsi dobro obnesli? Društvo je iztetelo 3. junija v Dol, 11. julija v Prevoje, 8. avgusta v Velče in 19. septembra v Kranj. — Društvo se je i udeležilo velike slavnosti južno-štajerskega pevskega društva v Ptuj i dne 15. avgusta 1886 po štirih za-stopnikih-odbornikih in obilnih inih društvenikih. Društvu pa je bilo i pieteto vršiti minolega leta in zato je položilo 8. junija venec na grob prerano umrlega nenadomestljivega 1 prvoboritelja na Malem Štajaru — Kaića Božidara; dne 11. julija odkrilo je spominsko ploščo dr. Jakobu Zupanu, ki se je uzidala na društvene troške na njegovem rojstnem domu v Prevojah; dne 19. septembra položilo je venca na gomili pesnikov prvakov dr. Preširna in Jenka na pokopališči Kranjskem iti dne 14. janu-varj« t. 1. položilo je venec na grob prerano umrlega pisatelja učenjaka in pripovedovalca prof. Erjavca Frana. Društvo jo zastopal in v njegovem imenu položil venec na pokojnikovo gomilo dru-štvenik g. Trstenjak Anton, ki seje vozil na lastne troške v Gorico; — bodi mu tem potom izrečena hvala. Kar zadeva izlete, pokazali so se dobre in LISTEK. L i i ć e. Crtice Frana Mažnranića. U Zagrebu 1887. Tako se zove knjižica, s kojo je mladi pisatelj iznenadil hrvatsko občinstvo. V nji zbranih je Štirideset „crtiea, ki so izhajale prošlo leto v „Vienciu. Snov so jim razni dogodki in doživljaji pisatelja. V lepem uprav pesniškem jezici slika nam pesnik te dogodke in doživljaje, utise iz življenja in obraze iz prirode ter kaže v njih svoje nazore o tej ali onej stvari. Kar je izjavil Turgenev v svojih „stihotvo-renijah v proze" isto velja tudi o „Lišću": »Pustj vaš čitatelj ne probčgaet etih stihotvorenij v proze sporjad: emu, vSrojatno, skučno stanet — i knižka vvvalitsja u nego iz ruk. No pustj on Čitaet ih v razdrobj: segodnja odno, zavtra drugoe, — i koto-roe nibudj iz nih, možet bytj, zaronit emu čtonibvdj v. dušu." Da pa se cenjeno čitateljstvo prepriča o izredni krasoti teh „crticu, podajamo mu tu nekoje v slovenjem prevodu; Pevka. In v gradu je 16pa hi Sna bila.. . PreSiren. Konj me je udaril, moram ležati. Prošlo bo več dni j, dokler ne ozdravim. Poginil bom od dolzega časa--Zevam — — »Da bi bil vsaj oženjen !a — — Zevam z nova. Zdaj čujem iz kuhinje pesem. Poslušam. Gospodarjeva kuhinja tišči se moje spalnice, čujem skoraj vse, kar se notri dogaja. Tega glasu še niBem čul, — najbrže bo nova služkinja. Poslušam. Poje slovenske narodne pesemce, — najbrže je stoprav s kmetov prišla. Poje tožue, mile pesemce. Kako sladko se posluša. Glas jej je čist kakor srebro in mehak kakor prvi poljub Niti sam ne vem, čemu si to devojko tako krasno mislim. Ta glas more samo iz vročega srca izvirati. Samo krasna usta morejo tako sladko peti. Samo nedolžna duša more tako nežne pesemce izbirati . . . Tako poslušal sem več dnij. Petje njeno bilo je često podobno žvrgolenju male tičice, — gotovo se spomina svojega doma, svoje majke . . . Izza kratkega časa umolkne. .Mesto petja čul sem pod večer iz kuhinje žvenketanje sablje in smeh —-- In zopet je pela. A kaj? „Du hast Diamanten und Perlen" — To vam poje ves božji dan! Zdaj glasno, zdaj tiho; zdaj brzo, zdaj polagoma; zdaj tožno, zdaj strastno, — kakor se jej baš duša ziblje, a vedno in vedno ,Du hast--*■ Gotovo jo je to naučil njen dragec, — oni s sabljo žvenketajoči polustvor. Mej tem, ko to pišem, odziva se iz kuhinje ta nesrečni „Du hast!" Iz kože bi skočil! Slovenka — jedva deset dnij v mestu — pozabi že svojih milih, narodnih pesemc. Pri Ijubčku bo pozabila tudi majke in njenih dobrih svetov „Mein Liebchen, was vrillst Du nceh mehr"?!" odziva se i/, kuhinje. Idem, dasi £epast, iz W.e-- koristne, kajti društvo je ž njimi pridobilo nekoliko novih udov (zdaj šteje društvo udov 165 — lani 130'— m sicer' častnih 1,: ustanovnikov 8; pravih 46 in podpornikov 110) in zato kani i letos po letu izleteti kam dalje iz mesta m sicer je /a zdaj do-ločeu izlet v K a m no Gorico, kder se odkrije dne 3. julija t. 1. na rojstnem domu spominska plošća zagovorniku naru.inih pravic dr. Toma n u Lovru: jeseni pa izlet: v Stari Trg pri Slov. Gradci, da se noklmii literarnemu starosti župniku g. Trstenjaku Davorinu o njegovi sedemdesetletnici. C) daljnem poletnem programu pa se ima nocoj razgovarjati občni zbor pri 5 točki. Kakor se je bil lanskega leta priredil Jurčičev večer (18. marca 1886) tako se je priredil i minolega leta Trubarjev večer 3. julija 1886 o pri liki tristoletnice njegove smrti. Večer je bil zanimiv in dobro obiskan; udeležile so se ga i dame. Dne 20. januvarja t. 1. pa je bil banket na čast gg. deželnim poslancem, kojega se je i mnogo gg. dež. poslancev udeležilo. „Da bi se toliko v Ljubljani zanemarjeno društveno življenje vsaj nekoliko povzdignilo in pospeševalo", v ta namen jel je odbor lanskega po-zimskega časa prirejati zabavne večere za društve-nike; ravno minole zimske dobe nadaljeval je tO večere, kajti on je preverjen, da so taki večeri potrebni, da je sveta dolžnost vsakega rodoljuba, da pospešuje po vseh svojih močeh društveno življenje, kajti s tem se pospešuj* vzajemnost in zloga, ki je potrebna še velikim narodom, koliko več pa nam malobrojni tako razkosani slovanski veji. Koliko je odbor dosegel, ne gre soditi j emu nego vam; to pa sme reči z mirno vestjo, da je storil, kolikor je bilo v njegovih močeh V čeri bili so živahni in navadno dobro obiskovani. Da so bili večeri resnično zabavni, zato gre posebna hvala gg. pevcem in bodi jim javno izrečena hvala. Tudi letos so se bili porodili nekoji sestavki, ki bi 8e morda ne bili porodili brez zabavnih večerov. Čitalo se je 17. aprila 1. 1. koj po občnem zboru o koleri, dalje o grofu Erazmu Tattenbacbu. V ravno minoli zimski dobi čitalo se je o Ivanu baronu Ungnadu in njegovih zaslugah za jugoslovensko slovstvo, o vinu, o pe resu in o Ženstvu istočnem in zapadnem, o vožnji z Bremena v New York in Long Island, obširno o „Spominih ua bosensko okupacijo"; kupčijstvu z jabelki in še marsikaj druga. — Iz tega previdite, da be je s temi' večeri več ali manje pospeševalo slovensko slovstvo in moja misel je ta, da se ti večeri ne smejo opustiti, no se mora tem bolje delati na to, da se ti večeri bodoče zimske dobe ožive in prav obilno obiskujejo. Odbor je bil sprožil tudi misel, da bi se postavil Vodniku spomenik na kakem javnem trgu v Ljubljani, meneč, da bi utegnoli nabrani novci zadostovati, koje oskrbuje »Matica Slovenska" ter se je zato v tem obrnol do „Matice Slovenske" in do mestnega odbora, naj volita vsaki po tri odbornike v odsek za stavljenje Vodnikovega spomenika. Ker je bila njegova prošnja uslišana in je „Matica Slo venska" volila gg. Praprotnika, šumana in dr. Jerneja Zupnnca, mestni odbor pa gg. dr. Blehveisa-Trsteniškega, Hribarja in dr. Mošeja, volil je i od bor pisateljskega podp. društva gg. dr. Vošnjaka, Levca in Kaira. Ta odsek je že tudi imel prvo sejo 13. februvarja t. I., pri kateri se je posvetoval o Kaj sem mislil umirajoč? BČto ja bududuroatj togda, kogda mnč pridetsja uiniratj — esli ja toljko bndii v sostojanii togda dumatjV" Turgenev, Stihotvorenija v proze. Bilo mi je osem let, ko se je gradila novljan-ska luka. V tej dobi zna večina primorske dece plavati, — jaz še nisem znal."" Igrajoč se po luki, padem v morje. Potopim se. — — Voda me vzdigni. Na zidu, vrhu sebe vidim deco.---Stezam roki — hočem, da upi- jem,--ne morem! Požiram morje, tonem — — Izgubljen sem. Ta trenotek prehitel sem vse svoje življenje. Vsi grehi mladostne dobe prišli so mi na pamet: sladkor sem jemal, brata tolkel, lagal, sadje kradel ---Zadnja misel mi je bila: „V pekel grem!" — in onesvestil sem se — —__ Izvlekli so me, — a čemu?! v id Nt (Y'.v. prostoru, kjer bi se postavil spomenik, o pripravah itd. Omeniti mi je še. da priredi »pisateljsko podporno društvo" 17. aprila ob 11. uri v čitalnični dvorani predajanje o „hjrjavci in jegovih delih" na koruj$t Erjavrev^ usta^ve* Predavanje prevzel je društveni pooftred.jedtiik^g. .W;of. Lev.e^J. Odbor se nadeja, da prh Je, vsak. drnjigenik k. predavanju in še nagovori, tudinekoji^,,svojjh prijateljev, da pridejo, kaj {i tu gre za^to. da se podpirala dve nežni sjroti slovenskega pisatelja. Minolega leta se je ponudila odboru večkrat priložnost podpirati slovenske pisatelje in sicer ra$-ven.podpore, kojo dobiva ves čas kur obstoji društvo, jeden pisatelj, podpiral se je še drug pisatelj štiri mesece. Dalje se je dovolila podpora nekemu zdaj že umrlemu pisatelju in jegovi vdovi; jednemu pisatelju podarilo se je nekoliko pesniku nujno po trebnih knjig, drugemu dovolilo se je posojilo. Da je mogel odbor toliko storiti v podporo in slavljenje pisateljev, gre hvala razven gg. društvenikov še tudi „banki Slavijiu, ki je minulega leta spet velikodušno podarila društvu 200 gld. Ti kratki podatki vam kažejo, Čestiti gg. dru-štveniki, da je odbor podpiral tam, kder se je pokazala potreba in so se oglašali prošniki, kolikor mu je bilo mogoče in da se je resno staral o tem, da bi pridobil društvu novih društvenikov in s tem pripomočkov za uspešnejše delovanje. Občni zbor je odobravajo na znanje vzel poročilo ter izrekel hvalo banki „Slaviji" za njeno darilo Zatem je prečital blagajnik Vaso Petri čič račun o društvenih dohodkih in troških lanskega leta. Dohodki so znašali na lettinah 26!) gld. 50 kr., na ustanovninah 123 gld. 50 kr., na darilih 236 gld. 9 kr.; troški v podporo pisateljem 214 gld., za vence 19 gld. 90 kr., za slavnost v Kranji 20 gld. razni troški 9 gld. 53 kr. Koncem leta je bila društvenega premoženja 896 gld. 44 kr., od katerega je bilo naloženih 890 gld. v kmetski posojilnici Ljubljanske okolice. Občni zbor potrdil je račun. Pri volitvi odbora nasvetuje g. dr. vitez B l e i-w e i 8, da glede na marljivo in uspešno delovanje, ki se kaže iz ravno prečitanih poročil, naj se volijo per acclamationem sedanji funkcionarji. Zbor je pritrdil z živioklici in izvoljeni so soglasno predsednikom dr. Vošnjak, v odbor Ivan Hribar, prof. Fr. Leveč, V. Petričič, učitelj Iv. Tomšič in prof. A. Raič namesto Vrhovca po predlogu g. ces. svetnika Murnika g. prof Luka P i nt ar. Dr. Vošnjak se zahvaljuje v imenu odbora za izkazano zaupanje in obeta, da bode odbor tudi v bodočem letu svojo skrb in delo obračal v prid društvu in v narodni prospeh. Za pregledovalca računov se izvolita gg. Anton S ve te k in dr. Hudnik. Pri posvetovanji o društvenih izletih pritrdi občni zbor nasvetu odborovemu, da se 3. julija s primerno slavnostjo odkrije spominska plošča na rojstnem domu dr. Lovro T o mana v Kamni Gorici in da se prve dni septembra proslavlja sedemdesetletnica slavnega našega Davorina Trstenjaka v Slovenjem Gradci. Poletu pa naj odbor prireja, kakor lani, izlete v Ljubljansko okolico. Po občnem zboru se je pričel zabavni večer Obsedelka. Aeh jak teiko jarnf niži, Když Hiiili pozdiii na ni padn, a vftr chladnv jeji listečkv nii-.-i/.cin usvadle odkrvva .... Čelakovskv, Odchod. Stara devica! — Obsedelka! — — Ne rogaj se jej! Ako jej je tudi telo in lice „cpigramatično" zašiljeno; ako se tudi oblači nekoliko „premlado"; ako tudi zarudi, kadar se govori o „goli istini", — ne rogaj se jej! Ako ti — ko jo spoznaš — tudi potoži, da sirotica nima več niti otca niti matere — in ti misliš, da bi že sama mogla unuke gojiti--poglej malo globokeje v to na polu ugaslo, od solz rudeče oko, — in ne rogaj se jej! Kako smešna in nepotrebna se nam zdi stara devica! Ali, ako je svojo svrho na svetu tudi zgrešila, — preiskuj čemu? — — in ne rogaj se jej! Jedna je grda in siromašna. — obžaluj jo! Druga ni grda, ali jej je njen izvoljenec, strši jej srce tudi zvestobo prelomil — uzeinši bogato. pod vodstvom gosp prof. Grbica. Ćital je gospod Anton Sve tek nadalievanje in konec svojih zanimivih „Spominov na bosensko okupacijo" ter žel zasluženo pohvalo. Iaboroi kvartet pa- je-ragveaolje-val diuštvemk«? še v pozno noč. — Konečno sklenilo se je prirediti dne 16. aprila še izredni za-b.»vni večer, pri kojem bode predsedoval g. 8 ve tek An&oa, ćital pa bode g. Podkrajšek Fran. Pqlitiči4i razgled. V Ljubljani 4. aprila. „Gaza,fca Narodova graja (iržavno-zborMko večino zaradi njene prijenljivosti nasproti vladi. Vodje desnice se za kulisami bore za osobne koristi in se ne brigajo za poslanske dolžnosti. Že večkrat smo imeli priliko, se prepričati, da nemfikl konservativci neso Slovanom nič pravičnejši kakor liberalci. Da so se semtrtja nam prijazne kazali, temu je le uzrok, ker brez nas ne morejo doseči, kar zase žele. Da je temu res tako, pokazalo se je poslednje dni. V državnem zboru so dr. Gregorec in tovariši stavili interpelacijo, ki jo prinašamo danes na prvem mestu. Vsi nemški konservativni listi pobijajo to našo zahtevo in 'trdijo, da je popolnem pravično, da je Celovški škof ' Ntt* mec, in daje Koroška premajhna, da bi bilo treba pomočnega Škofa'. Ce nov škof ne zna slovenščine, to s cerkvenega stališča nikakor še ne opravičuje nastavljeuja pomožnega škofa. Vitanje države. V Bukareštu Bta dve osobi napali Ruščuš kega prefekta in ga težko ranili. Po bolgarskih vladnih poročilih je dragoman ruskega konzulata v Ruščuku svetoval prefektu Mantovu, da naj pojde v Ruščuk k Hitrovu, ki ima ž njim važne stvari govoriti. Razumeti mu je dal, da se bode potovanje dobro izplačalo. Mantov je vse naznanil bolgarski vladi in slednja mu je dovolila iti v Bukurešt. Hit-iovo ga pa ni hotel vsprejeti takoj prvi dan, amp >k je vsprejem določil na drugi dan. Ko se je zvečer sprehajal Mantov z ruskim dragomanom, sta dva bolgarska beguna začela nanj streljati in ga težko ranila. Tako namreč poroča bolgarsko vladno poročilo, ki pa ni verjetno. Bolgarska vlada seveda bi rada vso krivdo zvrnila na Ruse. Verjetneje se nam zde ona izvestja. daje Mantov šel v Bukarešt, se kaj dogovoriti z ruskim poslanikom, ali vsaj na tak zvijačen način izvabiti od ruskega zastopnika kaj novcev, obetajoč, da bode.delal za rusko stvar. V Bukureštu sta ga napala dva Bolgara iz osobnega sovraštva, ker je Mantov zlasti za poslednjega ust«nka v Ruščuku jako kruto postopal z vladnimi nasprotniki. Mogoče je pa še tudi. da je bolgarska vlada za njim poslala morilca v Bukurešt, ko je zvedela, da se Mantov hoče začeti pogajati z ruskim poslaništvom in se bala, da bi Mantov vrnivši se iz Bukurešta ne napravil kakega upora. Ker so morilca zaprli, in se je začela sodnja preiskava, se nadejamo, da se bode ta stvar bolj pojasnila. Hitro se je pokazalo, da smo prav imeli, ko smo dvomili, da bi z balkansko iveio kaj bilo. Iz Bukurešta se že poroča, da liumunija hoče varovati le svojo nevtralnost, da pa zategadelj nikakor ne ustopi v balkansko zvezo. Pa tudi novejša poročila iz Sofije nič ne vedo povedati o balkanskoj zvezi, ampak trdijo samo, da sta Srbija in Bolgarija sklenili vojaško pogodbo. Car ni vsprejel ostavke ruskega ministra vnanjih zadev Giersa, toda „Moskovskih Vjedomo-stij" zategadelj tudi ne bodo ustavili. Vse bode ostalo pri starem, Giers bode še miništroval, Kat-kov pa grajal njegovo politiko, kadar se mu bode zdelo umestno. Da Katko v ni zgubil zaupanja, najbolje dokazuje to, da ga je minolo sredo bil car povabil na obed in mu podelil Vladimirjev red. Tretja čaka še danes — plačoč — se jej li ne povrne ljubček iz boja . . . V romanih večkrat čitaš frazo „verna do groba" — ako naletiš kedaj v življenji na njo,--ne rogaj se jej! Kakov je oni listič, kojega dan na dan čita in strastno poljublja? Kakovo je ono cvetje, koje vsak dan s solzami zaliva?--Ženi ostari preje lice nego srce. Ne rogaj se jej 1 Spoznaj se bolje z njo in uvidel boš — skoraj vselej — da je uboga obsedelka nežne — rekel bi otroške — duše, mehkega in čutečega srca in pripravljena na vsako žrtev. Morda bi bila bolja od mnoge in mnoge majke, da ni ostala na cedila. Ne rogaj se jej! Dijana. Luna mendax. Bilo mi je kakih pet let, ko sem na svoje veliko začudenje opazil, da mesec hodi povsod ža mano. Kamor jaz, tija i on! Ker Rusiji sedanji tur valov predvčeraj semkaj dospel. Rim 4. aprila. Nqv kabinetje, sestavljen. Depretis prevzel predsedstvo in vnanje zadeve, Oispi notranje zadeve, Zanardelli pravosod^tvo. Uradno objavljenje se danes pričakuje. Peterburg 4. aprila. Kakor piše „No-voje Vremja" je državnemu svetu predložen načrt visokih davkov. Potni listi v inozemstvo za tri mesece bodo stali trideset rublje v v zlatu, za vsak nadaljiii mesec do joduega leta petnajst rabljev, za vsak dan dražega leta jeden rubelj v zlatu. 1 i ljubljanski nor ta toj i (182—6) za vse leto gld. 4.60 ; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. I I ♦-ylill!'»Tlf iiffftViiTliin rti ffAfj Tu|cl I 3. aprila. Pri "donu: Anholzer z Dunaja. — Kaulatscher iz Prage. — Spendn iz Gradca — Moth z Dunaja. — Kačič iz 1 ista — Hopp z Dunaja. Pri .Hal'-'it Kraus, Reia z Dunaja. — Preis, Volk :z Gradca. — Kiinigstein t. Dunaja. Tržne cene v LJubljani dne 2 aprila t. 1. Pivnica, hktl. Rež, Ječmen, „ Oves, Ajda, Proso, „ Koruza, , Krompir, „ Leoa, . Grah, „ Fižol, , Maslo, Mast, >l>eh frilen. «gr. rl. kr. rl.lkr 7 16 Špeh povojen, kgr. — K6 4,87 Surovo maslo, . — 90l 4,S5 Jajce, jedno .... — 2! 3 09 — 81 4 89 Goveje meso, k/o zliiti Zlist- l'8t' Prior, oblig Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. liudolfove srečke.....10 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Ti auimway-drust. velj. 170 gld. a. v. gld 1010 — 6-— -62-67»/t — 25(> gld. 127 gld. danes 80-50 81*66 112 75 9*95 877-— 279-40 127-60 1010 6 — 62-60 — kr 100 ob lig. . 100 gld. 165 101 88 105 116 126 100 178 107 219 50 20 10 50 50 20 25 25 P. T. Priporočam mojo vnovič pomnoženo zalogo ■akna, manufakturnoga in apecerijakega blaga itd., tndi visokočastitim gg. duhovnikom MarenboOekega okraja ter zagotavljam primerne cene, reelno in solidno postrežbo. T, odličnim spoštovanjem (220) Fran Rožič ▼ Marenbergu. Iscem ki ima legalno prakso in je zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Dr. Ivan Omulec, odvetnik v Ormoži. (-226—1) Zahvala. Za mnogobrojne izkaze sočutja mej boleznijo in ob smrti najine nepozabljive hčerke kakor tudi za častno spremstvo k njenemu zadnjemu počitku na Vačah, zahvaliva se uajsvčneie vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, poaebno pa častitim gospodom in gospem iz Litije in gospodom pevcem za pete žalostioke. V Litiji, dne 2. aprila 1887. (222) Martin in Marija Jeretin. Naznanilo. V sredo 13. aprila ot> ^. uri Zjutraj bode Marija Petri č po domače Vrbiška na aLogll njeni dve hiši in druga poslopja, njive, senožeti in gozde prostovoljno na drobno proti večletni plači s primerno dobrim pogojem prodajala. Kupci se na imenovani dan na Log k po-sestnici uljudno vabijo. (221—i) iz proste roke počez v konkurzno maso Karla Ka-lingerja spadajoče, v štacuni v Trebnjem nahajajoče se in drugo blago, ki je sodnijsko cenjeno na 505 gld. 11 kr. Prepustilo se ho to blago onemu, ki največ zanj ponudi in precej plača. Dne 8. aprila t 1. dopoludne ob 8. uri bom podpisani v Trebnjem, tedaj se lahko vse blago pogleda in tudi proda. Cen i In i zapisnik se tudi lahko v moji pisarni pregleda. Ako se mi bodo 8. aprila t. 1. v Trebnjem primerne kupne ponudbe stavile, prodalo se bo že tedaj omenjeno blago. (224) V Rudolfovem, 1. aprila 1887 XDr. 3Csirol Sletsac, oskrbnik konkurzne mase Karola Kalingerja. V „Narodni Marni" y Ljubljani prodajajo um Jurčičevi zbrani spisi po Kiilžanl ceni. 1. zvezek: Deseti brat. Koman. 5. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — 11. .Spomini na deda. Pravljice iu povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Crtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mo- iega življenja. . Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smakova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golila. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlovska sodba v Višnji flori. Lepa poveš? iz stare, zgodovine. 4. zvezek : I. Tihotapec. Povest iz domaćeg i življenja kranjskih Slovencov. — II. flrad Koji nje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolni r. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 6. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest — VI. V vojni krajini. Povest. 0. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obra* iz našega mestnega življenja. — IV Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter J(»koro delal, ker je krompir kradel. — VII. rta iz življenja političnega agitatorja. Zvezek po 60 kr.J eleg. vezan po I gld.| Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče* skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo se v (79—12) „narodni tiskarni" TT Xjju."fc>13etaa.if Kongresni trg, Gledališka stolba. Prodajam po najnižji ceni najboljši Ribniški fn tudi rožni krompir i. t. d. in droge vrste krompirja za seme, kakor tndi pravi Ribniški fižol j za seme. Kupujem pa v večjih množinah tako imenovani ameriški krompir po najvišji ceni. (217_a) JOSIP trgovec pri mesarskem mostu. Št. 2116. Razglas, (20-1—8; da se dobijo iz ustanovnih zakladov denarji na posod ho. Deželni odbor kranjski daje iz ustanovnih zakladov posojila v zneskih po 500 gld. do več 1000 goldinarjev proti 5°/0 obrestim na posestva s pupilarno varnostjo. — Kdor želi tako posojilo, naj se obrne na deželni odbor kranjski z dokazili zahtevane pupilarne varnosti. Iz dr. Gregorič-eve zapuščine v Ptuj i prodam 200 četrtinjakov dobrega štirskega vina {214--a) po ugodni coua.1. Letine od 1860 naprej. — Naročila pri Antonu Gregorič-u v Ptuji. z! ■ ♦JM. NEUMANNl v Ljubljani, Slonove ulice, priporoča svojo veliko zalogo (207—2) delnih plaidoT za dama in dekleta, mantel-♦ lata in Jaqueta po nizkej ceni. CACAOj in ČOKOLADA VlCTOR S CHMIDT ki sta pri prvej Dunajakej razstavi knbin ske unititnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradn > rogistrovano varstveno znamk«i iu firmo. (856—94) nonivta »e pri vseh boljših trgovoib in prodajalcih de-li'tates, v IJ ubijani pri g. Petru I^aafinik-u-Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju. VlCTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljal niča DnnaJ, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora). pnporoču „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. PO- BRAT A EBERL prodajata najbolji* in najoenejše oljnate barve * lafe© i» lastnega Izdelka, na debelo In drobno, nadalje prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—42) 1 UTRT TA U A Zw frančiškansko cerkvi I t LJ UDLJflllii. ajoepoda J. Vllhar-Ja v LJubljani, Slonove ulice, priporoča svojo veliko zalogo narejene obleke za gospode, dečke in otroke v velikej izberi po nizkej ceni Pomladanski ogrtač . . gld. 10 I Obleka za dečke Pomladanska obleka. . „ 12 Ogrtač „ „ • ■ ■ Pomladanski menčikov. „ 15 | Menčikov „ ,» • • • Otročje oblačilce.......gld. 4. Obleka po meri izdeluje se iz finega modnega 5S ' B blaga po najnovejši fin.oni. ceno in hitro. ssr (206—2) gld. 8 8 10 Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 1D22