Letnik 2. Maribor, sreda J. maja 1919. Sle v. 102.S* Političen list. Naročnina znaša: List izhaja vsak delavnik po 5. uri po- z dostavljanjem na dom aii po posti k 5-50 mesečno. poldne z datumom drugega dne. retrtleino K '1&’50. _______ Če četrtletno K 'i&'50. si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — lnserati po dogovor«. Posamezna številka stane 30 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. *552*32SH55EH V našem javnem življenju so se pričeli Pojavljati zopet stari grehi. Namesto da bi stali edini in močni v eni vrsti, so pričeli izvestni krogi z ono nečedno, rečimo prcti-liberalno politiko. Mi že dalj časa opazujemo, kako tupatam poganjajo te smrdeče cvetke, o katerih srt,o mislili, da jih je sveži jugoslovanski veter ugonobil. Mirno smo to gledali, nismo reagirali, ker smo mislili, da so to le posamezni pojavi, izjave posameznih neodgovornih oseb. In svarili smo, ker smo prepričani, da je naš spas, zlasti tu na naših severnih mejah, edinost in sloga. Tako je »Slovenski Gospodar* napisal sledeče besede: *. . . liberalne stranke ne stojijo na načelih krščanstva, temveč že komaj čakajo, da bi mogle uveljaviti svoj protikrščanski program: ločiti cerkev od države, vreči sv. razpelo iz šol in povsod v javnem življenju strmoglaviti krščanstvo ob tla. To stoji! Vse politične stranke in organizacije, ki so pred vojno bile ali social-demokraške, liberalne ali svobodomiselne ter so si sedaj radi lepšega nadjale naslov »demokratske«, ali kaj takega, so več ali manj podružnice velike svetovne organizacije brezverstva. »Narodnost«, »demokratizem«, »skrb za kmeta in delavca«, vse to je le na&h kraiepismh V „Stiaži" od dne 14. aprila trdi nek M. da j« ,/umetna tvorba imena „Maiibor" zdaj Vendar že kakih 60 let stara". Čudna trditev iz troh stališč! — Prvič je več kakor cmlno. da se kdo vs.ij pri znanstvenih izvajanjih ne podpiše, a ko ima svojo trditev kake drugim neznane vire ali kako drugače utemeljeno nazotj1 K .ko mirno bi se snloh naše javno življenje odigravalo, kadar bi ,e moral vsak.; kateri drugem« v časopisih kaj predbaci-v 1 lu)ce’ s P°l">m imenom podpisati kaiti s tem bi javno pokazal, oaitK>wrrfTiir mn mwn n i i n - - ■ > - —rrran- 11 -.n nnn»— v dobi hudega nemškega nasilstva, nisem.s tem začasno nie dosegel; danes se pa že to ime rabi, kolikor znano, v obče, toraj tudi pri ljudstvu, ker sluti v tem imenu še kako nepretrgano tradicijo, in ker so tam res „špilje" (dupline). Objaval sem že tudi, da, ako 'bi bil »Maribor« kaka prestava nemsVe^-; »Marburg«, potem bi bil iz tega postal gotovo »Matgrad«. Če pa ljudstvo »Marpruk« pravi (navadno izgovarja »Marpuk«) je to popolnoma naravno, ker je imelo prej sploh redko priložnost slovensko ime slišati Ako toraj ljudstvo na znanstveni podlagi poučimo, naj krajevna imena zgodovinsko pravimo rabi, ne sme to še nikogar k temu zapeljali, da Nemcem vodo na nj hov mi;n goni, ter reee: ne pačite nemških krajepisnih imen ! — Pritrdimo radi, da se je kaj takega že zgodilo, pa proti temu smo se tudi kar z znanstvenim orožjem vpostavili. N. pr. je nek posebno duhovit Slovenec, mcn.la je to še le od vseh svetnikov 1. 1918—, v Ljubljani iztuhtal in kar uradno izgovor,', da se ima | »Sternthal« za vekovečne čase »Strnišče« imeno-| vati. Ker s t r n i š č a sploh na tamošnji jako prodnati zemlji ni, kajti tam komaj nekaj trave za ovčjo paš) zraste, pravijo tej krajini daije »Prelogi«, kakor poprej; iz »Sirniš.ča* je pa ljudski dovtip »Stranišče« napravil. Tako se maščuje ljudstvo, ako se mu kaj nenaiavnega vsiluje! %5. so Nemci po močnem topniškem ognju napadli naše postojanke na Gračenici in naše levo krilo prisilili, da se je umaknilo. Severni del Karavanškega predora držimo. Suhi vrh je v naših rokah. (Gračenica se imenuje do 1359 m visoki greben, ki se dviga od Podroščice proti zapadu, 1360 m visoki Suhi vrh pa se dviga med 1836 m visoko Golico in krajem Podroščica). — V vzhodnem delu Koroške so Nemci obstreljevali naše pred-straže pri Sv. Marjeti in pri Selu in potem napadli z močnimi četami. Boj še traja. — Pri Spodnjem Dravogradu so naše čete zavzele po hudem boju Št. Lovrenc, Sirotni vrh in pa Rosovo kočo ter zaplenile eno strojnici. — Na Štajerskem je položaj neiz-premenjen. Nemci na Koroškem imajo premož. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 4. maja ob 7. zvečer iz uradnega vira: Nemci so nadaljevali napad na Podrogčico in zavzeli severni izhod predora. Naše čete so se umaknile na greben Golice in Klene. Pri Sv. Marjeti so Nemci napredovali, zavzeli so Sv. Marjeto po hudem boju ob ya8. zjutraj in napadli potem Apače, katere so vsled premočnega pritiska morale naše čete prepustiti sovražniku ob %3. popoldne. Na ostali fronti položaj neizpremenjen Nemško poročilo. LDU Celovec, 3. maja. (DKU) Tiskovni urad koroškega deželnega odbora priobčuje nastopna uradna poročila o položaju: Dne 3. maja ob 12. uri: Jugoslovani so razstrelili most pri Lipici. Sicer je položaj neizpremenjen. — 3. maja ob 17. uri: Položaj se v splošnem ni izpremenil. Vzdolž vse fronte traja ogenj sovražnega topništva. Razen mostu pri Lipici so razstrelili Jugoslovani tudi dravski most pri Dulah. Oba mosta sta bila šele pred kratkim popravljena. Ljubljanski dopisni urad poroča dne 5. maja ob 12. uri 50 minut popoldne iz gotovega vira: Vsled nadaljnega pritiska sovražnika, so se nage čete umaknile v smeri proti Pliberku, To mesto še držimo. LDU Celovec, 5. maja. (DKU) Tiskovni odsek koroškega deželnega odbora javlja nastopno situacijsko poročilo z dne 4. maja ob 14. uri: Odbijalni boji so naše čete privedli na črto: državna meja — Podkorenščica— Stol (kota 22361) — Ljubeli (na koroški strani pod Ljubeljskim prelazom — Baba (kota 1966) — Košutnik (kota 2134) — Frajbah — Drava — kota 347 — južnovshodno od Laboda — Kurji vrh (1522) — deželna meja do Golovca (Kor-alpe) — kota 2144. — Situacijsko poročilo z dne 4. maja ob 18. uri: Tekom bojev južno od Drave smo se polastili Apač in Galicije. Dva sovražna napada smo odbili. Naše izgube so neznatne. — Situacijsko poročilo z dne 5. Ali bi to tudi bilo pačenje nemškega imena, ako bi ime »Samoschegg« pravilno imenovali in pisali kot »Zamošček«, t. j. mali zamek (zamok) ali gradič, kar tudi je. Povejte enkrat ljudstvu jezikovno pravilno ime, in takoj ga bo prevzelo, ker opravičeno etimologijo takoj razumi. In zakaj ni misliti, da bi korenina »man pri »Maribort, kakor pri »Marbregu* ne bila ista? Zakaj išče kdo šiloma tam »Mareinberg* (Marijin vih), ko ni tam, vsaj kolikor je meni znano, cerkev sv. Mariji temveč sv. Mihu posvečena? Je to kak dokaz? Kdo dokaže, da je >Kremberg» nemška in tudi slovenska spa-kedranka? Prvotno ime je res slovenski »krem«, t. j. trdnjavica, in so Nemci samo še »Berg« dodali, ako že Slovenci sami niso že »Krembreg« rekli. Moralo bi se toraj danes pisati »Sv. Ana na Kremu«, kajti vsa krajevna imena, kakor: Kremen, Kremenec, Kremnica, Kremža, Kremi, Krim itd. so staroslovanskega povoda in je v tem oziru vsa dalnja polemika odveč. Mi vemo, da so prvotna imena naših krajev po Nemcih skoro vseskozi popačena; mi nočemo toraj nič druzega, kakor znanstvenim potom onim imenom zopet staro obliko priboriti ali jih vnoviti; za to je zdaj vendar enkrat ugodna doba prišla in pri tem prepotrebnem kulturnem zgodovinskem delu si pa vendar ne bomo začeli drug drugemu nog podstavljati. D, Žunkovič. maja ob 8. uri: Naše čete so še snoči na več krajih prekoračile Dravo in prodirajo proti jugo-VShodu. Pri včerajšnjih bojih pri Podrožčici smo uplenili 5 topov in 10 strojnic, nadalje pri Apačah nad 10 strojnic. Naše meje določene? Geneve, 4. maja. (»Slov. Narod«). Kakor izve naš dopisnik, je mirovna pogodba, v kolikor se tiče naše države, v detajlih že popolnoma izdelana, izvzeto je samo vprašanje našega Primorja. Mirovno pogodbo bodo podpisali Pašič, dr. Trumbič in dr. Žolger. Mirovna pogodba. Lucern, 2. maja. (,,Slov. Narod“) Tekst mirovne pogodbe je do-tiskan na 350 straneh Sedaj se v Parizu povprašujejo, ali naj podpišejo naši zastopniki mir v imenu Kraljevine SHS, kakor mislijo to Amerikanci, ali samo v imenu Srbije, kakor misli to ostala sntanta. (Ali pa da sploh ne podpišejo, kakor mislimo mi.) — Ukrajinski delegati so bili zaslišani o ukrajinsko-poljskem sporu. — Japonska nekaj popušča in je vsled tega položaj na konferenci nekoliko manj napet. V jadranskem vprašanju se vedno bolj izraža odločitev v zmislu, da bo Reka prosta luka pod gotovimi pogoji, ki se bodo še določili. — V mednarodni tribunal, ki bo sodil bivšemu cesarju Viljemu, pošlje Amerika ali Tafta ali Hughesa, Anglija lorda Readinga, Francija Leona Bourdeoisa, Italija in Japonska po enega člana. Tribunal bo zasedal v Ženevi. — Lahi razširjajo po vseh svojih agenturah vest, da so nepopustljivi. Dnevne novice. jM Tiskovna zadruga v Mariboru ima 15. majnika 1919 izreden občni zbor. Na dnevnem redu je: 1. Sprememba pravil; 2. Slučajnosti. Naš jugoslovanski junak dr. Ludovik Pivko, poveljnik jugoslovanskega bataljona, se je včeraj vrnil v Maribor. Njegovi prijatelji so ga veselo sprejeli. V ožjem krogu je pripovedoval svoje doživljaje, ki jih namerava opisati v posebni knjigi. V. kratkem odide v Črno goro, kjer vrši njegov bataljon službo. Pozdravljamo junaka v slovenskem Mariboru! Iz obljubljene dežele. Giasiio Jugoslovanske soc. demokrat, stranke ,,Naprej‘‘ opisuje Nemško Avstrijo kot pravo obljubljeno deželo, po kateri se cedita med in mleko. V nekem dopisu pravi dobesedno: „Poglejmo cene v Gradcu: 1 žarnica stane 3 K 40, v Ljubljani 7 K, 1 par ženskih čevljev 32 do 50 K, ena fina moška obleka 200 K, amerikanska pšenična moka najfinejša 2 K 80 v". Če bi bilo to res, tedaj bi morali mi v Jugoslaviji svoje sosede v Nemški Avstriji zavidati. Slučajno smo pa danes govorili z znanim veietržcem, ki se je ravnokar vrnil iz Gradca v Maribor. Kot dolgoleten veletržec v Gradcu, pozna zelo dobro ondotni trg. In ta nam je podal popolnoma drugo sliko o razmerah, ki vladajo v Gradcu. O živilih tam sploh ni govora. Če prideš zjutraj na trg, ne vidiš drugega nego čebulo in pa češenj, razentega pa morda tupatam nekaj zelenjave, trave in kopriv. Krompirja ni, dočim ga je pri nas toliko, kolikor si ga kdo poželi. Fižol stane 6 do 8 kron kilogram, bela moka 16 do 24 kron, par ženskih nizkih čevljev 200 do ‘240 kron, navaden površnik 600 kron. Koruzne moke, ješprenja in drugih podobnih živil ni. To so dejstva. Pri tej notici smo se nehote spomnili na oni zloglasni Ornigov letak, s katerim so spodnještajerski nemškutarji vabili naše poštene slovensrte kmetovalce v svoje mreže, da izdajo Jugoslavijo ter se izjavijo za Nemško Avstrijo. Tudi na tem izdajalskem letaku so nemškutarji slikali razmere v Nemški Avstriji v rožnatih barvah. In kdor je videl 1. maja najbolj zagrizene mariborske nemške nacionalce z rdečimi nageljni, temu se vzbuja nekak sum. Mi nočemo reči, da se je morda Jugoslovanska soc. demokrat, stranka udinjala Ornigovi kliki. Res pa je, da take notice ne delajo dobrega uoniva. Če je pa res, da so v Gradcu take briljantne razmere, tedaj se nam čudno zdi, zakaj se privandrani Nemci tako zelo boje izseliti se iz Jugoslavije v ooijubijeno deželo, Nemško Avstrijo. Naši slovenski de lavci bi bili zelo hvaležni, če bi njihovi nemšk konkurentje čimpreje zapustili Jugoslavijo. V tem trenotku bi prav lahko zaprli vse podružnice za delo, ker bi prenehala brezposelnost. S tem bi bilo dvema ustreženo. Nemški delavci bi prišli po naziranju glasila Jugoslovanske socialdemokratične stranke v boljše življen-ske razmere, naši brezposelni slovenski delavci pa do kruha Upamo, da se gotovi krogi ne bodo preveč razburjali, če Se bo temu ali onemu Nemcu pomagalo do boljšega življenja onstran jugoslovanskih mej. Nemci iz Jugoslavije se bore na Koroškem proti nam. Pred par dnevi so v Ceije pripeljali ‘koli 200 ujetnikov s koroške fronte. Med temi je bilo 11 Celjanov, večinoma mornarjev. Knez VVindischgraetz je hotel v Nemško Avstrijo. Konjiškemu knezu IVindischgraetzu tudi več ne ugaja sveži zrak v Jugoslaviji. 26. aprila se je hotel s celo svojo rodbino preseliti brez dovoljenja vlade v Nemško Avstrijo. V to svrho se je hotel poslužiti antantnega vlaka, ki so ga spremljali Italijani. To se mu ni posrečilo, moral se je s potrtim srcem vrniti iz Poljčan v Konjice. Verjamemo, da knezu ne ugaja več pri nas, posebno odkar je sklenil na svojem posestvu v Planini pri Rakeku najintimnejšo zvezo z ondotnimi Lahi. Zakaj so prišli ?! Zadnje dni se je vrnilo v Maribor veliko odpuščenih uradnikov sodnih in drugih, ki prav pridno prirejajo sestanke in v gručah kar na ulicah pretresajo položaj Ali naši ,,odgovorni“ tega še niso opazili? Kdo je dal tem ljudem dovoljenje za vrnitev v Maribor? Ali se pri nas res izvršuje stroga kontrola samo za lastne rojak -, nemškim uradnikom pa je vse dovoljeno? Zraven tega pa še se norčujejo iz naše naivne lahkovernosti in dobrosrčnosti Točenje alkoholnih pijat prepovedano. Opozarjamo na oglas policijskega komisari-jata v današnji številki našega lista, da je točenje alkoholnih pijač v Mariboru in okolici prepovedano. Ruška koča se bo otvorlla proti koncu tega meseca in to zaradi mnogih popravil, katere so potrebne vsled poškodbe tatinskih vlomilcev po zimi. Podravska podružnica SPD kot lastnica Ruške koče in Planinke opozarja svoje člane in druge osebe, ki hočejo letos dalje časa v njenih zavetiščih bivati, da morajo že zdaj natanko naznaniti, od kedaj in do kedaj hočejo v imenovanih zavetiščih bivati ter povedati tudi, koliko postelj in sob želijo imeti. Obenem morajo že zdaj plačati približno dve tretini stanarine, katera znaša dnevno od postelje 4 K. Ker društvo dalje ne ve, kje so raztrošeni bivši njeni člani in kdo sploh hoče društvu pristopiti, prosi, da se sami javijo in pošljejo takoj 6 K udnine, oziroma 100 K ustanovine Društvo pa po pravilih ni dolžno sprejeti vsake o”laseče se osebe, da se ji ne vrinejo neljubi in tuji elementi in da ne bo pritožb. Občni zbor se bode vršil proti koncu tega meseca, kar se bode še razglasilo. Načelništvo. Razmere v kuhinji na koroškem kolodvoru so skrajno slabe. Ako se slovenski železničar drzne v svojem materinem jeziku za kosilo vprašati, nahruli ga blagajničarka: „Versteh’ nicht bindisch“ ! Nežna kuharica se pa navadno kot puran od jeze peni in grozno razburjeno odreže: „Hier ist eine deutsche Kliche und wird nur deutsch gesprochen“. — Menimo, da ima slovensko železniško osobje, ki se mora posluževati kuhinje, pravico tirjati, da se osobje taiste napram odjemalcu dostojno obnaša. Zahtevamo od vodstva te kuhinje, da čimpreje odstrani te črno-žolte pijavke. Porotne razprave pri mariborskem okrožnem sodišču se začnejo zopet 11 junija. Sliši se, da bodo trajala najbrž več tednov. Za predsednike porotnim zasedanjem je imenovalo višje deželno sodišče vodjo okrožnega sodišča nadsvetnika Cajnkarja, nadsvetnika Levca in Ravnikarja in svetnika dr. Kočevarja. Iz Ruš nam pišejo: Naše Nemce mora biti gotovo strah pred Jugoslovani, ker se mo-reyo še skriyati pod rdečo zastavo Jugoslovan- ske socLdnodemokraške stra'nke. 1. maja so ruški socialni demokrati priredili veselico, seveda pri nemškem tovarniškem kantinerju Haringu. Seveda jim ne diše slovenske gostilne v Rušah, ker vedo, da se tam slovenski govori. Na tej veselici je neki delavec zaklical ,,Živijo Jugoslavija", temu so sledili tudi nekateri dtugi. Takoj se je pa oglasil ,,slovenski" sodrug ter jim rekel nemški, naj bodo tiho. To je torej jugoslovansko sodruštvo. Najboljše bi bilo pač, da gredo ti nemški tovarniški gospodje in pa delavci tja, kamor jih vleče srce. Ameriška intervencija na Koroškem? Včerajšnji »Slo v narod« piše na uvodne n mestu: Včeraj popoldne je ameriška mišim profesorja Loolidge, ki je mesca januarja vodala pogajanja za premirje in za začasno demarkacijsko linijo na Koroškem začela intervencijo v prid statusu 9U0 ante 2. maja na Koroškem do odločitve Pariške konfer ence. Mi smo se gj de te vesti, ' je došla iz povsem verodostojnega vira, obrnili na deželno vlado za pojasnilo in dobili odgovor, da bo o vsakem važnem dogodku v koroški zadevi, čim dobi službeno konkretno obliko, izdano uradno potočilo. — Nujno prosimo, naj se nikdo ne da begati po raznih lažeh in pretiravanjih, ki se širijo iz doslej še neznanih virov. Samo po sebi je razumljivo, da ni mogoče obesi i na veliki zvon raznih odredeb. Vesti, da so nekateri bližnji kraji v nevarnosti, so izmišljene. Položaj na fronti je v uradnem poročilu naslikan popolnoma resnično in v njem imenovani vsi kraji, na katerih smo se morali umakniti premoči. Ne begajte sebe in drugih! Mariborski Nemci uhajajo v Nemško Avstrijo. Poziv zaradi vojaških vpoklicev je vojaški službi podvržene mariborske Nemce tako prestrašil, da so pričeli predvčerajšnj;m kar trumoma uhajati čez mejo Vemo, da bi bili kot vojaki izdajice Vsled tega jih s tega stališča ne bomo pogrešali. Ampak dolžnost je dolžnost in postava je postava. Dobro bi bilo ugotoviti te ljudi ter pognati tudi njihove rodbine čez mejo. Zvišanje cen poštnih golic. Ker presedajo cene za papir in tisk za obrat potrebnih tiskovin do sedaj veljavne cene za po-uniezne golice, je bila poštna uprava pri-morana, zvišati ceno nakaznicam na 6 v, z veljavnostjo od 15. aprila naprej in denarnim kuvertam na 16 v, spremnicam na 16 v ter brzojavnim golicam na 4 v s veljavnostjo od 5. maja t. 1. naprej. Ureditev prometa s kvasom. Od 1. majnika naprej .se bo nakazoval kvas v mariborskem okraju trgovinam, ki so spodaj naštete. Vsaka trgovina dobi gotovo tedensko množino, ki je označena v kilogramih v oklepaju Druge tigovine ne dobijo več kvasu. Pritožbe radi nepravilnega razdeljevanja ali radi premajhne množine naj se dopošljejo okrajnemu Stvarstvu. Cena kvasu je 13 kron za trgovce 1 tovarni. 16 kron za nadrobno prodajo. Se-flrv?1 **R°v*n: *• Povoden Franc, Ribnica Brezno V, J- Oder Ivan, Sv. Lovrenc (30) 3. Pečnik £‘°vjz, Selnica ob Dr. (30). 4. Fikfak J., Mar. puščava (5). 5. Oder Cecilija, Fala (20). 6. 7- Zemljič Franc, Limbuš (15). 8. Mulec Franc, Studenci 1401 9. Marko Adalbert, Pobiežje (30). 10. Kostaijn-šek Mar., Sv. Martin pri Vbg. r 101 11 Hnr. lt Mar Pobrežje (10). & OstfuhSSi. 'sV. L Razdelilmca Lajteršberg Krčevina (25) 14. Pos Hans, Maribor (20). 15. Smonik Maks ovečina (5). 16. Rojko Konrad,v Zg. Sv. Kungota (15). 17. Plevnik Marija, Št. Ilj v Slov goricah (25). 18. Hakl, Špilje (15). 19. Hamer ^lojzija, Ceršak (10). 20. Kanje Jožef, Sv. 22^ (10)- 21 • Žkerlec, Sv. Benedikt (15). 2 V Verglez J., Sv. Jurij v Slov. goricah (10). t • Arnuš, Sv. Jakob (10) 24. Heiter Kaj,, Sv. enart (15^ 25 Dimi|jj{ M^ Sv Lenart (15). 26. r °1‘ J., Rupert (10). 27 Čauš Terezija, Sv. Trojica (15). 28. Tušak Franc, Sv. Anton (10). 29 Raumgartner, Sv. Marjeta ob Pesnici (15), 30. Polajnko Franc, Slivnica (10), 31. Bohm, Fram (5). 32. Kodrič Ivan, Fram (10). 33. Šijanec Andrej, Račje (10); 34. Novak Franc Podova (5) 35. Macun Anton, Sv. Marjeta ob Dravi (5). 36. Lebe Ivan, Pivola (5) 37. Ravnjak Albert, Dobrovce (5). 38. Tišler-filijalka, Pragersko (15). 39. Sicherl Engelbert, Sp. Polskava (5). 40. Uramek Franc, Zgor. Polskava (5). 41. Pinter Anton, Slov. Bistrica (15). 42. Omerzu Danijel, Slov Bistrica (15). 43 Krošelj Ivan, Laporje (5). 44. Vodenik Franc, Sp. Poljčane (20). 45. Vorša, Sv. Martin na Pob. (3). 46. Košorok, Makole (5). 47. Kavčič Franc, Studenice (3). 48. Filijalka-Vodenik, Hoče (5). Tobak je vtihotapljal v Nemško Avstrijo. Policija je prijela brezposelnega elektrotehnika Karla Strasserja, ker se je brez dovoljenja vtihotapil v Jugoslavijo, od koder je skupno z nekim Korničnikom vtihotapljal tobak v Nemško Avstrijo. Zaplenili so 16 kg tobaka, Strasserja pa pognali čez mejo v Nemško Avstrijo. Sicer je pa polno takih tičev v Mariboru, ki kar na debelo barantajo s tobakom, dočim se mora navadni človek truditi, da dobi borno cigareto. Zaprli so mesarskega pomočnika Jakoba Kramerja, vulgo Jokelna, ker je v Kirbiševi gostilni razgrajal in ogrožal človeško varnost. Občinstvo bo z veseljem pozdravila ta korak naše policije. Tatvine in vlomi. Pred par dnevi so aretirali brezposelnega rudarja Franca Ledineka, ker je ukr del v družbi Otmarja Lorgerja 13 kokoši. Ko so pri Ledineku izvršili hišno preiskavo, so našli žensko kolo, ki je bilo ukradeno pri vlomu v podstrešje Karla Šora v Gdthe-jevi ulici št. 24 Ledinek je izpovedal, da je kokoši prodal branjevcu na Glavnem trgu Konradu Abel, ki je živel v koruznem zakonu z branjevko Terezijo Konrad v Schwarzevi ulici št. 5. Ugotovili so, da je bil Ledinek skoro sleherni dan pri tej branjevki na Glavnem trgu, pa tudi v njenem stanovanju. Iz tega so sklepali, da daje ta branjevka potuho Ledineku, ki je priznal, da mu je omenjena izročila kolo shranit, ker se je bala, da bi ga policija ne zaplenila. Pri hišni preiskavi, ki se je izvršila pri branjevki Konrad, so našli mnogo različnega blaga, perila in obleke, kar je bilo policiji zelo sumljivo. Blago je policija zaplenila. Policija ie ugotovila, da je bilo to blago ukradeno pri raznih vlomih in sicor pri Olgi Weigerl, Cesarska cesta št. 5, Jožefu Filipiču, Kamniška cesta št. 22, Karolini Pučelik, Mestni park št. 1, Anton Rohrhoferju, Schillerjeva ulica št. 12, Ivanu Urbasu, Gosposka ulica št. 46, dr. Antonu Muleyu, Reiserjeva ulica št. 12, Mariji Molan, Schillerjeva ulica št. 12, Klari Šoru in Frideriku Rozmanu, Gothejeva ulica št. 24 in Edvardu Svoboda, Lutherjeva ulica št. 4. Vsi ti so našli med zaplenjenim blagom mnogo svojega blaga, ki ga jim je policija vrnila. Nadalje so našli mnogo blaga tudi pri bratu branjevke Konrad, Francu Samuhu, in pri sestri Veroniki Kubiš. Kot vlomilca in tata so izsledili 36 let starega brezposelnega mizarja Ivana Karlina. Ta je priznal sedem vlomov. Izpovedal je, da sta ga k temu zapeljala Anton Abel in Konradova. Karlin ima še druge vlome na vesti. Sodišče ima še več blaga, če-gar lastniki še niso znani. Ledinek je ukradene kokoši prodal Abelu, ki je tudi v zaporu okrožnega sodišča radi tatvine slanine. J smela presegati 4 K za kg. Po drugih ob-| činah so res dobili za to ceno prav lepo belo moko, samo tukaj pri sv. Lovrencu smo dobili bolj temno moko, pa še za to smo plačali 5 K za kg. Mogoče so dobili boljši sloji boljšo, tega se še ne ve. Bilo bi dobro, prepričati se, ako je prišla v Sv. Lovrenc res bolj slaba moka, kakor drugod in ako se sme bolj drago prodajati, kakor so določene cene. Podpisujte drž. posojilo! Zadnje vesti. a Dopisi. n _n Sv Lovrenc na Pohorju. Čitali smo v »Mariborskem delavcu«, da dobi ljudstvo k praznikom fino belo moko, koje cena ne bi Koroška frontg. LDU. Ljubljana, 6. maja. Uradno se poroča opoldne: Na zapadni koroški fronti mirno. Tekom 5. maja in 6. maja do osme ure na vzhodnem delu Koroške ni prišlo do bojev. Naše čete so se z vsem topništvom koncentrirale na postojankah severno in za-padno od Spod. Dravograda in vzhodno od Guštanja. Italija in Nemci. LDU. Bero lin, 6. maja. ,,Berliner Tageblatt" poroča iz Lugana: Italijanski listi so vedno bolj razdraženi. „Corriere della sera" označuje vest, da namerava mirovni dogovor Nemčiji prepovedati združitev z Nemško Avstrijo kot nezaslišano. To bi značilo tudi za It-- lijo veliko nesrečo, ker bi potem lahko nastala podonavska zveza, ki bi s svojim graviti-ranjem proti Jadranu postala Italiji sovražna. Anglija za žinogorskegn kralja. LDU. Haag, 5. maja. (DKU.) V angleški zbornici je izjavil državni podtajnik Harmsworth v imenu vlade, da Anglija ne pripozna črnogorske narodne skupščine, ki je mesca novembra v Podgorici proglasila odstranitev kralja Nikita ter združitev Črne gore s Srbijo. Velika Britanija smatra še vedno kralja Nikita kot postavnega vladarja Črne gore. Orlando in Sonnino se vračata v Pariz. LDU. Pariz, 5. maja. Italijanski poslanik v Parizu je naznanil načelnikom aliiranih vlad, da odpotujeta Orlando in Sonnino zvečer iz Rima in da prideta v sredo v Pariz, Končni pogoji Italije? LDU. B e r o 1 i n, 5. maja. Kakor poroča „Temps“, so končni pogoji Italije baje nastopni : Reka bo italijanska, nasprotno pa se bo nekaj točk čitalo iz londonskega dogovora. Sporno ozemlje, kateremu se odpove Italija, pa ne sme postati jugoslovansko, marveč mora biti avtonomno, obstoječe iz neodvisnih malih državic. porcycSba: la. svinjska mast, zajamč. čista, v sodih, kg K. 34-— la. paprika in sulia slanina, v zabojih, kg K 34-— la. soljena slanina in suho meso, v zabojih, kg K 30-_ franko Maribor. Na malo 10—20 kg se cene za 3°|0 zvišajo. Naročila sprejema pismeno (ali ustmeno od 11.—l, ure opoldne): Agentura „Levante“, Maribor Lutherjeva ulica 5 (dvorišče). 2—1 0d poi 7. do 10. ure zvečer danes in vsak večer koncert v hotelu JMOIT! Razglas. Na podlagi § 9. naredbe deželne vlade v Ljubljani z dne 11. januarja 1919, št. 259, se prepoveduje do preklica za območje policijskega komisarijata, to je za mesto Maribor in občine Karčovina, Leitersberg, Pobrežje, Tezno, Studence in Radvitio vsako točenje alkoholnih pijač (žganja, vina, piva in sadjevca) po gostilnah, kavarnah in vseh javnih lokalah Prestopki te prepovedi se bodo najstrožje kaznovali v smislu § 6. navedene naredbe. Maribor, dne 6. maja 1919. Policijski komisarijai v Mariboru. Dr. Senekovič s. r. Pridnega učenca zmožnega slovenskega in nemškega jezika, sprejme 5—2 M. Macher, steklar Maribor, Edmund Schmidova ul. 3 Pridnega, močnega in zdravega hlapca » skladišče sprejme takoj proti dobremu plačilu špecerijska trgovina M. Berdajs, Maribor, Sofijin trg št. 1 3—2 Vreče, sodov in steklenice kupita vsako množino Jerausch & Gerhold, Maribor, Stolni trg 2. 10—3 0(2= fr") cip onr~ J. Božič Maribor, Tegetthoffova cesta 34 Modni atelije za gospe In gospode, jj Naročila po meri se solidno In j:j točno izvrše. Vojaške uniforme se [j Izgotovijo v najkrajšem času. Zaloga vsakovrstnih oblek za moške In dečke, kakor tudi vojaške čepice ter epolete. inniPi Prua sionska kavama! Kavarna .Central1 ilP<^ Jama rtu » te* , , . . ..v . , P) Jj v Mariboru, Gosposka ul. 21 Ij p§ (lastnik: Gjuro pl. t/aljak) |f K* se priporoča jugoslovanskemu ob-pl činstvu. P -S pš Restavracija in hote! \ Ji (hotel „Mohr“), Maribor Izborna pristna vina. — Lepe tujske sobe. RL Najboljša jedila. — Klubova soba. — rS Prostoren vrt. U Za obilen obisk se priporočata Franc in Pavla Jančer. Somišljeniki! | Maks Macher Zahtevajte po vsih gostilnah, Za]°3a ,stek!a> porcelana m svetilk Iz-J ’ delavanje vseh stavbnih in portalnih kavarnah in brivnicah „Mariborskega delavca"! CD X) d) T3 03 C O B cS co CaJ Pecilni, prašek Vanilin sladkor Pravi ikrob oo & 3 o d>! a> er, fD steklarskih del. 4-3 Karbidne svetilke in karbid, Maribor, Edmund Schmidova ul. 3 sap hriišne nte in drugo biago priporoča ciomače podjetje 10—8 Adria * Dzddfti (Filip Šibenik) Ljubljana, Gosposka ul. IS I II s, Mn sodnih harbic (iz šib pletene) od 5—50 kg vsebine okoli 50 praznih zabojev proda takoj po nizki ceni importna in ekspertna trgovina Ferdo Seri Maribor, Koroška ul. 21 SP Pohištvo Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo KARE!. PRiiS, Maribor Stolni Irg II. 6. Svoboden ogled! Ceniki zastonj I Kako obrestujem najbolje moje premoženje? Vsak si sagofewš 3% obresti s tem da sklene živliensko zavarovanje! Kdor na primer vplača danes K 837‘40, dobi po preteku 6 let vplačani znesek z 3% obrestmi, t. j. natančno K lOOO— v gotovini izplačan. Med tem časom bil je tudi zavarovan za slučaj smrti. Natančna pojasnila daje in sprejema za zavarovanja 3—2 zavarovalni oddelek sklada za vojaške vdove in sirote Ekspozitura Harifror* T—■ .1 . .1 ■ 1 ■ iLiiilr *■ j P1 Kmni«BHHSSS2*£ttr 4 m _ LJUllJlIllMII—irun T* v ,&StKS mww»awfti