Ne vodi nas v izkušnjavo!
Jllšl^nčlrejec je bil uboga sirota. Slabo se mu je godilo pri osornem strogem llR^mojstni, kjer se je učil ključarstva. Vender je bil dosihdob priden, dober deček. Seveda ga tudi še ni obšla izkušnjava, da bi bil malopriden. Zgodi se, da ga pošije mojster v veiiko lepo hišo k jako bogatemu možu. Zvršil naj bi ondu razne malenkosti. Delati je zual namreč že precej dobro, ker je bil priden m spreten deček.
Odvedejo ga v lepo sobo in ga ondu puste samega. Tolike lepote še ni videl žive dni!
Vse se leskeee od žameta, svile in zlata! Na steni vise prekrasne podobe in zrcala, ty>Ji velikanska, da malone zakriči, ko se vidi v njih od vseh stranij, kakor je velik in dolg. Tla se mu zde tako gladka, kakor bi stal na ledn. Kar stopati si ne upa od strahii, da bi mu ne izpodrsnilo.
čudo vseh čudežev pa, katera vidi v lepej sobi, to je majhna, neizrecno lepa ura, ležeča na mizici. Zlata je in okrašena z demanti, da se leskeče in bliska kakor solnee, kadar prav jasno sije na nebu, ali pa zvečer svetle zvezdice, ki nas gledajo toli prijazno.
Tako se zdi vsaj Andrejcu. Po uri je vrhu tega hrepenel že toli dolgo!
,,Oh, da bi bila moja!" misli si in jo ogleduje poželjivo.
Naposled se je celo dotakne. Vzame jo v roko, ker se ni5 ne gane po sobi in je vse tiho kakor v eerkvi. Zdajci nekaj zašumi. Ko začuje mali šum, hitro položi uro na mizico. Zardi po vsem obrazu, kakor da bi bil kaj ukradel.
Tega seveda ni, a hude misli so mu bile vender le rojile po glavi. Bog pa gleda v sleharno srce, če tudi ni mfiči gledati ljudem.
Zdaj se odpro stranska vrata. Imeniten gospod stopi k njemu, resnega a do-brotnega obraza. Dečku odkaže delo; treba je bilo namreč sneti nekatere klju-čanice, da jih prenaredi mojster.
nPridi jutri zopet!" pravi nato gospod. Izvestno mu je všee prijazni brhki Andrejec. nDela je dovolj, in plaSilo tudi dobodeš."
Točno pride Andrejee drugo jutro. Znova ga vedejo v ono čudalepo sobo. Najprej se ozira po uri. Nikakor je namreč ni mogel pozabiti.
Res, ondu Ježi na istem prostoru. Poleg nje pa vidi vsakovrstne dragocenosti: lepe prstane, dragocene igle z biseri in žlahtnimi kameni, zlato tobačnieo in mar-sikaj druzega. Vsa ta krasota. ki mu kar mami oči, leži v odprtej skrinjici. Toliko je teli lepih svetlih stvarij, da bi gotovo nihče ne vedel, ako vzame kaj.
nA ne! kradel bi!" reče Andrejec, ravno iztezajoč roko po uri. ,,In 6e bi me zajeli?"
Hitro umakne roko,
,,A jeden prstan bi vender mogel vzeti!" misli si zopet.
nGospod je sila bogat in ima tolikanj Iepih stvarij. Niti vedel ne bode, ako vzamem oni prstan. Nihče me ne vidi. Imel bi mnogo, mnogo denarja. Lepo obleko bi si kupil in se najedel do sitega."
Hitro seže po prstanu. Hipoma pa se zdrsne.
nNihče me ne vidi?" mi§li si. ,,Nihče? — Ali pa me ne vidi ljubi Bog, ki vse vidi in ve? Ali bi ga mogel kdaj moliti, če vzamem, kar ni moje? Bodi še toli majhno in raalo? Ali bi mogel mirno spati ? — Ne, raje ubožen pa pošten, nego bogat in brezbožen!" —
Hitro položi Andrejec prstan v skrinjico ter moli prav prisrčno in glasno ljubega Boga v nebesih:
BNe vodi nas v izkušnjavo!"
Iz stranske sobe stopi gospod. BNu, Ijubec moj," vpraša ga resno in vender prijazno, ,,zakaj pa nisi vzel ure ali prstana?"
Andrejec zardi, potem pa obledi od straM. Kolena se mu zašibe. Torej ga je vender gledal še nekdo in ne samo Bog, čegar oko vidi vse! —
,,Gledal sem te že včeraj," nadaljuje gospod dobrotno. ,,Danes pa sem te hotel izkusiti, ali bi se ubranil izkušnjavi. Povej mi sedaj vse natanko in pošteno."
Solzan pripoveduje Andrejec.
,,Boga zahvali," reee bogatin resno, ,,da te je ohranil poštenega! Sicer bi bil sedaj tat, ako tudi bi te ne bil videl in kaznoval nihče! — Da te pa ne bodo obhajale izkušnjave, vzgajati te hočein sam. Priden, pošten mož bodi! Upam, da odslej ne bodeš mislil na take zločine."
Andrejec zaihti na glas od samega veselja. Govoriti mu ni moči. Dobrotnik njegov pa je bil mož beseda. Vzgajal ga je tako dobro, da je dorasel pobožen in spreten mož. Vse žive dni je blagoslavljal bogatina. Lehko je pomagal drugim ljudem, kakor je njemu pomagal dobrotnik, ko je molil tako prisrčno:
nNe v6di nas v izkušnjavo!"             (Iz J. Giontinijeve »Knjižnice za otroke.")