Priznavalnine udeležencem NOV
Z namenom, da se prtznavalnu. udeležencem narodnoosvobodilne vojn< in dmgih vojn čimbolj poenostavijG sprejeraajo na podlagi 147. Clena usta ve socialistifine republike Slovenije skupščine občine Ajdovščina, Brežice Celje, Cerknica, črnomelj, Domžale Dravograd, Gornja Radgona, Grosup lje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica Izola, Jesenice. Kamnik, Kodevje, Ko per, Kranj, Kr&ko, LaSko, Lenart, Len dava, Litija, Ljubljana-Bežigrad, LJub ljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje Ljubljana-Siška, Ljubljana-Vič-Rudnik. Ljutomer, Logatec. Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Goricfi. Movo raesto, Ormož, Piran, Postojna. PtuJ, Radlje ob Dravi, Radovljica. Eavne na Koroškera, Ribnica, Sevnica. Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šentjur prl Celju, Skofja Loka, Smarje pri Jelšah, Toimin, Trbovlje, Trebnje, Tr-žič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Sa-vi, Zalec, republiška konierenca soci-alistične zveze združenj borcev narod-noosvobodilne vojne Slovenije In iz-vrfini svet skupSčlne SE Slovenije.
DRUŽBENI  DOGOVOR
o skupnih osiiovah in menbh za po deljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne iri dnigih vojn, katere urejajo ob6inske skup ščine s svojiroi predpisi.
l.člen
S tem rfružbenim dogovorom udele žanoi določajo:
—  krog udelež«icev narodnoosvobo-dllne vojne in drugih vojn, kl so upra-viftenl  do obfiinskib  priznavainin;
—  VTSte obfiinskih priznavalnin;
—  pogoje in merila za pode]je\'anje ObCtnskih priznavalnin;
—  linanciranje občln&kib priznaval-n1n.
2. člen
Udeleženci družbenega dogovora so se sporazumcli, da imajo pravico do občinskih   priznavalnln:
1. Udeležmci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvo bodilni boj pred 9. septerabrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in ki jim Je po predpisih o pokojninskem zava-roranju čas od odhoda v narodno osvobodJtoi boj do 15. maja 1945 dvoj-
no vgt« v pofcojnlnsfco dobo ter ude-leženci narodrwx»vobodilne vojne, ki imajo po predpisib o starosmem ta,-varovanju kmetov priznan status kme-ta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrora 1943 oztroma do 13. oktobra 1943;
2.   žene  udeleženke narodnoosvobo dilne vojne, ki so vstopile v narodno osvobodUnl   boj   do   1.   juUja   1944   In ki jlm je po predpisih o pokojninsiceni zavarovanju čas od odhoda v oarodno-osvobodilni boj do 15. maja 1945 dvoj-no   vStet   v   pokojninsko   dobo;
3.     udeteženci    narc»dnoosvobodilne ¦.'ojne, ki so vstopili v narodnoosvoba Jilni boj do 1. julija  1944 preden  so lopolnili 18. leto starostl ln*kl jim jp jo predpisih o pokojninskem  zavarn .•anju' čas  od odhoda v narortnoosvo ^odilni   boj   do   15. maja   1945  dvojno
štet v pokojninsko dobo;
4.     udeleženci    narodnoosvobodilne ¦ ojne, lcl so vstoplli v narodnoosvobo lilni boj po 9. septembru 1943 oziroma 13. oktobra 1943 in ki jim je po pred pisih o pokojninskem zavarovanju Čas od   odhoda   v   narodnoosvobodilru   boj do 15.  maja   1945   dvojno vštet   v   po-jcojnlnsko dobo;
5.   borci  za   sevemo   mejo   v   letih iyi8—1919   in   siovenski    vojni   dobro-¦voljci iz vojn   1913—1918.
3.«en
Jbdnske priznavalnine po tem do ,-jvoru so:
1.  atalne;
2.  občasne;
3.  enkratne.
i.t\m
Pravico do stalne prinnavalnlne po tem dogovoru imajo udeležencl na-rodnoosvobodilne vojne tz 1., 2. in 3. točlte drugega člena tega dogovora, če njitiov situpni mesečni dohodek in skupni mesečnl dohodek družinskih Clanov, s katerlmi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presegajo vsakokrat-nega mejnega zneska najnižjih pokoj-ninskih prejemkov v pokojnlnskem asvarovanju delavcev v SB Sloveniji na družinsfcega člana.
Udeleženci narodnoosvobodilne voj ne in borci iz 4. in 5. točke 2. členu rega dogovora imajo pravico do stelne priznavalnine, te njjhov skupni mesef-ni dohodek in skupni mesečni doho dek družinskih Clanov, s katerimi &-vljo v skupnem gospodinjstvti. ne pre sega 80 odstotkov vsakokratnega mej-nega zneska najnižjlh pokojninsklh prejemkov v pokojnioskem zavarova-nju delavcev v SR Sloveniji na dru-iinskega Člana.
Za dohodke, td se upoštevajo pn odločanju o pravici do priznavalnine po tem dogovoru, se Stejejo vsl do-iioriki, razea tistth, ki se po posebnih predpisih  ne  šlejejo  za  dohodek.
Za dohodek \z kmetijske dejavnosti se raiuna dvakrstni katastrslci dcho-dek iz prejšnjega IHa. Ce je zemlfišče
oproSfieno dax*ka od osebnega dohodka ik kmetljske dejavnosti, se dohodsk od  kmetijske dejavnosti ne upošteva.
5.Llen
Udeležencl družbpnega dogovors so se sporazumeii, da je za udeležence narodnoosvobodtlne vojne fz 1., 2. in 3. točke 2. Člena tega dogovora naj-viSja stalna prlznavalnma enaka vsa-kokratnemu mejnemu znesku najnlž-jih pokojninskib prejemkov v pokoj-nlnskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence tmrodnoosvo-bodilne vojne in borce iz 4. in 5. toč-ke 2. Clena tega dogovora po 80 od-stotkov vsakokratnega mejnega zneska ^ajnlžjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Pri določanju \-i4ine stalne prizna-v-alnine se upoSteva število družinskih ilanov, ki jih upravifienec vzdržuje, zdravBtveno stanje uprarifienca in nje-gove družtne, udeležba upravifienca v narodnoosvobodilni vojni ter stano-vanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetili samohranilcih pa slasbl tudt starost.
S.filen
če se spremenijo pogoji iz 4. člena tega dogovora ali drugi p^oji, fci so vplivah pri odlačanju o pcavict do stalne prlznavalnine, se priznavalnina iahko zvila, zniža ali ukine.
Doliodkl, ki vpltvajo na odločanje o pravici do priznavalnine ii prvega odstavka tega filena, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Spremenjenl pogojl se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bili ugotovtjeni.
7.člen
Obfaana ali enkralna priznavalnina se po tem družbenem dogovoru lahko v izjemnlh primerih podeli udeležen-cem narodnoosvobodllne vojne in dru-gih vojn iz 2. Clena tega dogovora, če zaidejo v težje razmere zaradi boleani, nezgode, srarti družinskega elana, huj-šita elementaraih nesreč ali aaradi drugih   podobnih   okoliš&n.
Občasna all  enkratna priznavalnina znaša   največ   120   odstotkov   vsaiolet-^ nega mejnega zneska najnižjih  pokoj-fiinskih prejemkov v pokojninsfcem za-.arovanju delavcev v SB   Sloveniji.
Podeljevanje občasne aii enkratne pnznavalnine po tem Clenu ni odvisno od pogojev Iz 4. Clena tega d^ovora.
8. člen
Pravico do stalre priznavatolne Iz l. čtena oziroma pravlco do občasne 3li enkrame prianaralnine iz 7. člena tega dogovora imajo tudi družinskl filanl umrlega udeleženca narodnoosvo-bodilne vojne in drugih vojn iz 2. čle-na tega dogovora, če jlh je umrlt pre-JlvljaJ, če so prldobttno nesposobni in
6e fapohijujejo druge pogole to tepi dogovonu
fl.filen
Udeleženci tega druibenega dogo vora so se sporazumeli, da imajo uži-valci stalne priznavalnine in njihovi ožji dražlnski člani (zakonec, otroci. oče, mati) po tem dogovoru zagotov-Ijeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je doloCen z zakonom In s sploS nim aktom skupnostt zdravstvenega za-varovanja za zavarovance-delavce, Ce nimajo zagotovljenega zdravstvenega varetva na drugi podlagt.
Udeleženci narodnoosvobodilnega boja iz L, 2. m 3. točke 2. člena tega dogorora, ki prejemajo stalno prlzna vaJnino, imajo zase tudi pravtco do podaljšanega ali nadomestnega bolnife nifinega adravljenja v naravnih zdravi-lišfiih, te te pravice nimajo zagotov-tjene oa drugi podlagl.
10. Clen
Udeleženci tega družbenega dogo-vora so se dogovorili, da se sredstva za priznavainine in druge praviee ii naalova priznavalnin \z tega dogovora zagotavljajo na podlsgi dogovoriene porabe v vsakoletnem repubUškem do-govoru o spIoSni porabi v občinah.
ll.filen
Udelftženci tega družbenega dogo-vora so se dogovorili, da bodo za občane. ki jih ta dogovor ne obsega in katere zajemajo sedanji občinski odloki o priznavalninah oziroma mate-rialnih družbenih pomočeh boreeni narodnoosTObodilne vojne. obdržali ureditev drugih oblik pomoči po ob-Cinsitih odlokih na sedanji ra\iii.
Udeleženoi tega družbenega dogo-vora so se dogovortli, da je najirifija stalna priznavalnina, Id Je navedena v 5. členu tega dogovora, lahko tudi vigja.
Srodstva za pokrivanje izdatkov iz prvega in drugega odstavka tega filena zagotovijo obfiinske skupščine v svo-jih proračunih.
12. fileo
Odeleženci tega drnžbenega dogo-vora so se dogovoril), da bodo po podplsu t^a dogovora v svoje pred pise o priznavalninah sprejell dolo-čila, ki jih vsebuje ta dogovor z ve-ljavnostjo od I. januflrja  1977.
13. člen
Izvajanje tega družbenega dogovora spremlja poseben odbor <odbor ude-lež«iC8V), fci ima 16 Clanov in njihove nainestnike, Po enega člana In njego-vega namestnika imenuje republiSka konferenca socialistične zveze delov-nega ljudstva Slovenije, republiški od bor iveze združenj borcev narodno-osvobo&lne vojne Slovenije in lzvršni
nika občin ic njihove namestnike v odbor udeležencev itnenujejo izvrini sveti občinskih skupSiin.
Odbor udeležencev spremlja tn ana IMra uresnioevanje tega družbenega dogovora, zlastl glede poenotenja po-gojev in merll za podeljevanje prizna-valrun, glede vrsc prlauvalnin in si-scema Imanciranja s soUdamostnim združevanjam aredstev ter predlags udeležencem ustrezne ukrepe.
Udeleženci soglaSajo, da bo admtni strattrootetinične posle za. odbor ude ležencev opravijal republišto itomite za vpraSanja borcev NOV in vojažkih invaiidov.
Udeteženci se zavezujejo, da bodo republiškemu Itomiteju z& vprašanja borcev NOV ia vojaSkih invalidov v skiadu z določbaml tega družbenega dogovora zagotavljaU potrebne podatke za spremljanje lzvajanja dogovora, in sicer v rotih, tt iih dotoči odbor ude-ležencev.
14. &)en
Ta družbeni dogovor se objavl v Uradnem Ustu SRS.
Obrazložitev
Predlc^j draibenega dogovoia vse^ buje skupne osnove in merila za po-deljevanje obCinskih priznavalnin ude-ležencem NOV s priznano posebno do-fao v dvojnem Stetju pred ln po 9.9. 1943 oziroma 13.10.1943 in borcem za severno mejo v letih 1918—1019 ter siovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918. Po predioženem pred logu družbenega dogovors ni razllk glede uveljavljanja pravic, ki izhajajo iz predloga dogovora med navedenimi katc«orijami udeležencev NOV ln dn.i gih vojn. Razlike so le v cenzuslh in vlžioi prtjcnavalnin.
V  1. Clenu predloga družbenega do govora  so  dolofieni  bistveni elMnenb. kl naj bi bili snotni, ker so pcwnembni aa  vse obdinsSte   ^cupMine,  da   labko s   svojimi   predpisl   (odlofci)   dosežejo poenotenje priznavalnin. Gre za dolo ftitev kre^a upravičencev do priznaval nin, za doloeitev vrst priznavalnin, po-gojev  in  kriterijev  ter za  pokrivanje ftnančnlh    izdatkov   za   prlsomvalnine.
V  2, eienu predloga družbenega do^ govora so  navedeni občanl,  Id   imajo pravioo do obfiinske priznavalnine, ie izpolnjujejo   pogoje  dniSbenega   dogo vora.   UpoStevani   so   udeleženci   NOV z dvojno dobo pred in po 9.9.1943 ozi-roma 13.10.1943 ter udeleSenci drugtti vojn, za katere je treba uredlti občin sfce   prlznavalnine po  enotnih osnovah in   merilih.   V   dnižbeni    dogovor  sg uvrtčene    tudi   žene-udeleženke    NOV z dvojno dobo do  1.7.1944 in  udele iencl NOV z dvojno dobo do 1. 7.1944, ki  so  vstopili v NOV pred  18.   Ietom starostt.
V    3.    Členu    predloga   družbenegs dogovora   so  naStcte   vrste   občinskih
naj bi biie enotno iirejene. To so slalna pnjmavalmna kot Mnovna družb«ia pomoč ter občasna in enkratna prlznavalnina, ki se pode-Ijujeta v izjeranih primerlh. Nekatere občlne imajo v svojih odloJcih o pri-znavalginah cudi oblike pomoči. kot npr. stalna ali enkratna denama po-moč pri Solanju otrok, enkratna de-narna pomoč za zdravljenje v zdravi-lištih itd. Te oblike pomočl niso uvr-ščene v predlog družbenega dc^ovora, ker so urejene v drtigih posebniia pred-pislh aU družbenih dogovorih in fcer irnajo skupščine obfiin po Ll. členu usg» dru4benega dogovora dolžnost obraniti sedanjo raven druglli obllk pomofii.
V 4. 6lenu predloga družbenega do-govora so določem različni cenzusi dohodkov za udeležence NOV pred 9. 9.1943 oziroma do 13.10.1943 in aa udeiežence NOV po teh datumih ter za borce za severno mejo v letih 1918 do 1919 tn za slovcnske vojne dobro voljce jz vojn 1913—1918. Cenzus do-bodkov prosiica ln njesovih družin-skih članov, kl živijo z njimi v akup-nem gospodinjstvu, je raejni znesek najniijih pok.ojnlnskih prejemkoM v pokojntnskem zavarovmiju delavcev v SR Sloveniji (v letu 1976 je mejni znesek 1.713 dln) crairoma 80 odstot kov   tega  mejnega  zneska.
Za dohodke iz kmetijskB dejavno-stl se računa dvakratnj ftatastrski do-hodek, liot v posebnih predpisih prt uveljavljanju pravic Iz siarostnega za-varovanja kmelov ttt pravic po zakonu o vojaških invalidib, dohodek i2 kme-tijske dejavnosti pa se ne upošteva, če je zemljiSče oproščeno davka od osebnega dobodka iz kmetijske dejav-nosti.
Clen 5 prodloga družbenega dogo-vora določa viSino stalne priznavalnl-ne. Višina priznavalnine je po pred-logu raalična glede na čas udeležbe v NOV oziroma za udeležbo v druglh vojnah in naj za udeležence NOV z dvojno dobo pred 9.9.1943 ozirorna do 13.10.1943 ter za žene-borke in za oUadoletne borce a dvojno dobo do 1.7.1944 znaSa največ do vlSine nje-nega zneska najnižjih prejeinkov o pofcojuinskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Za udeiežence NOV b dvojno dobo po navedenima datuini-ma ter aa borce za sevemo mejo v letlh 19ia—1919 in za slovenske vojne iobrovoljce iz vojn 19L2—1918 pa 80 jdstotkov od tega zneska ali 1.370 din. Navedenl eien vsebuje tudi dolo-fiUo, da pristojnj orgaiii pri odločanju o vi§ini priznavaJnise upoštevajo Šte-vilo vzdrževanih družlnskih članov, sdraTOiveno stanje. udeJežbo v NOV, stanovanjske ter druge socialne oko-iseine  upravifienca.
Clen 7 družbenega dogovora obrav-nava obfiasno fn enkratao priznaval-nlno, ki bi se podeljevala samo v iz-iemnih primerih, ko borct zaidejo v režje numere (npr. bolezen. nezgode, liujše elementame nesrefie itd.). Na-vedeni   den   vsebuje   tudi   določbe   o
vttim oMasne alt enkratne prtsnnval-nine, ki bi znašuli najvefi 120 odstot-kov mejnega zneska najmžje pokojni ne znvarovancev — delavcev v SR Slo veniji- Za leto 1970 je 120 odstotkov mejnega zneska najnižjih poicojninslrib prejemkov 2.056 din.
Fo 8. členu družbenega dogovora imajo pravico do stalne, občasne aii enicratnc priznavalnine tudi družinski iiam umrlega udeleženca NOV in dru gift vojn, s pogojem, da jih je umrli preživljaJ- da so pridobitno nesposob-ni in da Izpolnjujejo ostale pogoje tega dogovora, zlastd glede premoženj-skega cenzusa, Izpolnjenl morajo biti vsi našteti pogoji.
Clen 9 predloga družbenega dogo vora daje zdravstveao varstva užival cem stalne prtznavakune in njihovfm ožjih družinskim članom (zakoncu, otTOkom, oSetu in maten upravifiencai v enakem obsegu kot ga imajo zava-rovanci-delavci. Po določbah tega file na imajo zdravstveno varstvo tudi družinski člani umrJega borca, 6e so uživalci sialne priznavainine. Pravico do zdravstvenega varstva po tem do govoru Imajo uživalci stalne prisia valnine, Ce rumajo zugotovljene na drugl podlagi, Gre predvsem za u2i-valce sialtie priznavalnine, ki niso za varovanci po pradpislh o zdravstve ntm mvarov&nju. Po tem čleau iraajo udeležunci NpV pred 9.9-1943 orfroma do 13.10.1943, žene-udeleženke NOV dt> 1.7.1944 in udeleženci MOV do 1.'(.1944, ki tedaj -še niso bili stari 18 let, njožnost pridobiti pravico do podaljšanega all uadomestnega bolniš nlftnega 2dravljenja v naravnih zdra-viliŠAih, če seveda niso drugaie Tdrav stveno zavarovani.
Po 10. členu predloga družbenega dogovora bi se vsa sredstva za pn jaaavalnine tn za zdmvHiveno varstvo po tem dogovoru zagcrtavljala v pro-rafiiuilh skupSfiin občin aa podiagi družbenega dogovora o spložni porabi
Po 11. čleau predJoga družben^a dogovora bodo skupščine občin v svo-jih odJokih laliko zadižale uredite\p drugih oblik ponjoči na sedanjl ravni Skupš&ne občin so namre^ s temi odloki doslej urejale tudi zadeve ne kat«riii občanov, ki ne sodijo v ta družbeai  dogovor.
Clen 12 predloga družbenega dogo-vora Dalaga občinskim skupščinam. da po podpisu družbenega dogovora sprej mejo v avojih predpisih (odlokih) do lofiila dogovora z veljavnostjo od 1.1. 1977.
Clen V3 predloga družbenega d<^o vora določa, da spremlja izvajanje te ga družbenega dogovora pctseben od-bor udeiežencev, ki naj bi imeli 16 članov (13 regij, RK SZDL Slovenije. KO ZZB NOV Slovenije, IS SkupSCine SR Slovenije! tn njihove namestaike Ta odbor bi spremljal in analiziral uresnlževanje t«gs dogo\rora ter pred lagal udelcžencern  ustrezne ukrepe.
Po določbah tega č\enz bi admin!-str»tlvnotehnJČ"e posle za odboroprav-Ijal  republiški    komite   za   vprašanja
borčevNOV ta vojaSkfh invalidov, ka-tererau   bi   udeleženci   dogovora   zago-lavljah  potrebne  podaLke. Ljubljana,   dne  22. U. 1976
Mnenje   komisije
Družbena dogovor je sad do]gotraj iuh skupnih naporov republižkega ko miteja za vpraianja borcev NOV in vojaikih invalidov, republiškega odbo-ra ZZB NOV SR Slovenije, repubil-ške konlerence SZDL in druglh druž-oenopolitifinib organizacij ter fortunov pa tudi naše obiine. ki je biia med pobudniki te akcije. S tem družbenim dogovorotn bodo odpravljena neenol-na, raziiolika dolodila pri obravnava nju stalnib,, obtasnih in enkratnih pn-znavalnin udeležencem osvobodllneg« boja v različnih občinah; saj je bllo skoraj tollko slstemov kot občln v Slovenij i, odvlsnlh od gospodarskc razvitosti in zmogljivosU posamezne obfiine in reševanih ob zapostavijaajii soiidamostnega načela med slovenski mi obClnaml.
Družbeni dogovor pa razumljivo zaenltrat še ne zajema vseb vpraianj varstva udeležencev NOV in drugih vojn in jih Se ne rešuje lako, kakor jih rešujeta občtnski odlok in pra-vilnik o družbeni skrbi. Družbeni do-govor npr. ne reSuje varstva udele-ženk NOV, ki so bile partizanke ali ilegalke. ki pa so brez lastnih dohod-fcov, popolnoma odvisne samo od do-bodka svojega zakonskega tovarliSa; nlti ne varstva udeležencev NOV, ki zaradl ostarelostl in duševne prisw detosta ne morejo uveljaviti posebne dobe, so pa zares v NOV akttvno iii organizirano delali; nlti ne varstva ostarellh udeležencev NOV, vdov tn mater padlih borcev NOV, ki sicer rosda malenkostno presegajo pra™o veljavne cenzuse, ki pa vendar Se pre jemajo minimalne priznavalnlne, ker bt Jlh uktaitev priznavalnin preveč močno prizadela; nitl ne varstva udE iežencev NOV, ki so upravlčeni do po-moči za Solanje otrok, do zdravljenja v naravnih zdraviliSčih In do korist,-nega preventivnega zdravljenja, do oskrbnine v domovih počitka in ne varstva udeiežencev NOV — upravifi«!-cev do enkratnib, pomofii, ki jih druž-beni dc^ovor ne zajema kot npr. člane 2ZB SOV, ki nimajo formalno pri-znane posebne dobe, so pa socialno reaiično ogroženi in ki jih reSujemo samo z enkratnimi pomočmi (udele ienci NOV s prekinjeno poaebno dobo aU z enojno dobo In intemniranci).
Postopek za sprejetje tega diiižbe-n^a dogovora in za usklajevanje ob-^inskth predpisov z njim naj bi pote kal takole:
Na prvem zasedanju občinske skup-Sftine v januarju 1977 bi po predhodni javni obravnavl predlog družbenega dogovora obravnavali vsi trije skup-ščinski zbori in ga tudi sprejeli.
Konec februarja ali v zafietiu mar-ca 1977 bi obravnavali trije zbori skup*
Wine predlog prtlagt^enega, * druSb»-nim dogovorom usklajeaega odlaka in pravilnika o družbeni skrbi zanje. Ta odlok in pravilnlk bo zatera služil kot osnova za enotno reSevanje vseh teh vpraSanj v Ijublianskib obCinah, po-zneje pa verjetno mdl v tjubljanski regiji in mortla repubUki Sloveniji. Zato bo potrebno čimprej Izvesti jsklajevalni postopek med ljubljanski-tnl občinami.
Priporainjamo, da bo potrebno t okviru prorafiunske obravnave upoSte-vati sedanja namer^ka sredstva, raz-položljiva zanje, poviSana z odstotkom predvidene prorafiunske porabe za leto 1977. Pozneje pa. potem fco bo druž-beni dogovor sprejei, se bodo sred-stva, namenjena za priznavalnine po tem druzbenem dogovoru zbiraia in dellla  po solidamostnem  načelu.
O Izredni pomembnosti tega drui-benega dogovora za poeaotenje reše-vanja teh vpražanj v Sloveniji nl tre-ba posebej govoriti. ker mennno, da je bil na Sirako obravnavan v bazi tn na družbeaopolltitelh Eorumih, tako da smo preprlCani, da bo naSel pov-sod  raziimevanje.
Predlog druibenega dogovora ss obrazložitvijo je bil že obravnavan na poUtiCnem aicuvu občine doe 13. 12 1976 tn na razSirJeni seji obfiinskega odbora ZZB NOV in krajevnlh organl-zaclj ZZB NOV in koraisije aa zadeve borccv NOV skupšeine občine Ljub-Ijana-Bežigrad dne 14.12.1976 in je do-bll vsesploSno podporo. To obrazloži-tev smo posredovall tudi že Izvršne-mu srctu občine 15.12.1976, ki daje družbenemu dogovoru vso podporo.
Komisija za zadeve borcer NOV
skupščins  občine
Ljubl j ana-Bežigrad
Predlog izvršnega sveta
IzvrSni svet skupSCine občlne LJub-ijana-BeŽigrad je na sroji 232. sejd, dne 5.1.1977 razpravljal o predlogu družbenega dogovora o skupnih osno-vah in merilih za podeljevanje prizua-valnine udeleaencem narodnoosvobodil-ne vojne in drugih vojn, katere ure-jajo občinske skupžfiine s svojimi predpisi in sprejel
* SKLEP
da  predlaga. da v   skladu   s   153.   6\e-
nom statuta obfiine LjubljaoaPežigraU, ZBOR ZDRU2ENEGA DELA, ZBOR KRAJEVNIH SKTJPNOSTI IN DRU2-BENOPOUTICNI   ZBOR
sprejmej o
predlog dn^benega dogovors o skup-nih osnovab in mertlib za podeljeva-nje prlznavalnine udeležencem narod. noosvobodilne vojne iri drugih TOJn, katere urejajo ob&hske skupSčine s svojlmi predpisi.
Izvrfim svet Skupščine občine Ljubljana-Bežigrad