Poštnina plačana v gotovinL Leto XIX.. št. 188 Ljubljana, nedelja 14. avgusta I938 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Cena « Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.-—. Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. JL telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo Naša obmejna mesta ' i > f . t. i. 7 t v ; i .». v .3* i li' \ - i f, * -.i-^•»c'i'i'd r-.'V i'V.'ir .'ili-^ "ir ùt \> « *e » i »j . "7 • £ ' ' '-R i i ' i n i ost) t i'i 11. -7 r. i v h $ i.iv i Li / j :•'-> 3--V 7 , v V**" -i f ** a / ' .al i -a ^ V jubilejnem letu nam bo še neštetokrat prilika, da se spomnimo ogromnega napredka, ki ga more zaznamovati v tej dobi naša nacionalna stvar, napredka! ki ga le prerada prezre generacija, ki ji niso več v spominu razmere stare predvojne dobe Če velja že za druge stvari, da se njihova prava vrednost spozna šele v primerjavi, velja to še prav posebno za veliko vrednost sedanjega stanja; v primerjavi z nekdanjim položajem se šele prav osvetli njegova ogromna vrednost. Med objekti, ki so kakor nalašč prikladni za primerjavo, so naša mesta v obmejnem pasu, njihova nacionalna struktura ter vloga v nacionalni kulturi nekdaj in sedaj. Če smo rekli: v obmejnem pasu. mislimo to jako na široko, saj vemo, da je segal vpliv nemškoavstrijskega ponemčevalnega sistema še jako daleč preko prave narodne meje. Te dni smo opozorili, kako se je spremenila podoba Maribora in kako orjaško se je povečala in poživila njegbva kulturna ter civilizacijska funkcija, odkar je postal eno s svojim zaledjem, s svojo narodno okolico, ki se je na žalost poprej tako dolgo postavljal v antitezo z njo. Podobno kakor za Maribor, veljajo bistvene poteze naše karakteristike za ostala, tudi za manjša mesta in trge, ki so se nacionalizirali v toku dvajsetih let, odkar so vključena v sestav narodne države. Starejša generacija ve danes nemara boljše ceniti kakor mlajša, kaj pomeni, da so danes mesta in kmetska okolica v glavnem, to se pravi v nacionalnem pogledu eno. Zakaj treba si ie predstavljati, kako je bilo takrat, ko je po mestih in trgih v bližini narodne meje gospodovalo nemškutar-stvo. kak0 je v veliki večini naše Štajerske iz mest in trgov prihajal duh sovraštva do slovenskega narodnega preporoda, duh zanikanja naše obnovljene narodne kulture in nasprotovanje prizadevanju, da se vrne narodu čast in slava, samozaupanje in ponos, pa samostojnost in svoboda. Prepad ie zi .j al med mesti ter trgi in vasmi, ali točneje povedano: med obema narodnima taboroma, katerih glavne postojanke so se bile razdelile po raz'ikah med mestnim in kmetskim prebivalstvom. Bilo je to neprirodno stanje, ki se ni moglo dolgo držati, zakaj mesta in kmetska okolica, to sta dva dela ene in iste celote dva dela velikega ljudskega organizma, ki ne moreta funkcionirati eden brez drugega, prej ali slej se mora ena stran prilagoditi drugi. Kamorkoli po svetu pogledamo, katero koli deželo opazujemo, povsod moremo ugotoviti potrditev naše trditve. Danes so pred nami učinki dvajsetletnega procesa. Ni še dovršen do kraja, res je, ni še dosegel svoje poslednje stopnje, ki bi pomenila zaključek razvoja. Toda v bistvu je proces svoje poglavitno že opravil, spravil je v normalno funkcioniranje odnošaje med mesti, trgi in podeželjem, napravil iz njih zopet organe celotne eksekutive, mestno ter kmetsko populacijo je povezal v harmonično nacionalno celoto. Kar se še brani prirodnemu razvoju in stoji ob strani, zaupajoč še vedno na pomoč iz Indije Koromandije in čakajoč nanjo ter črpajoč iz tega svoje poslednje sile, kakor iz umetnih injekcij; kar še noče zaživeti polno in harmonično narodno življenje, je ali tujega rodu ali pa zakrknjeni ostanek nekdanjih postojank zastrupljenia iz tujine. Enih kot drugih usoda je, da ostanejo izločeni iz živega organizma, pa da polagoma brezkoristno in jalovo minejo. Morda se kdaj pod vtisom razburljive sedanjosti zdi, da pomenijo več in da je v niih kal za bodoče nesreče, — toda ču.ieč, na znotraj trden in na zunaj krepak narod bo vedel, da so to samo zadnji odsevi tuje zarje, ki je zašla za vedno Naša nacionalizirana mesta s trgi so postala v teh dvajsetih letih velike narodne kulturne celice, prosvetna ognjišča, odkoder se dovajajo sveži sokovi in tokovi na bližnjo in daljno okolico. Poprej, ko so bila mestna in trška središča po umetničenju avstrijskega raz-narodovalnega sistema ločena od živega narodnega organizma, ta funkcije niso opravljala in v marsikakem pogledu je bilo naše prosvetno in kulturno ter gospodarsko življenje ohromelo ali vsaj zadržano in ovirano^ V nekdaj porušenih trdnjavah obmejnih mest in trgov se je desetletja ANGLEŠKA DE MARŠ A V BERLINU Anglija želi, da bi se nemški jesenski manevri ne priredili ob meji Pariz, 13. avg. o. Vsi listi poročajo danes o polslužbeni demarši angleške vlade v Berlinu. »Excelsior« poroča, da so zaupne informacije iz Berlina pripravile angleško vlado, d,j! je po svojem poslaniku na merodajnih mestih vprašala, kakšne namene imajo prav za prav Nemci s svojimi velikopoteznimi vojaškimi pripravami. Demarša je bila polslužbenega značaja, ker bi uradna intervencija angleškega poslanika ne imela nobene glavne osnove, saj Nemčiji ni mogoče prepovedati nika-kih vojaških ukrepov, ki se ji zdijo potrebni. Angleško poslaništvo je prejelo odgovor, da so vse priprave izključno v zvezi z jesenskimi vojnimi vajami. Angleški poslanik je izrazil željo da bi se glede na mednarodno napetost vaie priredile tako, da ne bi nastal vtis kakor da se koncentrira vsa nemška vojska v določenem času v določenem obmejnem ozemlju. V takem primeru bi namreč napovedane velike vojne vaje nemške vojske lahko povzročile reakcijo na drugi strani meje. »Populaire« meni nasprotno, da vesti o velikih vojaških pripravah v Nemčiji, ki so napravile tako silen vtis na vso evropsko politično javnost, nimajo resnejših namenov, ker so nemške oblasti objavile poročila o njih Če bi Nemčija nameravala ob tej priliki resno angažirati svojo voisko za dosego svoiih zunanjepolitičnih namenov, bi se priprave vršile kolikor mogoče v tajnosti. Zaradi tesa sodi pariški list, da so imele vesti o teh pripravah zgolj namen prestrašiti enega ali drugega nemškega soseda. Berlin, 13. avg. o. Veliki jesenski manevri nemške vojske, ki se bodo po služ- benih poročilih pričeli v torek 16. t. m. in ki se že nekaj časa z vso vnemo pripravljajo, bodo povsem novega značaja. Trajali bodo celih 8 tednov in se jih bodo udeležili skoraj sami rezevisti. O svrhi teh vaj razpravlja v današnjem »Loka'anzeiger.iu« nemški vojaški teoretik general Metzseh Glavna naloga teh vaj, pravi general, mora biti popolna priprava rezevnih oficirjev, da se jim v primeru vojne ne bo treba šeel privaditi vojaškemu življenju. V vsaki prihodnji vojni se bodo že od vsega po-četka uporabljale velike formacije vojske. Potemtakem bodo morali biti vsi rezervni oficirji docela izvežban za takojšnjo frontno službo. Berlin, 13. avgiista. o. Pri velikih vojnih vajah, ki se prično v ponedeljek in pri katerih bo sodelovalo milijon voiakov. nameravajo vojaške oblasti zaposliti tudi ci- vilno prebivalstvo. Ze z dekretom od 16. julija so bila poveljstva posameznih edi-nic pooblaščena, zahtevati od civilnega prebivalstva prenočišča za vojsko in vsa razpoložljiva sredstva za prevoz vojaštva in vojaških potrebščin. Vojne vaje bodo trajale šest tednov. Pozornost v Parizu Pariz. 13. avgusta, h. Vojaške priprave Nemčije in možnos* novega ogrožanja češkoslovaške republike so predmet uvodnikov vseh današnjih pariških listov. »Temps« poroča, da je angleška vlada v zvezi s tem izvršila demaršo v Berlinu. List pa i/.raža mnenje, da je praktično izključeno, da bi se Nemčija odločila za nasilje akcijc in to tem manj. ker je Nemčija sama odobrila misijo lorda Runcimana v Pragi. Francoski in angleški glasovi o vojaških pripravah v Nemčiji V Angliji in Franciji zasledujejo te dni. kakor se razvidi iz pihanja časopisja obeh držav, z veliko pozornostjo velike vojaške priprave v Nemčiji, med njimi zlasti poEpoque< poudarja: Obseg vojaških priprav Nemčije je tolikšen, da pada slehernemu v oči. Vse govori za to. da se Nemčija pripravlja na veliko demonstracijo vseh svojih vojaških sil. Ni izključeno, da gre za nov pritisk na Anglijo, ki naj bi pod vtisom teh priprav vplivala na večjo popustljivost Prage. Podobno pišejo tudi nekateri drugi pariški listi, večina pa dvomi v nove komplikacije resnega značaja, četudi pri tem ne prikriva vidne zaskrbljenosti. Besedilo sporazuma o premirju med ruskimi in japonskimi četami pri čangkuSenga Tokio, 13. avgusta. AA. Po sklenjenem premirju so se začeli konkretni razgovori med zastopniki japonske in ruske vojske Na prvem sestanku so razpravljali o pogrebu padlih vojakov Razgovori o točni določitvi meje pri Čangkufengu se nadaljujejo. Vojno ministrstvo je izdalo ob 11.20 uradno poročilo, ki pravi, da so zastopniki japonske in ruske vojske podpisali «Toči ob 21.30 dogovor, ki se glasi: Glede na sedanje okoliščine in ker so si japonske in ruske postojanke v pokrajini čangkufenga zelo blizu, so zastopniki japonske in ruske vojske sklenili naslednji sporazum: 1. Položaj severno od vrha Čangkufenga se popiše v posebnem poročilu in pošlje obema vladama. 2. Vrhovna poveljnika japonskih in ruskih čet se zavežeta, da ukreneta vse potrebno, da se prepreči vsakršen spor v okolici Čangkufenga, kakor določa dogovor, ki sta ga podpisali obe vladi o ukinitvi vojnih operacij. 3 Jedro japonskih čet in večina ruskih oddelkov, ki stoje na sedlu hriba Čangkufenga, se umakneta na razdaljo, ki ne bo manjša od 80 m od tega sedla. Poročilo pristavlja, da so se zastopniki japonskih in ruskih čet podpisali na zemljevide. ki točno označujejo postojanke japonskih in ruskih oddelkov v trenutku, ko sta obe vojski sklenili premirje. Japonska ponuja Rusiji nenapadalni pakt Tokio, 13. avgusta .b. Iz razpoloženja tukajšnjih političnih krogov bi se dalo sklepati, da igra pri sedanjih rusko-japon-skih pogajanjih zelo veliko vlogo japonska ponudba Rusiji za sklenitev nenapadalne-ga pakta. Kako je prišlo do premirja Rim, 13. avg. o. »Popolo d'Italia« je danes objavil daljše poročilo iz Londona o ozadju diplomatskih razgovorov in pogajanj o japonsko-ruskem premirju. List pravi, da je bilo premirje sklenjeno na pobudo angleškega zunanjega ministrstva in da je ruska vlada postavila svoje pogoje Japoncem po sugestijah Foreign officea. Le na ta način si je mogoče razlagati, zakaj so Rusi predlagali, da se za točno določitev meje med Rusijo, Mandžurijo in Korejo ustanovi posebna mešana komisija, v kateri bi bili poleg zastopnikov Rusije, Mandžurije in Japonske tudi angleški delegati, ki naj bi se jim zagotovila nekakšna razsodiščna naloga v njej. Japonska se je upirala temu ruskemu predlogu, ko pa je Litvinov naglasil, da ne more popustiti v tej stvari in da brez sodelovanja angleškega razsodnika v razmejitveni komisiji ni računati z mirno likvidacijo spora, je japonski poslanik v Moskvi po daljšem posvetu z japonskim zunanjim ministrstvom predlog sprejel, tako da določa protokol o premirju, ki je bil podpisan te dni, v resnici razmejitveno komisjo z angleškim predsednikom. V nadaljnjem beleži list razne nasprotujoče si vesti, predvsem pa ugotavlja, da še vedno ni jasno, ali je Čangkufeng v ruski ali japonski posesti. Po poročilih iz Moskve premirje ne bo trajalo dolgo in ruski službeni krogi malo verujejo, da se bo mogel spor zares urediti na miren način. Vse kaže. pravi list, da pripravlja ruska vlada javno mnenje na vojno z Japonci. Predvsem poudarjajo Rusi, da ne bodo odstopili Japonski niti pedi svoje zemlje in da jo bodo rajši branili z orožjem, kakor pa pristali na arbitražo, za katero se zavzema London in ki bi lahko dovedla do tega, da bi se Rusiji odvzel čeprav še tako maihen kot njene zemlje List beleži ob zaključku, da sta Rim in Berlin znatno podprla miroljubna stremljenja londonske vlade. Incident na Sahalinu Tokio, 13. avg. AA. Z rusko-japonske meje poročajo o novem incidentu, ki se je pripetil na Sahalinu. Člana japonskega parlamenta Tasirogija. ki je v družbi svojega sina in več japonskih obmejnih stražnikov pregledoval severnovzhodno mejo Sahalina. je napadla skupina ruskih obmejnih stražnikov. ki je streljala iz pušk in ranila dva japonska obmejna stražnika. Katastrofa potniškega letala Praga—Pariz Največja nesreča v zgodovini čsl. civilnega letalstva 11 potnikov mrtvih Praga, 13 avgusta, h. Češkoslovaško civilno letalstvo je zadela danes največja katastrofa v njegovi zgodovini Redno potniško letalo na progi Praga—Pariz je dopoldne ob 9. startalo v Pragi. Bilo je popolnoma zasedeno. Okrog 11. je v bližini Oberkirchena nad Schwarzwaldom. 40 km daleč od Strassbourga, iz neznanega vzroka treščilo na tla in zgorelo. Nesrečo je najbrže zakrivilo izredno slabo vreme in huda nevihta, ki je besnela nad schwarz-waldskim pogorjem. Po dosedanjih vesteh so vsi potniki ubiti, le steward je hudo ranjen in se nahaja v bolnici. Gre za letalo tipa »Savoya-Mar-chetti 73«. Letalo je vodil najboljši češkoslovaški civilni pilot Brabenec, rezervni pilot je bil Saukup. prav tako odličen češkoslovaški civilni pilot, ki je preletel že nad milijon kilometrov. V letalu je bilo 11 potnikov, ki so vsi našli smrt pod ruševinami. Nemške oblasti zatrjujejo po prvih ugotovitvah, da je letalo letelo zaradi viharja precej nizko in je treščilo v neki hrib Na kraj nesreče je odpotovala češkoslovaška preiskovalna komisija. Strašen japonski letalski napad Šanghaj, 13. avg. o. Včeraj in danes je 150 japonskih letal bombard ralo Hankov, Vučang in Hanjang. Japonski letalci so povzročili strašno razdejanje. Doslej so našteli okrog 1.500 žrtev, sodijo pa. da je pod razvalinami hiš in drugih stavb najmanj še 2.000 ljudi ubitih in ranjenih. V Hanjangu so Japonci razdejali tovarno streliva, v Vučangu kolodvor, v Hankovu pa celokupno železniško križišče in letališče. Šanghaj, 13. avg. o. Ker so v zadnjih dneh kitajski teroristi razvili novo teroristično akcijo, so japonske vojne oblasti znova proglasile obsedno stanje v Šanghaju. Nova upravna razdelitev Rumunije Bukarešta, 13. avg. AA. Ob navzočnosti kralja Karola, članov vlade in kraljevskih svetnikov so danes ob 12.30 slovesno proglasili novi zakon, s katerim se Rumunija razdeli na 10 pokrajin, nakar so bili novi guvernerji zapriseženi. odigraval trdovraten boj za veljavo naše narodne misli. Znaten del prebivalstva v naših obmejnih mestih in trgih si je bil dobro svest, kako nalogo in funkcijo bi morala urbanska središča vršiti v narodni celoti. Ti narodni zavedni naši meščani in tržani v obmejnem področju pa so stali v neenakem boju tako s sistemom drugače razpoložene državne in deželne uprave kakor tudi z nezavednostjo svojih sorojakov, doseljujočih se v mesta in trge s kmetov. Zel0 je napak, kar se dandanes tolikokrat čuje v demago-ških govorih in bere v cenenih reklamnih člankih, namreč trditev, kakor da bi šlo na eni strani za zavedno kmetsko prebivalstvo, na drugi za nezavedno meščanstvo, ki je zatajilo narodnost svojih dedov. Tako so antiteze popolnoma napačno postavljene in v takem modrovanju se skriva ali demagogija ali zavedna laž ali pa površnost in nevednost. Zakaj tisti, ki so onemogočali, da bi se naša ponemčena mesta nacionalizirala in strnila s kmetsko okolico, so bili baš doseljenci s kmetov, ki so se sproti ponemčevali. Dobro po- znamo naše stare, trdno zavedne meščane, ki so vztrajali v neenaki borbi, enako dobro poznamo in spoštujemo one, ki so na kmetih držali narodno fronto. Toda, ako bi bil v oni dobi ves naš kmetski živelj v celoti dovolj narodno zaveden, se ne bi odnarodili njegovi izseljenci, ki so prihajali v mesta in se tamkaj ponemčevali. Treba je samo pogledati statistične podatke za glavna mesta v naši obmejni predvojni sferi, pa bi videli, da je bilo v njih dve tretjini do tri četrtine ljudi, ki so bili rojeni v kmetskih občinah in ki so se šele pred nedavnim priselili v mesta, in tam pomagali pomnožiti fronto onih, ki so bili v nasprotju z narodnostjo in govorico slovenskega podeželja. Da je bila vsaj večina teh, ki so se v urbanska središča priselili s kmetov, narodno zavedna in bi ostala >tares zvesta narodnosti svojih očetov in dedov, bi ojačili vrste zavednih slovenskih meščanov in si skupno z njimi osvojili te postojanke posiljenega tuj-stva. Taka je resnica n nekdanjih od-nošajih med zavednostjo v raznih slojih našega naroda. Ni nam treba naglašati, da spoštujemo vse sloje in poklice našega naroda enako. Kakor smo vedno pravilno in pošteno ocenjevali kvaliteto našega podeželja, tako bi bilo huda krivica, ako bi ob dvajsetletnici ne porabili prilike, da vzamemo v zaščito naše zavedne meščanske borce, ki so trdno in zvesto stali na braniku domovine, materinske govorice in narodnosti očetov. Naše meščanstvo ni le ostalo zvesto narodu, marveč je že zgodaj prevzelo vodstvo nacionalne borbe, ji stalo krepko na čelu in v najbolj bistveni meri pripomoglo do zmage. Dvajsetletni razvoj je pospešil razvoj in konsolidiral naše meščanstvo v obmejnem pasu. pa ga uvrstil v celoto narodnega organizma. To je ogromen uspeh in vsekakor eden najvažnejših učinkov osvobojenja, to je eno največjih nacionalnih del. S katerekoli strani bomo gledali v letošnjem jubilejnem letu bilanco naše dvajsetletne svobodne preteklosti, vedno znova se nam bo pokazala nacionalizacija mest kot ena najimenitnejših, najbolj temeljno važnih narodnih zmag. Novi rasni ukrepi v Italiji Rim, 13. avgusta, b. Mnogi židovski trgovci so prejeli te dni obvestilo, da ne morejo biti še nadalje vpisani v fašističnih trgovskih sindikatih. Verjetno je, da bo ta akcija v kratkem razširjena na vse ostale Zide in bo načelo o izključitvi Zidov najbrž proglašeno za vse fašistične organizacije. Generalni tajnik fašistične stranke je izdal okrožnico z navodili za izvedbo rasnih načel v fašističnih kulturnih ustanovah, zlasti v šolah pri razlagi nove rasne ideologije. Snežni zameti v Angliji London, 13. avg. br. V Angliji so zavladale zadnje dni nenavadne vremenske razmere. Dočim imajo na jugu in zapadu hudo vročino z nevihtami, je zavladala v pokrajinah severno od Londona pa do škotske meje pravcata zima. Ze dva dni divjajo snežni viharji, tako da je ves promet v zastoju. Na stotine avtomobilov je obtičalo v snežnih zametih. V grofiji Yorkshire je zapadlo nad pol metra snega. Nenavadne vremenske razmere so povzročile obilo škode, ki pa se bo še povečala, ker obstoja nevarnost poplav, ko se bo sneg začel naglo tajati. „Condor" se vrača v Evropo New York, 13. avg. h. Nemško letalo »Condor«, ki je v 25 urah preletelo progo Berlin—New York, je danes nastopilo svoj polet v obratni smeri. Ob 14.03 evropskega časa je startalo na newyorskem letališču. Upajo, da bo prevalilo pot iz New Yorka v Berlin v še krajšem času ter da bo rabilo največ 20 do 22 ur. Smrtna nesreča treh turistov na Matterhornu Zermatt, 13. avg. AA. Včeraj popoldne so se pri sestopu ubili trije nemški turisti, ki se jim je posrečilo splezati na Matterhorn. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje nresodite po Številu malih oglasov. — DanaSrje »Jutro« Ima 537 malfb oglasov. Enkratni poizkus c malim oglasom v »Jutru« Vas pouči, da Ima oglas dvojno vrednost, če se Javi dvojno V fls Runciman mirno na dela Včeraj je zastopnike sudetsko*nemških darstvenikov Praga, 13. avgusta, b- Misija lorda Runcimana je objavila danes naslednji komunike: . . , , Danes ob 11- dopoldne je sprejel lord Runciman s svojim štabom zastopnike nemških gospodarskih in industrijskih krogov, da čuje njihovo mnenje o gospodarskem položaju v sudetsko-nemških pokrajinah. Razgovor je trajal dve uri. V delegaciji so bili poslanec inž. Richter, nadalje predsednik industrijskega in gospodarskega odseka sudetsko-nemške stranke poslanec dr. Rosche, predsednik Zveze nemških industrijcev in predsednik Trgovske in industrijske zbornice v Libercu Liebig ter podpredsednik Zveze Nemških industrijcev inž. Weber, generalni direktor Kreditnega zavoda Kiesewetter. Popoldne je lord Runciman odpotoval na tedenski oddih v Češke Kamenice, kjer bo gost nemškega veleposestnika Ulricha Kjmskega. Spomenica nemških socialistov Praga, 13. avgusta b. Kakor se doznava, je odposlanstvo nemške socialne demokratske stranke pod vodstvom posi. Jak-scha, ki je bilo včeraj pri lordu Runcima-nu, izročilo angleškemu posredovalcu 40 tiiokanih strani obsegaj očo spomenico, v kateri zavzema socialno - demokratska stranka stališče k narodnostnemu vprašanju v CSR. obenem pa stavi svoje konkretne predloge. Spomenici je priključeno pismo, ki razlaga stališče socialnih demokratov. V njem poudarjajo med drugim, da so trdno prepričani o možnosti mirnega sožitja Nemcev in Cehov in tudi o boljši gospodarski bodočnosti sudetskih Nemcev, vendar samo na osnovi demokratične državne oblike. Iz bistva demokracije sledi. tudi povsem miroljubna zunanjepolitična usmeritev ter potreba po dobrih odno-šajih z vsemi sosedi. Priznavanje demokratičnega načela zahteva priznanje enakopravnosti vseh narodnosti na notranjepolitičnem področju; zaradi priznavanja istega načela pa je naravna tudi zahteva, da so v zunanjepolitičnih vprašanjih zavarovani interesi malih narodov nasproti slehernemu diktatu velikih sosedov. Od češke politike zahtevajo nemški socialisti spoštovanje življenjskih pravic sudetsko-nemškega prebivalstva, toda kot sama po sebi razumljiva protikoncesija z nemške strani pa je, da tudi Nemci priznavajo življenjske interese češkega naroda. Kot demokratično in evropsko orientirani Nemci, pravi spomenica, smo socialni demokrati za novo ureditev vseh srednjeevropskih problemov, ki bi vsem narodom zagotovila njihov nacionalni obstoj in njihov gospodarski razmah. Tudi za sudetsko ozemlje je potrebna posebna gospodarsko-socialna pomoč. Samo zmaga narodne in politične strpnosti, samo prenehanje sosedskih sporov vseh srednjeevropskih držav v duhu pravičnosti, razuma in evropske solidarnosti lahko sproste potrebne sile za gospodarski preporod. Ti nagibi tvorijo osnovo naših predlogov. Po demokratičnih načelih ima tudi šibkejša nemška stranka pravico, da kot enakovreden faktor sodeluje pri delu sprave vseh narodov naše države. Sprejemi pri predsedniku dr. Benešu Praga, 13. avgusta, h. Prezident republike dr. Beneš je sprejel danes dopoldne zunanjega ministra dr. Krofto, za njim berlinskega poslanika dr. Mastnega, nato lorda Allena Hurtwooda in francoskega poslanca Roberta d: Grandmaisona. Popoldne je odpotoval na svoje posestvo pri Taboru. Trenutno ni pričakovati resnejših komplikacij Pariz, 13. avgusta, h. Zunanji minister Bonnet je dovolil francoskemu poslaniku v Pragi De Lacroixu, da lahko nastopi svoj letni dopust. V francoskih diplomatskih krogih vidijo v toni odloku zunanjega ministra dokaz, da v bližnji bodočnosti ni računati s kakimi resnejšimf komplikacijami v češkoslovaškem vprašanju. Vesti, da je lord Runciman v svoji misiji naletel na velike težkoče, v dobro informiranih pariških krogih zavračajo in opozarjajo na ugoden sprejem, ki ga je bila deležna misija lorda Runcimana v češkoslovaškem tisku. Prav tako opozarjajo na poročilo francoskega poslanika v Berlinu, po katerem so vesti o izrednih vojaških ukrepih Nemčije znatno pretirane. Poslanik dr. Mastny v Pragi Praga, 13. avgusta, br. Češkoslovaški izredni poslanik in pooblaščeni minister dr. Vojteh Mastny je včeraj prispel iz Berlina v Prago. Dopoldne ga je sprejel min. predsednik dr. Hodža. kateremu je podrobno poročal o aktualnih problemih v odno-šajih med CSR in Nemčijo, nato pa je bil v daljši avdienci pri prezidentu republike. Lord Allen v Pragi Praga 13. avgusta, h. Lord Allem Hurt; wood, ki se je pretekle dni mudil v Nemčiji, je včeraj prispel v Prago. Kmalu po svojem prihodu je obiskal ministra za socialno skrbstvo inž. Nečasa, po čemer bi se dallo sklepati, da je njegov obisk v Pragi med drugim tudi v zvezi s proučevanjem begunskega vprašanja Lord Alleai se nam» reč že dalje časa peča s problemom nemških emigrantov. Svoje bivanje v Pragi to seveda izkoristil tudi za obiske pri^ dr. Benešu in drugih češkoslovaških državnikih. Edenovo zanimanje za položaj v ČSR London. 13. avgusta, h. »Ewerning Standard« poroča, da se bivši zunanji minister Eden živahno zanima za položaj v Češkoslovaški. Svoj tedenski oddih bo prebil v družbi češkoslovaškega poslanika dr. Jana Masarvka, ki ga bo podrobno informiral o dogodkih na Češkoslovaškemu Poljska in ČSR Pariz, 13. avg. b. »Temps« objavlja od svojega varšavskega poročevalca daljši članek o poljskem stališču v češkoslovaškem vprašanju ob dogodkih 21. maja. Poročevalec pravi med drugim: Niti trenutek niso mislili voditelji poljske politike, da bi podprli nemški manever. Poljska je ob izgubi svoje nacionalne svobode preveč trpela, da ne bi globoko sočutje pretreslo vse države ob vesti, da je neodvisnost druge države ogrožena, to tem bolj, ker je šlo tedaj za narod, ki je navzlic vsem sporom Poljski tako blizu. Sedanje brezbrižno stališče pa je v bistvu samo pasivnega značaja, kakor odgovarja osnovni črti poljske zunanje politike. Prav zato pa je sprememba tega zadržanja mogoča, zlasti še spričo čedalje bolj perečega nemškega problema in drugih umetno od zunaj raz-pihanih narodnostnih vprašanj v sami Poljski. Smrt velikega čsL gospodarstvenika Praga, 13. avgusta, h. V starosti 70 let je danes preminul v Mladi Boleslavi bivši generalni direktor znane češkoslovaške tovarne avtomobilov Laurin-Clement, Vaclav Clement. Pokojni je začel popolnoma z malega in se je povspel do enega največjih tovarnarjev na svetu. Bil je izučen knjigovez, toda že v mladih letih je vstopil kot družabnik v malo tovarno za popravila koles Laurin v Mladi Boleslavi. S svojim znanjem, energijo in poštenjem je ustanovil Clement leta 1905 prvo tovarno avtomobilov na Češkem in sploh v nekdanji Avstriji. Leto dni pozneje je ustanovil največjo avtomobilsko tovarno v Rusiji in so njegovi avtomobilski izdelki kmalu zasloveli po vsem svetu. Poslabšanje zdravstvenega stanja patra Hlinke Praga, 13. avg. AA. (ČTK). Zdravstveno stanje msgr. Hlinke, voditelja slovaške ljudske stranke, se je nenadoma poslabšalo. ®meu rusko-Japonskega sporazuma Ugledni švicarski list »Neue Zürcher Zeitung« posveča rusko-japonskemu sporazumu uvodni članek, v katerem se dotika tudi vprašanja, kdo je v tem sporu popustil. List mimo in objektivno ugotavlja. Sovjetska diplomacija je s sprejemom poslednjih japonskih predlogov nedvomno storila veliko uslugo miru- Da so namreč Japonci izzvali incident pri hribu Čangku-fengu. ni od vsega začetka nihče dvomil. Prav tako je gotovo, da je ta hrib veljal ■od nekdaj za rusko ozemlje, to se pravi, odkar sploh moremo govoriti o ureditvi meje med Rusijo in Kitajsko, namesto katere nastopa sedaj kot njen pravni naslednik japonska vazalna država Mandžukuo. Ker japonski naped na tem kraju ni bil prvi, zaradi katerega bi se morali Rusi pritoževati, je predstavljal predlog japonskega poslanika Sigemica, da obe stranki izpraznita »sporno ozemlje«, pravo podtikanje sovjetski diplomaciji. Povsem naravno je bilo, ako je Litvinov to podtikanje odklonil. Na drugi sitrani pa vendar ni zahteval vzpostavitve statusa quo v vsem obsegu. Tako je bil mogoč sporazum na srednji črti. Pri tem pa so Japonci, ki so se zaradi vojne na Kitajskem hoteli izogniti vojni z Rusijo, popustili v vseh poglavitnih točkah. Tu ne mislimo toliko na sestavo komisije, v kateri bosta z vsake strani samo t>o dva zastopnika, dočim je Japonska najprej zahtevala zase dva in dva za Mandžurijo, kolikor na umik japonskih čet za cel kilometer s postojank, ki so jih zahtevali zase, kar predstavlja nedvomno veliko koncesijo, saj bo s tem izpraznjen večji del onega ozemlja, ki ga upravičeno zahtevajo Rusi, medtem ko so istočasno njihove čete zasedle ozek pas mandžursko-japonskega ozemlja, s čimer je Rusija zavarovana pred morebitnimi neugodnimi končnimi odločitvami. Nevarnosti novih zapletljajev po sodbi lista s tem diplomatskim sporazumom še niso odstranjene. Vsekakor pa pomeni veliko pridobitev za mir že samo dejstvo, da so to pot tako na japonski kakor na ruski strani politični nagibi zmagali nad čisto vojaškimi in sentimentalnimi. Izvor in meje Runcimanove misije —X —X Evropski listi še vedno živahno razpravljajo o pravem pomenu, izvoru in mejah Runcimanove praške misije. Pozornost so vzbudile te dni v tej zvezi zlasti informacije, ki jih je objavil informirani francoski publicist Pertinax. ki piše med drugim: Prva misel o angleškem posredovanju v sudetskem vprašanju je bila sprožena v angleškem zunanjem ministrstvu, ki se jc zbalo, da se ne bi pojavila zahteva po plebiscitu, dasi je ta pravno in politično nemogoč. Pariz je skušal odsvetovati, toda London je med tem že sftopil v neposredne stike s Prago in pridobil Beneša za svojo zamisel. Čeprav sta torej Chamberlain in lord Halifax duhovna očeta Runcimanove misije, vendar njuna svoboda v pogledu vsebine posredovanja ni popolna. London se je n.-mreč s Parizom sporazume v tem »mišim, da ne smeta biti dotaknjena niti su-vereniteta niti zunanja politika Češkoslovaške. Proti temu pogoju ni niti Henlein pri svojih londonskih razgovorih stavil po mislekov. S tem je seveda načelo o teritorialni avtonomiji sudetskih Nemcev močno omejano in vprašati se smemo, v koliko se bo smatrala vezana na tak posredovalni načrt tudi Nemčija. Sedanja časopisna kampanja in pospešena utrjeval-na dela v Porenju lahko smatramo za pritisk na praška pogajanja. Poleg pritiska pa se pripravlja tudi nova diplomatska akcija. Vselej, kadai stoji Nemčija pred važnimi zunanjepolitičnimi odločitvami, pošlje kakega svojega državnika v London, da poudari miroljubne namene tretjega rajha. Minister pravde na dopustu Beograd, 13. avg. AA. Pravosodni minister Milan Simonovič je odpotoval za mesec dni na dopust. Mislite v teh dneh na CMD in darujte za njen sklad! Beležke Uredba o Akademiji znano-sti in umetnosti v Ljubljani Narodno predstavništvo je s finančnim zakonom od 1. aprila 1938 odobrilo, da minister prosvete po odobritvi ministrskega sveta predpiše zakonsko uredbo o ustanovitvi in ureditvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. V smislu člena 37. točka 5. naj ima ljubljanska Akademija značaj javnopravne in privatne osebnosti, Predsednik akademije se postavlja z ukazom na predlog ministra prosvete izmed treh od glavne skupščine Akademije predlaganih članov. Prve redne člane Akademije postavlja minister prosvete s kraljevim ukazom, pozneje pa Akademija voli člane na svojih glavnih skupščinah. Po skoraj petih mesecih je sedaj minister prosvete izdal uredbo, ki še določa, da bo imela Akademija štiri odseke: zgo-dovinsko-filološki, matematično-prirodo-slovni, pravni in umetniški. Vseh rednih članov bo največ 30. dopisnih pa največ 60. Akademija se ima vzdrževati z lastnim premoženjem, z dohodki iz prodanih publikacij m s prostovoljnimi prispevki. Dobivala bo tudi državno subvencijo, katere izmera pa ni določena. Kakor poroča »Slovenec« bodo prvi člani in predsednik Akademije imenovani meseca septembra. Z ustanovitvijo ljubljanske Akademije znanosti imamo sedaj v državi tri te najvišje znanstvene zavode. Dočim sta beograjska in zagrebška Akademija bližje obeleženi ter se beograjska imenuje Srp-ska, zagrebška pa Jugoslovenska, je ostala ljubljanska Akademija brez narodnega naziva. »Slovenec« jo sicer stalno imenuje »Slovenska akademija«, toda ta pridevek manjka v njenem oficielnem nazivu. Dr. Maček lo let predsednik HSS Danes je deset let, odkar je bil izvoljen na seji kluba poslancev Hrvatske seljačke stranke dr. Maček za predsednika kluba in predsednika HSS. »Hrvatski dnevnik« posveča dr. Mačkovemu jubileju celo stran s člankom svojega glavnega urednika dr. Jakovljeviča, ki pravi med drugim: »Dr. Maček ni diktator. Prav tako nima diktatorskih ambicij. S ponosom nosi odgovornost za vse akcije HSS. Njegov program je suverenost naroda in človeka.« Navodila za sprejem dr. Mačka v Beogradu Beograjski listi objavljajo navodila vodstva združene opozicije za sprejem dr. Mačka v Beogradu. Na kolodvoru ga bodo sprejeli zastopniki beograjske združene opozicije, Beograjčani in delegacije iz notranjosti Srbije. Pred kolodvorom se bo formirala povorka, ki bo krenila za dr. Mačkom in predstavniki združene opozicije po beograjskih ulicah do hiše, kjer se bo dr. Maček nastanil med bivanjem v prestolnici. V povorki bodo lahko korakali samo tisti, ki bodo vstopili v njene vrste že na kolodvoru. Red bodo vzdrževali posebni reditelji. Vodstvo združene opozicije prosi dalje vse prijatelje, naj bodo pri svojih klicih umerjeni. Prepovedalo je dalje nošenje kakršnihkoli napisov ali zastav. Kdor se ne bo pokoril tem navodilom, se bo smatral, da je najet izzi-vač. Pri sprejemu na kolodvoru, kakor tudi med povorko, ne bo nobenih pozdravnih govorov. Veroizpoved slovenskih «mladincev JRZ »Slovenski jug«, organ omladine JRZ, objavlja govor delegata slovenskih omla-dincev pristašev JRZ, Stanka Kocipra, na skupščini omladine JRZ. Gospod Kociper je slovesno izjavil: »Slovenci verujemo v Boga, s katerega pomočjo je obdržal naš veliki dr. Janez Ev. Krek naš narod pod pritiskom avstroogrske nadutosti. Verujemo v Boga, ker je njegov služabnik dr. Anton Korošec dodal velik del vernih Slovencev za izgraditev Jugoslavije. Verujemo v Boga, ker nam je dal vlado JRZ in čudovito očuval našega predsednika dr. Milana Stojadinoviča od zločinskih strelov tako zvanih narodnih poslancev in ker je bilo Bogu dovolj trpljenja našega naroda Fanatično verujemo v uspeh vlade JRZ in fanatično bomo uredili svojo bodočnost pod režimom JRZ, saj piše Gustav le Bon, da ustvarjajo zgodovino narodov fanatiki. Tako bo dr. Stojadinovič s svojo omladino izgradil veliko zgodovino jugoslovenske države in veliko našo bodočnost. Slovenska katoliška omladina je prepričana, da bo imela pri tem delu odlično mesto.« Svoj govor je zaključil g. Kociper z besedami, da je to politični credo slovenske katoliške omladine, iz katerega je jasno, da so Slovenci strogo državotvorni element. Pred 30 leti Poročali smo že o načrtih dr. Mirka Ko-šutiča za osnovanje nekega novega hrvatskega pokreta, ki bi vodil takozvano aktivno politiko. To je z drugimi besedami oportunistično. Dr. Košutic je v družbi nekaterih prijateljev že izdelal deklaracijo na narod, v kateri bi obrazložil svoj program. Stopil je tudi v zvezo z mero-dajnimi beograjskimi krogi, ki se nadejajo, da se jim bo posrečilo razbiti dr. Mačkove vrste s pomočjo Košutiča in njegovih prijateljev. Sedaj pa se oglaša Vil-derjeva »Nova Riječ« in objavlja steno-grafske zapiske iz veleizdajniškega procesa proti Adamu Pribičeviču in njegovim tovarišem Po teh zapiskih je razvidno, da je bil dr. Mirko Košutic zelo energičen preiskovalni sodnik v veleizdajni-škem procesu. Saj je na nodlagi njegove preiskave predložil državni pravdnik za celo vrsto obtožencev smrtno kazen. Modernizacija sarajevske tobačne tovarne »Jugoslovenska pošta« poroča, da so pričeli s kopanjem temeljev za nove zgradbe sarajevske tobačne tovarne. SezidaH bodo tri velike nove objekte. Skupni stroški bodo znašali okoli 8 milijonov dinarjev. Na novo bodo tudi zgradili skoraj 80 m dolgo tovarniško poslopje, ki bo opremljeno z najmodernejšimi stroji, s katerimi razpolaga samo še tovarna ▼ Nišu. Poleg tega bodo sezidali äe novo upravno poslopje. Iz srca privoščimo Sarajevčanom modernizacijo in spopolilitev njihove tdbafi- S španskih bojišč Spopadi se nadaljujejo na vseh frontah, položaj pa je v ~ " Barcelona, 13. avg- o. Nacionalistične vesti o republikanskih porazih v zadnjih *nrti očitno niso povsem točne. Po službenih poročilih, ki jih je izdalo republikansko vrhovno poveljstvo, so republikanci tudi v zadnjih dneh dosegli več uspehov. Tako jim je med drugim uspel v odseku pri Torru prodor nacionalistične fronte. Zavzeli so vas Casetta d'Anero. Obdržali so tudi vse svoje postojanke na drugi strani reke Segre, ki bi jih naj v zadnjih dneh prepustili nacionalistom. Na fronti ob Ebru pa jim je kljub navzkrižnemu ognju iz nacionalističnih topov uspelo zavzeti dva griča, ki so ju jim nacionalisti predvčerajšnjim iztrgalL Pri letalskem spopadu nad Gandeso sta bih sestreljeni dve Francovi letali, zadeti sta bili tudi dve republikanski letali, vendar pa jima je uspelo pristati na republikanski strani. Salamanca, 13. avg. AA. Poročilo na-conahiega vrhovnega poveljstva pravi: Re- publikanske čete so skušale na fronti pri Albarracinu in v odseku pri Taxu predreti nacionalistične postojanke, njihovi poskusi pa se niso posrečili. Nasprotno so nacionalistični oddelki prešli v protinapad in obkolili več republikanskih oddelkov. Na fronti pri Ebru nadaljujejo nacionalisti svoje prodiranje. Sovražnikovi protinapadi so se izjalovili. Pri Segreju so ujeli nad 200 republikanskih vojakov, padlo jih je pa najmanj 400. Na estremadurski fronti so nacionalisti zavzeli več važnih postojank, med njimi vrhova Gama in Zabazuela v Cabraških gorah. Nacionalistično letalstvo je bilo včeraj zelo živahno; v bojih ob Ebru smo sestrelili 8 sovražnih letal. London, 13. avg. AA. Angleška vlada je prejela sporočilo, da je odgovora vlade generala Franca na britanski načrt o odpoklicu tujih prostovoljcev iz Španije pričakovati vsak dan. Iz državne službe Eeograd, 13. avg. e. Imenovani eo: za sodnika apelacijskega sodišča v 3.2 v Ljubljani Fran Kovač, sodnik okrožnega sodišča- za predsednika okrožnega sodišča v 3/2 v Mariboru Adolf Hudnik, sodnik okrožnega eodišča 4_1 v Ljubljani : za sod-; nika okrožnega sodišča v 4/1 v Ljubljani dr. Jakob Svet, sodnik okrajnega sodisca v Ljubljani; aa «odmika okrožnega eodišča v Ljubljani dr. Julij Felaher. namestnik državnega tožilca v Celju; za sodnika okrajnega sodišča v 7. skupini v Murski Soboti Alojzij Piškur, pristav pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Napredoval Je v višjo pol. skupino Oskar Dobovišek, tajnik upravnega sodišča v Celju. Imenovana sta na filozofski fakulteti vseučilišča kralja Alexandra I. v Ljubljani za izrednega profesoria botanike v 4/1 docent dr. Štefan Horvatič; za lektorja italijanščine v 6. pol. skupini dr. Stanislav Leben, knjižničar vseučiliške knjižnice in honorarni profesor. Na tehniški fakulteti je napredoval v 7. poL skupino asistent inž. Janko Valemtinoič. Premeščen je veterinarski pristav Josip Derganc iz Murske Sobote k banski upravi v Ljubljani. Upravni pristav Dragutin Bratuž je premeščen iz Ivanjca v Veliko Gorico. V carinski službi so premeščeni oarinüki: Rudolf Matavšek rz Kotoribe v Dubrovnik. Boris Verstovšek iz Virovitice v Ljubljano. Borivoj KatleSič m Kotoribe v Bibanj, Niko Miljak iz Dravograda-Meže v Biograd na moru, Kosta Radetič iz Kotoribe v Gornjo Radgono, Marijan Brozovič iz Maribora v Zamet, Božidar Klobučar iz Metkoviča v Kotaribo, Anton Hammer iz Maribora v Ohrid, pomožna arhivarja Ante Vidovič m Mirko Fajfer h Zagreba v Ljubljano ter pomožni carinik Nenad Maličanin iz Dubrovnika v Maribor. Upokojeni so: Pavla Buh, učiteljica na Vrhniki; Andrej Škulj. okrajni šolski nadzornik v Kamniku; Josipina Sedej, učiteljica v Ribnici; Radovan G rum, okrajni šob skd nadzornik za mesto Ljubljano. Rojstni dan kneževiča Aleksandra Beograd, 13. avg. AA- V proslavo rojstnega dne Nj. Via. kneza Aleksandra je bila danes v dvornem hramu na Dedinju služba božja, ki so se je udeležili dvorne dame in civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja. Razpis notarskega mesta Beograd, 13. avg. e. V današnjih »Službenih novinah« je bilo razpisano notarsko mesto v Ormožu, kjer je umrl dosedanji notar škrabar. Prošnje je treba vložiti do 7. septembra pri notarski zbornici v Ljubljani. ne tovarne. Boli nas samo srce, če pomislimo, da pa pri nas zaradi reduciranja obrata v ljubljanski tobačni tovarni odpuščajo delavke in delavce, ki so bili že itak nadvse skromno plačani. OJNS v Konjicah je prosla- vila Omladin- JNS za konjiški srez je priredila v nedeljo dne 7. avgusta mladinsko zborovanje s proslavo 20-letnioe obstoja Jugoslavije. Priprave so se vršile dalje časa, kajti zamišljen« je biki v velikem obsegu. Vršila naj bi »e na prostem. Dovoljenje za proslavo je bilo izdano šele zadnje dni, dan pred prireditvijo pa je izdalo predsedstvo občine Konjice prepoved za proslavo na prostem. Prireditev se je zaradi tega vršila v dvonani Narodnega doma. Kljub slabemu -vremenu so bili zborevalni prostori napoti jem. Kot prvi govornik je nastopil tovariš Milan Gorišek, ki je v vznesenih besedah proslavil 20-1e*nioo Jugoslavije in poudaril vlogo nacionalne mladine v Jugoslaviji. Za njhn je govoril narodni poslanec Ivan Prekoišdk, ki je v obširnem govocu prikazal borbo za Jugoslavijo ter njen notranji in zunanji politični položaj ob njeni 20-letnici. Za svoja izvajanja sta oba govornika žela navdušeno pritrjevanje. Nacionalna omladina konjSSkega sreza je tudi ob tej priliki storila awojo nacio-nabx> dolžnost Zadnje športne vesti Nekaj iz Londona Cerer — dragi v predtekih na 200 m prsno London, 13. avgusta. v novem, prvem slovenskem dorren na Kočevskem spiedi, podvo;p. Trdno smo odločeni to storiti. Zato pa peritate med nas in nas podprite. Po vsej ttfižnji ln daljnjl okolici, ki tona aek> u^od-ue zveae, naj velja ssa ta dan gesto: Vsi ▼ Kočevje! žefimo, da, M vas prišlo "saj to-Eko, kotikxxr je sedaj to trrjcev z onstran toejl Pol stoletja posojilnice v Ribnici bo puiixmmÉ JSJgbdoo g. iemcf dom* JSaB «as1 prt Jfefifct Sav-Qsoev spada * mosto orni Qmfi, knterùu p dota osoda ie r nsgz-godnejS. mtadosS V dar tado deta. te hot 104etnS deček je deteta Ì82L pa je dota stažbo v itàjalui Kìemctri tìskarm v LfabtjaBte kjer fe »odekxvai pri črni izmet-ncmB j fera, da je vrta z rokami tiskarski Mtmjj od Jtóaa do večera. Ko so pozneje te ročne stroje nadomestili z dragimi na etek-trični pogon, je Jernej opravljal droga dela v tiskarni. Kleirtova tiskarna je prešla r tast U&teJjske tiskarne m tako je dobit Nonetti novega gospodarja, kateremu fe smisto služIt do 31. docembra 1928^ ko je po 37-letnem dela nastopil svoj delovni počitek, ki ga je pošteno zaslužil. G. Novelli ve marsikaj po\'edati iz časov, ko je delal v tiskarni. Takratni župnik je zähvevtd od njegove žene, naj dobi dru&f deta, da ne bo hodil v tiskarno, kjer tiskajo pregrešne stvari. Ker je Jernej prenašal iz Ljubljane tudi pregrešni »Harodc, je bil seveda zabeležen med politične grešnike. Kljub vsemu temu pa je dočakal Si bi zdrav svoj lepi jubilej. Dofgp vrsto let je M ta& Sokolu na JeziciJušm odbòoA, poznufo Na novem dirkališča in ima vse zavoje dvignjene. Za zmagovalce so pripravljene velike nagrade, pa tudi občinstvo, za katerega udobnost pri posetu dirk je vse preskrbljeno, bo prišlo na svoj račun. Dirke bodo gledalce ves čas držale v napetosti, ker se bo spored razvijal brez še pridno trenirajo Je vse presfcrittfcux Za ogodne cene bodo vozOi že lz Ljubljane številni avtobosi, pa tudi v Novem mesta bodo pri vseh minili I in posebnih vlakih dobre zveze. Podrobno < sti bodo Se razglašene « dnevnikih, JttfrHef moža deta Ta železobetonska stavba, ki se sedaj dogotavija, je last veietrgovske firme Stermeekl vCeiju In je to danes največja domača trgovska hiša ▼ Jugoslaviji, široka in dolga Je po 25 m fai ker je vsa podkletena ter štirinadstropna, Je za trgovski promet na razpolago 3750 m*. Za stavbo se Je porabilo 60.000 kg aft 6 vagonov teles» ln 25 vagonov cementa. Ta trgovska hiša, ki Jo zida stavbenik ing. Anton Umefc iz Ljubljane, Je najmoderneje urejena, ima garderobe, eteMrf.iiu dvigata^ centralno karjavo, lastno avtomatično telefonsko centralo z dvajsetimi postajami, oae pimstoce parketirane itd. Tvrdka zaposluje v trgovini, razpošOjalni, pisarnah In tovarni za perfk> in obleke stalno okoli 200, kadar se Izdeluje vzorce in odpravlja cenik, pa 800 Ijocfi. Za to največjo domačo trgovsko hišo v Jugoslaviji Je še pripravljenega toßko Maga, da bodo vsi prostori nabito polni. Vse to blago si vsakdo lahko ogleda, ne da bi mu bilo treba priti v Celje. Napisati je treba samo eno dopisnico Stocmecfcl M. ZU ja* Petdeset let ni kdo ve kakšna doba za ob» stoji javne ustanove. Nekaj je pa vendar, če ffte za hranilnico ali posojilnico, denarni gavod, kakršne so pričeli pri nas ustanavljati šele v drugi polovici prejšnjega sto« letja. Tako je Posojilnica v Ribnici, r. z. B a ki je pravkar slavila SOletnico obsto« ja, eden naših najstarejših tovrstnih zavos do*, ustanovljenih za samopomoč malemu obrtniku, trgovcu in kmetu, dotlej izročenih na nrilost in nemilost domačim denarnim mogotcem. Prav ti so malega človeka pritiskali z oderuškimi obrestmi in mu nikakor niso dali živeti. Ni pa ta obletnica pomembna zaradi petih desetletij samih, temveč je v tem razdobju s posojilnico ,povezan ves razvoj in napredek Ribnice im ribniške doline. Kar danes Ritnica v gospodarskem in kulturnem pogledu velija, Posojilnica je pričela poslovati v največji Skromnosti. V tej hiši, sedanjem hlevu, so bili njeni prvi poslovni prostori rv največji meri r» račun posojilnice in zato prav, da ob njeni petdesetletnici Spregovorimo nekaj besed o njenem dose-tfanjem delu. Pokojna notar Frane Erhowie in sodni Jffedstojnik Franc Višnikar sta bila njena «stanavitelja. L. 18S7 sta pričela razmiš* tjatš, kako bi ustanovila v Ribnici posojil-pino, ki bi domačine rešfla iz rok oderuhov. TL januarja so že bla potrjena pravila, na podlagi katerih so ustanovniki izdali na Bibnrčane ok4ic za podpis zadružnih deleže*; takoj se »je priglasilo 40 zadružnikov, fi so podpisali deleže po 50 ln 5 goldinar? jnw. tako da .je mogla posojilnica 1. junija istega leta že redno poslovati. Še tega dne ÌB Janez Boje iz Dolenje vasd prinesel pivo posojilo. V zadružni register je bila poso-Jättira vpisana 29. avgusta na ofkrožnem sodišču v Novem mestu. Takoj prvo poslovno leto je pokazalo, kako potreben je bil zavod dolini: glarvnfhdes ležeiv je bilo vpisanih aa 18.600 kron. opra-vümh pa za 1390 K; prometa je häo 227.625 K, hranilnih vlog 96.000. posoja pa !ie bdio izdanih za okroglo 102.000 K. Posojilnica je rasla in napredovala is loia v leto. Iz skromnih razmer se je v óe» seilet ji h razvila tako, da se je promet jpo-stoterriL, razvoj, ki ga je mogla zavreti Jšete svetovna vojna. Seveda je inorala posojilna* aa v desetletjih svojega .poslovanja preživeti marsikatero nevšečnost fevirajočo iz savisti. vendar je bila stožnost zfflthmžnSko» vsikdar vzorna in je bil vseh 50 ie4 isMjos Sedanje poslopje posojilnice Jen en sam član in to pred 38 leti SločL noet zadružnikov pa je razvidna tadd iz občnih zborov; bäo je 50 rednih ki samo 3 ka»dni, pa še fi le zaradi spremembe pra=» ViL Pomemben je bòi tretji izredni občni «bor leta 1924., ki Je pravila v toliko spre-meròi. da pripada v shiòajru razdružbe za* llruge vse premoženje županstvu ribniške Občine, ki ga mora porabiti za vzdrževanje Ineèèarnske ali namesto nje ustanovljene ■strokovne šole v Ribnici S tem je posojil-tiina dokazala, da se v polni meri zaiveda tedi kuìtiurne naloge v svojem delokrogu. Po fwojem 501etnean delovanju, ki ga je Bačelstvo vsikdar usmerjalo za korist obrt« tiika. trgovca in kmeta, je posojilnica prava dobrotaioa doline. Nešteto jih je. ki jih JE reševala iz denarnih neprilik in jim z »godnimi, cenenimi krediti omogočila na* daljno eksistenco. Vsikdar je posojilnica imela odprte ros See v dobrodelne namene. (M svojega čistega dobička je razdeljevala povprečno po 20 odstotkov letno. Seveda ni v tem vračunam njen največji kulturni daivek, zgradba me-ičanske šoie. Mnogo je darovala pogoreL. eem. po potresu prizadetim. Pomagala ie pogoreleem leta 1915 na Mlaki, 1920 v Dvor* ski vasi in 1926 v Prigorici, priskočila na pomoč po potresu prizadetim leta 1917 na Čatežu. 1928 v Bolgariji, poslala znatno podporo leta 1922 stradajočim Rusom in leta 1926 j>oplavlje(ncem v naši državi. Posojilnica ije uredila tudi lepo pot na kolodvor, kamor so morali prej pešci ga* zit.i blato; ob .poti je svoje starvbišče ogradila z lepo ograjo. Darovala je stavbSčeza deško osnovno šolo in ji postavila lično že. lezno ograjo na zidanem podstavku. Od vsega početka se je posojilnica zavedala, da je narodna ustanova. Ze leta 1907 je naslovila na bivši dTŽavni zbor na Dus naju peticijo, v kateri je zahtevala osnovne, srednje in visoke šole v materinščini, kot ustanovnica je pristopila k CMD. Slovenski Matici Radogoju, društvu za podpiranje slovenskih visokošolcev in v kritičnem letu 1918 podpisala 10 delnic za oživdjenje narodnega gledališča v Ljubljani. Pred 30 leti je izdala soglasen siklep o kolkovanju vseh pieem z narodnim kolkom naše šolske družbe, ki še vedno stoji na braniku za naše pravice ob naših mejah. To eo le nekatere postavke njenega narodnostnega udejstvovanja. v Višek posojilniškega kulturnega delovas nja pa je nedvomno zgradba ribniške me« ščanske šole, ki je bila ustanovljena leta 1919, pa ni imela nobenih primernih prostorov. Nekaj let je za silo i-zhajala z učilnicami v deški šoli in po zasebnih hišah, radi neprimernih in nezadostnih učnih pro« štorov pa je bila leta 1922 prav na tem, da io zapro. Takrat je dala posojilnica na raz« polago etavbišče za novo poslopje in s tem Ribnici ohranila to prepotrebno šolo. Kma« lu nato je posojilnica odprla za zidanje nove meščanske šole polmilijonski kredit. Nameravala jo je zidati skupaj 6 trškim gospodarskim odborom. 25. marca 1924 pa je na podlagi novega sklepa sama prevzela stroške za zgradbo. V poletju 1925 je žu« panstvo Izdalo dovoljenje za vselitev v no« vo poslopje, ki je bilo s početkom šolskega leta izročeno svojemu namenu. Zgradba je veldala 2 milijona dinarjev, za plačiilo pa si je hranilnica vzela le zavest, da. je za kulturno povzdigo Ribnice storila več kot vsi merodajni činitelp, njeni kritiki in na- IVAN KLAUS, industrijalec v Rtbnkä, je 23 let član načelstv»; že 18 let pa je neprekinjeno tudi načelnik posojilnice sjMotožki sknpai S sklepom fcretfoej^a oflbß. nega zbora 1924. pa si je e spremembo pm-ivdl v korist meščanške šole postavtila fera« jen spomenik v srcu vseh RibnKanov. Sokol je bfl vselej ljubljenec posojikäne, zares materinsko pa |je po6ojiinaca skrbela za domače društvo. Ob vsaki priliki, naj «i to ob izletih, prireditvah, kakršnihkoli akc eijah, vselej je bila njegova dobrotnioa, ki je razumela cenita kulturni pomen sokolstva. V novozgrajeni meščanski šoli mu je takoj preskrbela začasne prostore. Nekaj let nato je darovala svet za novi sdkotlski dom, ki je bil z njeno darežljrvostjo dograjen pred 6 leti in je eden naših naijispèàh sokiotekih domov. Ze doslej je za zgradbo žrtvovala 300.000 dfe. ne vštevši sveta inj© tonfi nadalje pripravljena pomagati društvu nosiS bremena obveznosti do popolnega is« pfečiia knpoaantnegfl. doma. Ko je Ribnica postavljala pred sokolskim domom sporne« mk pokojnemu kralju Aleksandru L je posojilnica v zavesti svojih narodnih in pie-tet-n-ih dolžnosti darovala 10.000 din. Kot podpornica društev, posebno pa siromašnih di jakov ima posojilnica velike za« Mnogo jih je, ki 6o mogla le z njeno pomočjo doštudirati in zavzemajo danes v lavnem življenju odlične položaje. Le ti se je ob jubileju spominjajo z veliko hvalež« nost.io. Poslopje meščanske šole, last posojilnice Na splošno je treba poudariti na moč pametno gospodarjenje posojilu®». Med no vihro se todi ona ni mogia ubraniti silnega podpisovan ja vojnih poeojä, soaäa.: pa jih je ob prvi priliki vnovčiti tako da. ) zadružniki niso biß prav nič ošbodontani. Todi piti Hfcpidaeiji Merkantilne barske * Kočevju je znala o pravem časa vnroasCj svoje interese s popotnim uspehom. Nag se poi tei priliki spomnimo mrfi pa» štenjakov, kJ so poOsbcrfetje tako razumno! Gospodarstvo Obilna pšenična letina v Jugoslaviji V dravski banovini smo pridelali 2400 vagonov več krušnega žita nego lani Z velikim zanimanjem smo letos pričakovali uradno cenitev naše žitne letine, in sicer predvsem zaradi tega, ker smo se lani, kakor je znano, nekoliko všteli, kar je imelo za posledico, da nam je tik pred novo letino pšenice skoro zmanjkalo in se je cena pšenici povzpela na preko 250 din za meterski stot. Takoj po letošnji žetvi so se privatne cenitve letošnjega pridelka glasile na okrog 24 milijonov meterskih stotov. Pozneje so bile te privatne cenitve povišane na okrog 25 milijonov meterskih stotov. Sedaj pa srno dobili uradno cenitev, ki gre še mnogo višje in sicer na 27.5 milijona meterskih stotov. Ker je znašal lani po definitivni cenitvi naš pridelek pšenice 23.5 milijona meterskih stotov, je letošnji pridelek za 4 milijone meterskih stotov aü za 40.000 vagonov večji nego je bil lani. Iz tega sledi, da bomo imeli letos prav znatne količine pšenice za izvoz. Prvotno so se glasile privatne cenitve, da bo znašal naš izvozni presežek okrog 40.000 vagonov; sedaj pa bi morali po uradni cenitvi računati z izvoznim presežkom 60.000— 70.000 vagonov. Po vesteh iz Beograda bo letos Prizad postopal pri izvozu boli previdno in obstoja mera. da se 10.000 vagonov pšenice vskladišči kot železna rezerva. Sicer pa itak ne bomo mogli naših presežkov tako hitro vnovčiti v inozemstvu kakor lani, ker je letos povsod pšenična letina prav dobra in bodo imeli zlasti Amerika in Kanada mnogo več i e količine za izvoz, nego v zadnjih letih. Za prvi poče-tek imamo možnost izvoziti dovolj pšenice po preferenčnih in drugih zajamčenih kontingentih, kar pa bomo imeli pšenice preko teh kontingentov, bomo morali iskati kupce na svobodnem trgu. Težavna cenitev našega izvoznega presežka Cenitev našega izvoznega presežka je letos tembolj težavna glede na razvoj cene koruzi. Koruza se je, kakor znano, letos zelo podražila. Cena stari koruzi je že skoro dosegla ceno novi pšenici. Izven Vojvodine dobi danes kmet za novo pšenico povprečno le za okrog 135 din za meterski stot. medtem ko se je cena stari koruzi zaradi pičlih rezerv že povzpela preko 130 din za meterski stot (v tarifno oddaljenih krajih je še višja). Ni pa verjetno, da bi se koruza bistveno pocenila vse do jeseni, ko bo prišla na trg nova koruza. Po izkušnjah, ki jih imamo iz prejšnjih let, se pri obilni pšenični letini, če je obenem koruza draga, mnogo pšenice potroši za krmo namesto koruze. Važen pa je tudi drug moment: v časih, ko je pšenična moka poceni, se potrošnja pšenice poveča zlasti v onih pasivnih krajih, kjer narod drugače uživa cenejši koruzni kruh. Iz navedenih razlogov je prav letos težko presoditi, koliko bomo v resnici imeli pšenice za izvoz. Res je sicer, da bo tudi cena novi koruzi nižja, toda vprašanje je, ali bo Prizad v stanju držati sedanjo odkupno ceno za pšenico, ki gre za najboljšo po-tisko pšenico do 160 din. Po izvozni pariteti (brez preferenčnih povračil) bi se morala pšeni<~a gibati le nekaj nad 100 d'n za meterski stot. Terminska cena za novo sušeno koruzo pa znaša trenotno tudi nekaj nad 100 din za meterski stot. Glede na položaj na zunanjih tržiščih pa si moramo prav za prav le želeti, da bi čim več pšenice potrošili doma in da bi namesto tega izvažali več koruze. Nizke cene na svetovnem trgu Na svetovnem trgu se letos cena pšenici razvija prav neugodno. V Chicagu je v decembru 1936. cena dosegla 140 dolarskih centov za bušelj. Tudi lani v juliiu se je gibala še na višini 122 centov. Ob koncu lanskega leta pa je že popustila na 90 centov in sedaj notira komaj še 62 centov za bušelj, torej skoro polovico manj nego lani. Izvozni presežek Zedinjenih držav se letos ceni na 300 milijonov bušljev, izredno velik presežek pa bo imela tudi Kanada. Naš pšenični pridelek v zadnj;h letih Če primerjamo letošnji pšenični pridelek s pridelkom zadnjih let, tedaj vidimo, da se letošnja letina tako po koFčini, kakor tudi po donosu na hektar približuje najboljšim letinam v poslednjih letih. Od leta 1928 se je naša pšenična letina gibala takole: Gospodarske vesti = Okrepitev deviznih tečajev na svobodnem deviznem trgu. Poročali smo že, da je angleški funt v zadnjih tednih v zvezi z velikim povpraševanjem po zlatu na londonskem trgu intervalutarno popustil, in sicer za okrog 2%>. Ker pa drži naša Narodna banka na svobodnem trgu nasproti funtu nespremenjeno relacijo 238 din za 1 funt, so pri nas svobodni tečaji ostalih deviz nekoliko narasli (oficielni tečaji so ostali nespremenjeni, ker so ti tečaji povezani s švicarskim frankom v trdni relaciji 10 din za 1 švicarski frank). Na tečaj angleškega funta v višini 238 din dobimo za ostale svobodne devize naslednje tečaje: Newyork 78.75 din. Pariz 1.3150 din in Curih 11.16 din. = Postopanje z inozemskimi potniki, ki uvozijo In zopet izvozijo tuje valute in dinarje. Bančni in valutni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo o tem. kakšno valuto lahko izvažajo tujci iz naše države. Tujci, tranzitni potniki ali turisti, ki prinesejo v našo državo tujo valuto in si o tem priskrbe na meji potrdilo carinskega organa, smejo na osnovi tega potrdila izvoziti ali vrniti ves neporabljeni denar, in sicer v tisti valuti, v kateri so ga uvozili k nam. V tem primeru lahko tujec izvozi, kolikor je tujo valuto menjal za dinarje, največ do 200 din. Prav tako sme tujec, ki ima potrdilo, da ie prinesel k nam samo dinarje, vzeti s seboj čez mejo dinarje, ki jih ni za svojega obiska pri nas porabil. Toda tujec, ki je prinesel s seboj samo dinarje, ne more na osnovi potrdila o uvozu izvoziti iz naše države katero, drugo valuto, če je tujec prinesel k nam tudi drugo valuto, in je o tem dobil potrdilo, lahko zopet poleg valute izvozi tudi dinar- skupni pridelek pridelek na hektar v milij. met. st. v met. st. 1928 28.1 14.8 1929 25.9 12.3 1930 21.9 10.3 1931 26.9 12.6 19"2 14.5 7.5 1933 26.3 12.6 1934 18.6 9.2 1935 19.9 9.3 1936 29.2 13.2 1937 23.5 11.0 1938 27.6 13.1 Po donosu na hektar, ki je dosegel letos povprečno 13.1 metrskega stota, zaostaja letošnja letina le za malenkost v primeri z letino 1936. in tudi ne mnogo za doslej najugodnejšo letino 1928., ki nam je prinesla 14.8 metrskega stota na hektar. V posameznih banovinah je bil pridelek naslednji (v oklepajih razlika nasproti prejšnjemu letu); dunavska banovina 14.02 milijona metrskih stotov (plus 2.40), savska 3.9 milijona metrskih stotov (plus 1.25), moravska 2.41 (minus 0.15), drinska 2.31 (plus 0.25), vardarska 2.11 (minus 0.06), vrbaska 1.11 (plus 0.26), dravska 0.69 (plus 0.15), zetska 0.51 (minus 0.05), primorska 0.33 (minus 0.06). V primeri z lanskim letom se je najbolj povečal pridelek v dunavski banovini, na katero odpade letos več nego polovica celotnega pridelka v naši državi in je letos dunavska banovina pridelala 24.000 vagonov pšenice več nego lani. Relativno pa se je v primeri z lanskim letom najbolj povečal pridelek v savski banovini (za 32%). v vrbaski banovini za 24% in v dravski banovini za 22%. V Sloveniji smo pridelali 1540 vagonov pšenice več nego lani V dravski banovini smo letos pridelali v uradni cenitvi 688.000 metrskih stotov pšenice nasproti 534.000 v lanskem letu in 525.000 v predlanskem letu. Ce je gornja uradna cenitev za dravsko banovino točna, pomeni to povečanje pridelka v primeri z lanskim letom za 154.000 metrskih stotov precejšnjo olajšavo za našo v krušj»em žitu pasivno pokrajino. Slovenija mora namreč na leto uvažati povprečno 7000 vagonov pšenice. Ako je v resnici letos pridelek za 1540 vagonov večji nego je bil lani, se bo v letu 1938-39 uvozna potreba naše banovine zmanjšala za teh 1500 vagonov; če vzamemo za podlago ceno 150 din za metrski stot, bomo prihranili zaradi manjšega uvoza okrog 23 milijonov dinarjev. Donos na hektar Pridelek na hektar je bil, kakor vsako leto, tudi letos zelo različen v posameznih banovinah. V dravski banovini smo letos dosegli 11 metrskih stotov pridelka na hektar nasproti 8.6 v lanskem letu in 8.5 v predlanskem letu; letošnji pridelek na hektar je tudi nekoliko večji nego v izredno ugodnem letu 1935, ko smo v Sloveniji pridelali 10.8 metrskega stota na hektar. Največji hektarski donos je imela letos dunavska banovina, namreč 16.3 metrske stote na hektar. V savski banovini je znašal donos 12.6 metrskega stota. Najmanjši donos pa je zabeležen v zetski banovini, kjer je znašal le 8.8 metrskega stota na hektar. Ječmen, rž in oves Pridelek ječmena je letos dosegel 4.13 milijona metrskih stotov, t. j. za 0.30 milijona met. stotov ali za 7.2% več nego lani. V dravski banovini je znašal donos 203 tisoč metrskih stotov, t. j. za 45.000 metrskih stotov ali za 22% več nego lani. Pridelek rži je ocenjen za 2.30 milijona metrskih stotov, t. j. za 0.21 milijona metrskih stotov ali za 8.9% več nego lani. Pridelek v dravski banovini je ocenjen na 354.000 metrskih stotov, t. j. za 85.500 metrskih stotov ali za 24% več nego lani. Pridelek p v sa pa je letos ocenjen v vsej državi na 3.21 milijona metrskih stotov, t. j. za 0.25 milijona metrskih stotov ali za 7.9% več nego lani. V dravski banovini pa smo po tej cenitvi pridelali 228.000 metrskih stotov ovsa, t. j. za 43.000 metrskih stotov ali za 19% več nego lani. Gornje številke nam kažejo, da .je bil tudi pridelek ostalega žita v dravski banovini letos precej večji r.ego lani. Krušnega žita, t. j. pšenice in rži, je dravska banovina pridelala letos 2400 vagonov več nego lani, krmilnega žita (ječmena in ovsa) pa 880 vagonov več nego lani. je, kajpada v mejah uvoženih vsot teh valut ali dinarjev. Vse to se nanaša samo na primere, če tujci žele ostanek k nam uvoženega tujega denarja zopet iznesti na podlagi potrdila o uvozu tega denarja k nam. Poleg tega ima tujec možnost, da na osnovi potrdila o denarju, ki ga je uvozil | k nam, zamenja s seboj vzete tuje valute pri kateri domači pooblaščeni banki za katero drugo valuto. Pooblaščena banka mu to vpiše v potni list, nakar tujec zamenjano valuto lahko izvozi. V takšnih primerih pa ne more tujec dobiti zdrave valute za slabo. — Zopetni izvoz preostalega denarja iz države na podlagi potrdila carinarnice o uvozu denarja, je vezan na določen rok, in sicer pri tranzitnem potniku na 30 dni, pri tujcih in turistih pa na 60 dni od dneva uvoza. Ce pa je tujec uvozil kreditno pismo in je na podlagi tega pisma dobil pri pooblaščenem zavodu dinarje, se ima z ostankom dinarjev ravnati po naslednjem pojasnilu Narodne banke: Nerabljeni znesek dinarjev, ki ostane nemškim turistom in tujcem po odhodu iz naše države, se ima vrniti Narodni banki z nalogom, da se protivrednost v nemških markah odobri nemški obračunski blagajni z navedbo naslova v Nemčiji, kjer se izvrši izplačilo. Pri izplačilu takih dinarjev morajo pooblaščeni denarni zavodi in ustanove opozoriti nemške izletnike, da efektivnih dinarskih bankovcev ne smejo izvoziti iz države, temveč jih morajo vrniti po isti poti. po kateri so jih dobili, da se jim ustrezajoča protivrednost v markah vrne preko nemške obračunske blagajne. Po tem pojas nilu so tujci dolžni ostanek neporabljenega denarja položiti pri onem pooblaščenem zavodu, kjer so prodali kreditno pismo, in jim bo ta zavod vrnil ostanek denarja preko Narodne banke. = Dražbe» takfla je ukinjena. Gospodarske in pravniške kroge opozarjamo na to, da je s l. januarjem t. 1. ukinjena v postopanjih pred sodišči tudi tar. post 81. taksnega zakona, ki je odrejala za dražbe 3°/oiio izvršilno takso od izkupička (§ 45, odst. 3., toč. 2. zak. o sodnih tak. sah). Pri izvršilnih dražbah «e sedaj plačuje poleg takse na zapisnik le §e taksa za pravni posel po tar. post. 12. taksnega zakona z dotično banovinsko oz. v Ljubljani občinsko dcklado. Praktično je letog plačati pri dražbah izven Ljubljane 69/o, v Ljubljani pa 8°/n, medtem ko je bilo do do 1. januarja plačati izven Ljubljane 9°/o ,v Ljubljani pa 11%. = Zbiranje statističnih podatkov. V vče5 rajšnjih »Službenih Novinah« so objavljena navodila za zbiranje osnovrT'h podatkov in za izpopolnjevanje formularjev za tvrdke in tvornice v 6mislu zakona o državni obrambi. = Industrija se seli te sudetskonemške-ga področ ja. Med sudetskimi Nemci dnevno narašča vznemirjenje zaradi pojavov izseljevanja industrijskih podjetij, ki se vedno bolj množijo. Predvsem se selijo manjša podjetja, ki so last tamošnjih nemških Židov. V mnogih primerih prehajajo taka podjetja v last češkega in inozemskega kapitala. Začelo se je pred tedni, ko je znana praška rodbina Peček, ki ima v Pragi veliko banko in številna industrijska podjetja v Češkoslovaški, prodala posebnemu konzorciju pod vodstvom živnostenske banke vse delnice svojih premogovnikov v Severni Češki. Pri tem je šlo za eno največjih finančnih transakcij, ki je bila kdaj izvršena v Češkoslovaški. Konzorcij, ki je odkupil te premogovnike, je plačal za prevzete delnice po časopisnih vesteh okrog 300 milijonov Kč. Navzlic tej ogromni vsoti pa zatrjujejo, da je dejanska vrednost teh podjetij še enkrat tako velika. Produkcija severnočeških premogovnikov, ki jih je prodala rodbina Peček, znaša na leto 4 milijone ton, in je v teh premogovnikih zaposlenih 7500 rudarjev. Kakor zatrjujejo, je rodbina Peček prodala te premogovnike pod vtisom političnega konflikta, ki je nastal v Češkoslovaški glede na zahteve sudetskih Nemcev. Nadalje poročajo nemški listi v Češkoslovaški, da je v zadnjem času pod vtisom konflikta prišlo do sprememb pri 180 industrijskih in velikih trgovskih podjetjih, ki so sklenila preselitev v druge kraje, deloma pa so bila prodana drugim interesentom, po večini za razmeroma nizko kupnino. Veliko pozornost je vzbudila tudi transakciia v zvezi s prodajo največje češkoslovaške predilnice E. G. Pick, ki so jo dosedanji židovski lastniki prodali angleškim kapitalistom. Tvornica papirja Spiro v Krumlovu je prenesla vodstvo pod-jetia v Prasro, prav tako sladkorna rafinerija v Usti ob Labi. Mnogo manjša podjetja pa nameravajo baje preseliti tudi vse produkcijske obrate v druga nodročja države. Praška vlada je morala napraviti ukrepe, da se tako preseljevanje čim bolj omeji, zlasti v primerih, k'er Je namera preselitve le posledica trenotne nervozno-sti in vznemirjenosti. — Licitacija za gradnjo stanovanjske hiše Poštne hranilnice v Ljjubljani. Kraljevska banska uprava preklicuje v »Službenem listu« po naročilu gradbenega ministrstva licitacijo za gradnjo stanovanjske hiše Poštne hranilnice v Ljubljani, ki je bila razpisana za 16. avgust. Hkratu razpisuje banska uprava za 29. avgust novo licitacijo za oddajo gradbenih del v proračunskem znesku 3,693.000 din. — V zadružni register so bile vpisane naslednje spremembe: Pri Učiteljski tiskarni v Ljubljani, r. z. z o. z. so bili izbrisani člani upravnega odbora Hinko šumer, Ivan Kocijančič in Andrej škulj, vpisani pa so bili Mirko Dermelj, upravitelj gluho-nemnice v Ljubljani (predsednik), Karol Stravs, sreski šolski nadzornik v Logatcu, in Josip Napokoj, šolski upravitelj v Moravčah. — Pri Zvezi mlekarskih zadrug v Ljubljani so bili izbrisani člani načelstva Jakob Rozman. Valentin Janhar in Franc Novak, vpisani pa so bili člani načelstva Jožef Sušnik, posestnik, Brod. p. Boh. Bistrica, Anton Perhaj, posestnik v Velikih Laščah, Tomaž Potočnik, posestnik v Ho-tovljah, in Franc Ložar, posestnik v Trzinu. — Pri Jugoslovanski hranilnici In posojilnici v Mariboru so bili izbrisani člani načelstva Josip šerec, Miho Vahtar in Ivo Majerle, vpisani pa so bili novoizvoljeni člani načelstva Rudolf Steinbüchler, žel. uradnik, dr. Juro Jan, odv. in posestnik, Jože Vokač, žel. uradnik, Ivan Wurzinger, žel. uradnik, vsi v Mariboru, in Franc Vi-vod, žel. uslužbenec in pos. v Studencih. — Pri Nabavljalni zadrugi državnih uslužbencev v Mariboru so bili izbrisani člani upravnega odbora Ivan Koudelka, Jože Maherl, Ivo Molan in Anton Leharnar, vpisani pa so bili novoizvoljeni člani dr. Ivan Sene-kovič. sreski nač. v pok. v Mariboru, Franc Plevanč. klepar drž. žel. v Studencih, dr. Janko Hacin, upok. gen. dir. PAB v Mariboru in Ivan Močivnik, zvaničnik drž. žel. v Studencih. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 7,31 milijona din nasproti 8.62, 3.35, 4.33 in 2.51 milijona din v prejšnjih štirih tednih. V privatnem kliringu se je nemška marka v teku tedna držala prilično stabilno na višini okrog 14.55. _ DEVIZE Curih. Beograd 10, Pariz 11.90. London 21.29, Newyork 436.875. Bruselj 73.50, Milan 23, Amsterdam 238 12, Berlin 175.15, Dunaj, bankovci 33, Stockholm 109.75. Oslo 106.95, Köbenhavn 95.0250. Praea 15.08, Varšava 82.25. Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. Blagovna tržišča CITO '+' Chicago, 13. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 69.50, za dee. 68.625, za maj 71.125. + Winnipeg. 13. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 69.50, za dee. 68.625, za maj 61.125. BOMBA« '4- Liverpool. 12. avgusta. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za avs. 4.56 (prejšnii dati 4.64), za dee. 5.62 (4.73). za mare 4.73 (4.80). -f Newyork, 12. avgusta. Tendenca sial_ na. Zaključni tečaji: za avg. 8.13 (8.29), za dee. 8.24 (8.41). Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja! Izpred obrtnega sodišča Izučen ali neizučeu zidar. Polde ni bil izučen zidarski pomočnik. Zaposlen pa je bil pri gradbenem podjetju prav tako. kakor izučen zidarski pomočnik. Nekega dne ga je polir odpustil brez odpovedi. Polde je iztoževal odškodnino za 14 dnevno odpovedno dobo, razen tega pa tudi razl.ko v mezdi za kvalificiranega pomočnika. Na uro je imel namreč samo 5.25 din mezde, dočim določa kolektivna pogodba za kvalificiranega zidarskega pomočnika po 5.50 din na uro. Dobival je tedaj po 25 par na uro premalo. Stavbenik se je branil plačilu in navajal .da je Poldeta za to odpustil, ker je dela zmanjkalo, razlika v plači pa Polde-tu ne gre. Mezd0 5.50 din od ure določa kolektivna pogodba samo za kvalificirane zidarske pomočnike, Polde se pa ni nikjer izučil, nima nikakega učnega izpričevala, smatrati ga je tedaj za navadnega delavca, ki pa je bil celo boljše plačan. kakor zahteva kolektivna pogodba. Sodišče pa je reklo, da mezda ne zavisi od papirnatega izpričevala, marveč od kakoiosti dela. Ker je Polde nesporno delal ravno tako. kakor izučen pomočnik, mu pristoja tudi taka plača. Tudi za 14 dnevno odpovedno dobo je dobil plačo. Stavbenik lahko v naprej vidi, kedaj bo približno dela zmanjkalo, zato mora pa. ziti, da delavcem pravočasno odpove, da se morejo ta čas ozreti za drugim delom. Bolezenski leden in neopravičen odpust Stanko ie bil pri stavbeniku zaposlen kot delavec skozi 4 mesece. Vsled bolezni ie od dela izoi=>ifl1 6 dni. Ko je okreval, se je zopet zglasil pri stavbeniku in prosil za delo. pa ca stnvbcnik ni hotel sprejeti. Stanko je prosil, naj mu da vsaj nekaj de_ narja za boleznino, ker je po bolezni popolnoma brez sredstev. Stavbenik mu je velikodušno dal 50 din. hkr.itu pa je Stanko podpisal izjavo, da od stavbenika nima ničesar več terjati. Nato je Stanko tožil stavbenika na plačilo 6dnevne mezde za časa bolezni po odbitku že prejetih 50 din in odškodnino za 14dnevno odpovedno dobo. Stavbenik se je branil plačila in navas jal. da ie Stanko podpisal navedeno iijavn, polea tesa je pa samovoljno izstopil iz službe. Sodišče je stavbenika obsodilo v plačilo boleznine in odškodnine za odpovedno dobo. Da bi bil Stanko samovoljno izstopil, se je izkazalo kot neresnično. Res je, da je Stanko podpisal izjavo, da je prejel 50 din za bolniški teden in da nima ničesar več zahtevati od toženca. Tako pos od bo pa smatra sodišče, da 6e protivj dot rim šegam in navadam, da je tedaj nirna. Nepravilno je, da zahteva podjetnik od reveža neko izjavo, posebno če ta izjava ne ustreza dejstvom. V predmetnem primeru je imel Stanko ob času podpisa še terjati 149.50 din in ni neverjetno, da bi imel resno yolj0 kar na lepem brez vsake protiusluge ali protidajatve popustiti 149.50 din. Pritožbe ni bilo. I Iz sodne dvorane Zanimive tiskovne pravde Ljubljana, 12. avgusta. Pred tiskovnim senatom, v katerem sta pod predsedstvom s. o. s. Breliha sodelovala gg. s. o. s. Gorečan in dr. Vračko, so se danes dopoldne vršile tri tiskovne pravde, od katerih je bila vsaka po svoje zanimiva. Prva, kateri je bil za tožbeno podlago satiričen podlistek v že ustavljenem tedniku »Braniku«, je tudi izven te tožbene podlage v teku javne razprave dala prav zanimivo, nekam komično tragično sličico življenja iz našega podeželskega kulturnega središča, druga razprava pa je dobro poslužila za zgled, kako se sme in ne sme v časopisju poročati javnosti o dogodkih. »Roka roko umiva« " Ta narodni pregovor, ki z drugimi vred nedvomno v mnogih primerih pravilno karakterizira tipične pojave v odnosih med ljudmi, je poslužil za naslov in vsebinsko rdečo nit satiričnega podlistka, ki ga je tednik »Branik« v dveh odlomkih objavil v februarju tega leta. Zaradi objave tega podlistka se je moral pred tiskovnim senatom zagovarjati nekdanji urednik tednika uradnik OUZD Roman Boltavzar iz Ljubljane, ki ga je zagovarjal odvetnik dr. Cepuder, zaradi avtorstva pa se je zagovarjal učitelj in književnik Alojzij Zupane iz Stare cerkve pri Kočevju, ki ga je zastopal odvetnik dr. Lulik. Po objavi v tedniku je satira, kakor je bilo slišati na današnji razpravi, povzročila v javnosti nekoliko »muzanja«, zaradi nje pa se je čutil prizadetega sreski šolski nadzornik Alojz Peterlin iz Kočevja, ki je po nasvetu prosvetnega oddelka banske uprave ovadil zadevo državnemu tožilstvu. V obtožnici je državni tožilec dr. Pompe obtožil Boltavzarja in Zupanca klevete v smislu tiskovnega zakona, češ da sta obdolžila Alojzija Peterlina, da je z zlorabo svoje uradne oblasti, podkupljen z brezobrestnim posojilom in s pogostitvijo svojih otrok spravil ob službo obtoženega učitelja Zupanca, na njegovo mesto pa nastavil učitelja Sigmunda. V razlogih je navajala obtožnica, da se v obeh podlistkih (ki sta tudi med prečitanjem na ustni razpravi povzročila nekoliko »muzanja«) očita sreskemu nadzorniku v Kočevju Alojziju Peterlinu, ki je v podlistku označen kot mandarin Gogo iz Gošeja v deželi Hupej, da si je na stara leta začel zidati vilo, da pa mu je zmanjkalo denarja in da mu je potrebnih 30 tisočev brezobrestnega posojila za 10 let posodil bogat Munt-sulja-tsing (t j. odvetnik dr. Sieg-mund iz Kočevja), toda pod pogojem, da spravi iz dežele Hupej tamošnjega pismouka (t j. obtoženega učitelja Zupanca) in namesti namesto njega njegovega brata Munt-sulja-tsinga (t. j. učitelja Siegmun-da). Bogati Munt-sulja-tsing da je tudi sprejel otroke mandarina Goga za nekaj tednov na počitnice. Ker je obtoženi učitelj Zupane priznal svoje avtorstvo inkriminiranega podlistka, ki ga je označil kot kitajsko pravljico, v kateri mu je Slo le za fabulistiko, je bila stvar za urednika Boltavzarja takoj oprav-ljena in mogel je oditi od razprave v dobri veri, da bo cjproščen. Razprava se je nadaljevala potem skoro nekako kot besedni dvoboj med obtoženim in tožiteljem. v katerem je prvi zatrjeval, da se drogi že dolgo ini slehernem sadu njegovega literarnega dela, zlasti satiričnega, čuti prizadetega, drugega pa je zaneslo nekam daleč v neprijateljsko zgodovino medsebojnega poznanstva, dokler ni na posredovanje odvetnikov in predsednika moral to nesodobno razlago opustiti in se omejiti na aktualna pojasnila, ki so bila v neposredni zvezi s tožbo. Dasi je odvetnik dr. Lulik ocenil spor z ene strani kot fiksno idejo sreskega nadzornika, da mu njegov podrejeni streže po časti, na način ki je za drugo plat le literarno izživljanje, je senat razsodil to zadevo tako, da zadene obtoženega učitelja krivda za prestopek klevete v smislu zakona o tisku in se zanj kaznuje s 600 din denarne kazni in plačilom stroškov kazenskega postopanja in eventualne izvršitve kazni. — S to razsodbo obtoženi ni bil zadovoljen in je preko svojega zagovornika prijavil revizijo in priziv. Kako sme pisati sodni poročevalec? Tiskovni senat je rešil danes vprašanje, na katerem so bili interesirani predvsem sodni poročevalci listov, v nemali meri pa tudi ljudje, ki nastopajo pred sodišči. Prvi bi iz svoje poklicne prakse vedeli povedati marsikaj zanimivega o občutljivosti oseb, ki nastopajo pred sodišči v kakršnihkoli vlogah in jim s svojo prav za prav enostransko občutljivostjo prizadevajo marsikatere nepotrebne skrbi in pota. Enostranska občutljivost se da imenovati ta pojav zato, ker po večini ljudem recimo ni nerodno nekaj napraviti, kar se potem obravnava pred sodniki, ni jim nerodno tudi to, da se tam na dolgo in široko razpravlja pred dokaj kritičnim občinstvom, pač pa jim je skoro vedno nerodno, da o tem poročajo časopisi. Kakor vešče luč, tako obletavajo sodne poročevalce, naj bi ne delali tega kar v potu »svojega obraza« morajo napraviti po svoji službeni dolžnosti, če pa to napravijo, kar drugim ni »všeč», morajo biti salamensko previdni, ker jim prizadeti največkrat neupravičeno stopajo na prste. Tako se je zgodilo, da se je čirtila prizadeto tudi priča iz znanega februarskega »sladkornega« procesa proti Josipu Teiblu. Sodni poročevalec »Slovenca« je registriral Teiblovo izjavo, da mu je oškodovani Andrej Lombar izjavil o svoji hčeri Mihaeli: »Moja hči je specialistin.ia za kokain in sladkor.« Morda zato, ker so po velikih procesih iz zadnjih let postali vsi posli v zvezi s kokainom nekam zloglasni, je Mihaela Lombar jeva vzela to oceno kot žalitev in kleveto in je po zakonu c tisku tožila odgovornega urednika, ki je v svojem listu samo notiral obtoženčevo izjavo pred sodiščem. S tem je Lombarjeva ponovno sprožila važno vprašanje o mejah in načinu poročanja, ki jih mora časopisni poročevalec upoštevati, da ne bo prizadeti nad njim zavihtel Damoklejevega meča. Razlag za meje in način je mnogo in vsaka ima nekaj na sebi. mora se pa reči, da so prav naziranja prizadetih iz razumljivih razlogov najbolj radikalna. Prav za prav bi poročevalec po tem naziranju najbolje napravil, če bi odložil pero ali zaklenil svoj pisalni stroj, tipkarico, če jo ima, pa odpustil med brezposelne. Naj se omejimo na stališče, ki ga je do tega vprašanja zavzela Lombarjeva po svojem pravnem zastopniku dr. Lokarju: s sodnih razprav bi se ne smelo poročati tistega, kar žali ali sramoti osebe, čeprav bi besede izrekel sam obdolženec v svojo obrambo. Zato je treba tudi poročilo z glavne razprave prikrojiti tako, da prizadeta oseba ne bo ponovno žaljena še v časopisju, ko je že bila žaljena na razpravi. Mnenje sodišča, ki je odgovornega urednika oprostilo obtožbe, pa je bilo, da bi bila morala tožiteljica obrniti tožbo proti samemu povzročitelju tega pisanja, v danem primeru bi morala torej tožiti obtoženega Teibla in ne odgovornega urednika, ki je objavil objektivno poročilo o poteku razprave. Sodni poročevalci, ki jim je po izkušnjah bilo že itak marsikdaj vroče pri duši, so bili s to sodbo zadovoljni. In javnost, ki je rada informirana brez »prikro-jevanja« poročil, bo najbrž tudi. Ni pa bila zadovoljna tožiteljica, ki je prijavila revizijo in priziv. GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A. REIN IN DRUG Zagreb, GAJEVA 8. ILICA 15, obvešča neobvezno: V V. razredu, 36. kola državne razredne loterije so bili dne 13. avgusta izžrebani naslednji dobitki: Din 100.000 št. 86831, Din 80.000 št. 52143, 80639, Din 50.000 št. 44474, Din 62.000 št. 233, Din 35.000 št. 31008, 48907, 66210, Din 30.000 št. 21593, 69096, Din 25.000 št. 26574, 97818, Din 20.000 št. 6678, 9928, 14627, Din 15.000 št. 11929, 26613, 34402, 56502, 66184, 97559, Din 12.000 št. 2986, 36254, 41626, 55470, 71365, 91866, 98178, PO DIN 10.000.— št. 11425, 31962, 38237, 47608, 56221, 65048, 65601, 69629, 76945, 89350, 98951, 99498, PO DIN 8.000.— št. 10616, 17601, 19904, 26774, 26081, 31987, 32430, 57855, 61332, 65123, 78175, 80761, 88945, 88996, 90086, 92120, 93985, 95736, PO DIN 6.000.— št. 1611, 2853, 8854, 14581, 20421, 21072, 23279, 25695, 34103, 38887, 44179, 52371, 57145, 59320, 79192, 80773, 82880, 89964, 91230, 93949, PO DIN 5.000.— št. 1564, 1929, 11883, 15835, 17193, 22113, 24142, 32498, 33459, 34928, 39163, 42357, 46648, 52403, 54451, 58132, 65783, 78392, 86166, 86258, 87049, 88229, 92418, PO DIN 3.000.— št. 998, 1166, 2083, 2379, 4504, 6538, 30913, 42403, 45141, 52614, 54415, 57567, 59535, 60463, 61109, 64448, 68379, 78071, 86267, 87001, 97397. Popotno uradno listo dobitkov, Izdano ta kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreškov, polijemo vsakomur na zahtevo Prihodnje žrebanje bo dne 16. t. m. Konec sernianizadje pred dvajsetimi leti Ce smo se v minulih dneh, ko je bil otvorjen VII. Mariborski teden, spominjali velikega, vsakomur očitnega napredka Maribora v dvajsetih letih njegove svobode, naj se danes za hip ozremo v njegovo preteklost. Samo če se spomnimo težavnih poti naše narodne zgodovine, ee bomo lahko v polni meri zavedli tega, kar imamo danes in kar moramo varovati kot najdragocenejšo dediščino preteklosti in največji dar bodočim rodovom. Pogled v preteklost je torej potreben zaradi sedanjosti, živimo v času, ko so padle vse neživljenjske zasnove internacionaliz-ma in ko postaja sveža, sproščena nacionalna moč zopet ena največjih sil vsega družbenega razvoja. Ob tem energičnem razmahu dinamičnih nacionalizmov nastajajo drugod, zlasti na Češkoslovaškem, nova vročična trenja na tleh, ki so bila še pred dvajsetimi leti torišča narodnostnih konfliktov. Prav nacionalno načelo pa nam daje vso pravico, da bedimo nad mejami našega ozemlja in gradimo na njih neuničljivo trdnjavo zavednega obmejnega ljudstva. To ljudstvo, ki je skozi dolge vekove rastlo na naših tleh, je dajalo Mariboru, pa tudi drugim mestom v bivši štajerski kronovini skozi vsp to dobo pretežno večino prebivalstva. Nič zato, če so naša mesta utemeljili ali na razvalinah rimskih mest obnovili nemški fevdalni gospodje. Ti so izprva skušali kolonizirati nova seli-šča s svojimi podaniki iz dežel, kjer je bila obrt bolj razvita kakor med našim kmečkim, podjarmljenim. tlačanskim ljudstvom v srednjem veku. Toda nadaljnji razvoj teh mest ni toliko sledil volji grajske gospode, kolikor zakonom gospodarskega stanja. In prav dejansko gospodarsko stanje je storilo nova mesta odvisna od okolice. Rast teh naših mest je v tesni zvezi s tem, kako in koliko se je sproščalo okoliško prebivalstvo. Vsi ohranjeni zapiski o prebivalstvu starega Maribora kažejo, da so | v njem popolnoma prevladovali slovenski priseljenci iz Podravja. Skozi vse osemnajsto in devetnajsto stoletje je Maribor kakor je to povsem naravno, sasel iz svoje slovenske okolice v demografskem enako kakor v gospodarskem oziru. Ko je že oslabela moč grajske gospode, ki že zdavnaj ni več hotela uvažati v mesta tujcev, ker se je med tem že razvila svobodna domača obrt in trgovina, se je kolonizacij- Ljudska univerza skih nalog lotila dunajska vlada. Od cesarja Jožefa II. dalje se začenjajo vedno večji in zavestnejši poskusi umetnega po-nemčevanja. V 19. stoletju se je v Mariboru in v drugih slovenskih mestih naseljevalo nemško uradništvo z očitnim namenom, da podpre in razširi njihov nemški videz. Ves ta umetni dotok pa ni mogel bistveno spremeniti naravnega etničnega toka, ki je prihajal mestom iz sloven- ske okolice. Treba je bilo zgraditi cel moderni sistem ponemčevanja, vpreči vanj zasebno iniciativo, splesti mrežo tujejezič-nega šolstva, izrabiti gospodarsko moč delodajalcev nad delojemalci, odpreti rens-gatom kreditne ugodnosti in še marsikaj drugega. Posebno so gojili kulturno propagando, ki je med drugim skušala vzbujati v Slovencih zaničevanje do lastnega jezika in prezir do malega naroda kakor tudi do naših bratov v velikem balkanskem zaledju. Vse to so delali, da bi preprečili slovenski značaj Maribora. In vendar je ta jezikovno ponemčeni »otok«, na katerem so se morali zavedni Slovenci trdo boriti za vsak slovenski napis na čevljarski delavnici in celo za slovenski nagrobnik, bil in ostal ves čas po ogromni večini etnično slovenski. Danes so baš ideologi hitlerizma priznali moderni nacionalni nazor, po katerem se etnična bit prebivalstva ne spreminja v navideznim sprejetjem tujega jezika. Sam A. Hitler piše zaničljivo o etničnih bastardih, ki so iz dobičkarskih razlogov prehajali k nemškemu narodu. Ponemčevanje v Podravju je nujno povzročalo moralno in kulturno manjvrednost. Neznačajni izkoreninjenci so skušali svoj narod kar le mogoče demoralizira-ti, da bi sledil njihovemu vzgledu. V Ptuju, ki je postal središče spodnještajerske-ga nemštva, so ustanovili žganjarne, ki so začele na veliko proizvajati ceneno žganje in z njim zastrupljati slovensko okolico. Vzporedno s tem je šla akcija zloglasnega lista »Štajerca«, ki je v slovenskem jeziku vcepljal neeavednim ali mlačnim Slovencem zaničevanje do lastnega naroda in materne besede. Avstrijske oblasti so bile sumljivo radodarne pri podeljevanju koncesij za nove prodajalne žganja in skoraj v vsaki so na veliko vsiljevali »Štajerca«. Bilo je to telesno in moralno zastrupljanje prebivalstva Slovenskih goric in Haloz ter je pokazalo toliko gospo darskega in moralnega uspeha, da ti kraji še danes niso preboleli vseh pogubnih posledic. V tem času so mnoga manjša posestva in celo srednje kmetije prešle v tuje roke. Ponemoevalni štab v Ptuju si je že obetal, da bo v doglednem času vse ozemlje severno od Drave v glavnem po-nemčeno. Prevrat Je prekinil in onemogočil zoprno špekulacijo renegatov in avstrijske vlade ter je postavil na našo narodnostno mejo zmagovite prapore in mejnike Jugoslavije. Maribor se je z ostalimi mesti vred vrnil k svojemu etničnemu bistvu, vrgel je raz sebe germanizirano navlako in se tudi narodnostno združil s slovensko okolico. Jugoslovenski nacionalizem, ki vidi na sedanji severni meji večne in svete mejnike države od Triglava do Kaj-makčalana, je po vsem svojem duhu branilec teze, da so mesta ne glede na svojo različno jezikovno preteklost in morebitno umetno kolonizacijo etnični in gospodarski produkt svoje okolice ter z njo ne-razdružljivo združene. Zato smo prepričani, da je bila v času pariške konference zadnjikrat v zgodovini jugoslovensko-nemških odnosov v razpravi nevzdržna, za nas absolutno nesprejemljiva teza obmejnih renegatov Kamnikarjevega rodu, da se mora državna pripadnost ozemlja ne glede na etnično stanje okoliškega prebivalstva odločiti po statistični jezikovni večini mest. Ta etnično nepravilna teza je po dvajsetih letih postala tembolj nevzdržna, ker se je v Mariboru, Celju in Ptuju umetna jezikovna večina že zdavnaj prilagodila svojemu etničnemu bistvu in postala naša, v kolikor ne gre za resnične Nemce. Tako se sme Maribor danes z radostjo in ponosom ozirati tudi v preteklost in se veseliti zmage naravnega nacionalnega načela nad špekulacijo z renegatstvom in umetno kolonizacijo. Kako se je preokrenilo. •. Mariborsko slovenstvo v dobi brezpravja pod tujo oblastjo in v dobi narodne svobode Li. 1910. so pri ljudskem štetju našteli v Mariboru 3820 Slovencev in 22.656 Nemcev. Deset let poprej je bilo naštetih 4062 Slovencev in 19.293 Nemcev, 1. 1890. pa 2653 Slovencev in 15.931 Nemcev. O vzrokih padca števila Slovencev v 1. 1910, ko se je vendar narodno življenje po znanih Pokojni dr. Ljudevit Pivko, borec in vzornik sokolstva in jugoslovenske nacionalno-revo-lucionarne ideje septemberskih dogodkih 1. 1908. krepko razvilo, čitamo v »Mariborskem slovenskem koledarju« za 1. 1913. ugotovitve, da jih je iskati deloma v brezdelju slovenskih vodilnih oseb v Mariboru, deloma pa v terorju, ki so ga izvajali popisovalci. Železničar je moral napisati kot občevalni jezik nemški, ker mu je bil službeni jezik nemški. Drugemu je hišni gospodar zagrozil z odpovedjo stanovanja, če zapiše slovenski občevalni jezik. Slovenski dijak je moral vpisati nemški občevalni jezik, ker je re- veža vzdrževal ponemčeni sorodnik. Kako je bilo s slovenskimi nameščenci doli do slovenskega hlapca in služkinje, si lahko mislimo. Teror, nasilje, to je bila ena plat ponemčevalnega načina, ki ga je s pomočjo državne oblasti, železniške uprave itd. izvajala za zgradbo nemškega mostu do Adrije vsenemška politična propaganda. Značilno je, da je privatno ljudsko štetje, ki so ga izvedli Slovenci brez vsakega hrupa na zunaj, pokazalo, da živi v Mariboru najmanj 7500 zavednih, rojenih pa 15.200 Slovencev, tcrej polovica prebivalstva Kako sleparsko je bilo avstrijsko ljudsko štetje v Mariboru, so pokazala ljudska štetja v Jugoslaviji, izvršena brez vsakršnega pritiska v 1. 1921. in 1931.: 1. 1921. so našteli v Mariboru 20.374 Slovencev in 6455 Nemcev. 1. 1931. pa 27.533 Slovencev in 2696 Nemcev. Saj je zanimivo, da v Mariboru Nemci, ki so naši državljani, spravijo vsega komaj za en razred osnovne šole svojih otrok in so letos poskušali pridobiti drugi razred s pomočjo otrok tujih državljanov. Vsekakor preokret za 180°! ★ Poglejmo si šolstvo v dobi avstrijskega brezpravja in danes! V knjigi »Pogled na prvo četrtstoletje družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«, izdani 1. 1910, čitamo: »Živo se je čutila potreba šolskega vrtca in slovenske šole v Mariboru. Dogovori o tem so se pričeli že 1. 1889., ali še le 1. 1894 je bilo moči po premaganih groznih zaprekah otvoriti otroški vrtec.« (Ustanovila ga je CMD). »Vrtec je bil ustanovljen, slovenske šole pa pogrešajo naši rojaki v Mariboru še dandanašnji. Dr. Anton Medved je predlagal 1. 1899., da naj družba sv. Cirila in Metoda ustanovi v Mariboru štiri — ali vsaj trirazredno narodno šolo. Postavil se je velik smoter, ki se mora uresničiti. Na to delujeta obe mariborski podružnici, za-vezavši se 1. 1901., da hočeta gotov del vsakoletnih dohodkov nalagati v poseben sklad, namenjen bodoči slovenski šoli v Mariboru. Na dekliški šoli šolskih sester j sta sedaj dva slovenska razreda; stroške za drugi razred je prevzela 1. 1905. CMD.« In »Mariborski slovenski koledar« 1. 1914. je zapisal: »V Mariboru in obmestnih občinah smo Slovenci posebno na slabem. Mesto Maribor ima več ljudskih šol, toda niti v eni teh šol se otroci ne uče slovenščine. Stotine in stotine naših otrok morajo pohajati te nemške šole, toda niti ene slovenske besede ne slišijo iz učiteljevih ust samo zato ne. da bi čim preje pozabili mili materni jezik in postali Nemci ali Nemčurji, kakor mi drugi imenujemo te ponemčene Slovence.« Torej za stotine slovenskih otrok niti ene javne slovenske ljudske šole, da niti ne govorimo o meščanskih, obrtnonadalje-valnih in srednjih šolah. Kadarkoli je slovenska javnost zahtevala za slovensko deco slovenskih šol, je nemški tisk in je vsenemška politična javnost zagnala divjo gonjo proti vsaki takšni zahtevi. Zakaj to je bila druga plat ponemčevalnega sistema: potom samo nemških šol potuj čili čim -več slovenske dece. In da bi bila mera v tem pogledu polna, da bi se tudi okolica ponemči'a, so i v Studencih i na Pobrežju i na Teznem postavili samo nemške šole, edino v Krčevini je šolski ravnatelj Nerat častno vzdržal pred nemškim navalom. In danes? Danes, v dobi narodne svobode, imamo Slovenci v Mariboru troje gimnazij, učiteljišče, Trgovsko akademijo, četvero meščanskih šol, celo vrsto osnovnih šol, obrtno in trg. nadaljevalne šole itd. in slovenske šole v celi okolicL Tudi tu preokret za 180°. Le v eno smer še ni izvršen preokret: tujerodni kapital je še vedno nadmočen in gospodarska odvisnost tisočev in tisočev naših ljudi je še vedno žalostno poglavje v našem nacionalnem razvoju. To pa zlasti iz razloga, ker so se po prevratu naselile tu neštete tuje industrije, nekatere pač navidezno nacionalizirane, ki slovenskemu delavcu sicer dajejo kruh, dasi skromen in grenak, ga pa tudi skušajo obdržati v duševni in dostikrat celo politični odvisnosti. Slovenski delavec je v velikem delu teh podjetij prepuščen samovolji »nenadomestljivih« inozemskih obrato- in delovodij, in se zgode še danes slučaji, da vam takšna ohola kreatura opsuje našega delavca z vindišarskim trotelnom in podobno . Tu še ni izvršen preokret. A tudi tu je preokret za 180° nujno potreben. Naloga naših oblasti je predvsem, da ga izvrše. Respektiranje naših zakonov in naše nacionalne časti je najmanj, kar morejo in morajo od tujezemskih in tujerodnih kapitalistov zahtevati. V 20. letu naše narodne svobode se zavedajmo končno tudi svoje narodne časti! Mariborski Sokol pred svetovno vojno In danes Bilo je 2. srpt. 1907- Nemci so — kakor i običajno vsako leto — pri Gambrinu ime- I li Sedansko proslavo. Pastor Mahnert je imel slavnostni govor v verzih. Smešil je sanjače, ki branijo idejo miru na svetu, češ da so »velike dobe človeštva samo takrat, kadar se krešejo meči, kadar krvavijo mišice. Germani so potolkli Rimljane, premagali Francoze 1. 1809. in iznova 1. 1870. Kakor se je godilo francoskim kirasirskim polkom pod nemškimi puškami, tako se lahko zgodi tudi drugim. Kje so dandanes med Nemci možje, kakršni so bili veliki Wilhelm, železni nezlomljivi Bismark in drugi? Kje je danes blagoslov sedanskega dneva? Ali smo veliki narod? Zdi se mi, da povešamo oči. Meglena in žalostna je naša doba. Kar se tiče našega mesta, ah je Maribor še nem- i ško mesto? Ali s? ne dviga «koro tako visoko, kakor je stolp naše cerkve, slovenski Narodni dem naduto nad rdeče nemške strehe? Ah, in rdeče srajce sem že videl, žarele sQ po ulicah in po kolodvorskem trgu, in na slovanskih čama-rah sem videl zibajoča se peresa sokoL ska. Grozeč stopa usoda Ljubljane često pred mojo dušo — ali «e naj tudi naše mariborsko nusto pogrezne v slovansko mcrje?« Kaj pač se je moglo zgoditi, da j« lu-teranski Jeremija tako tugoval na zidovih obdravskega Jeruzalema ? L. 1907. so mariborski slovenski narodnjaki ustanovili Sokola. Takratni narodni voditelji so z ustanovitvijo Sokola iz razlogov politične taktike oklevali, na eni strani, da ne bi rušili slovenske »sloge«, Pohorsko vstajenje Zeleni pohorski gozdovi. Vmes so požga-ne frate, travniki in njive. Dehti arnika in cveto tavžentrože. Tihe pohorske domačije samevajo na planotah, v globelih so ob vodi žage in mlini. Tako skrivnostna je pesem stoletnih smrek. Veter pošumeva med vrhovi in pohorska duša prisluškuje___Pohorec je vse: kmet, drvar, ogljar, če treba tudi dninar in delavec v fabriki — a vedno ostane prikovan na ta božji pohorski svet, čuva domačije iz roda v rod. Marsikaj je že prešlo. Nekdaj številne »glažute« razpadajo, vse tišja je pesem žag. Vedno živa je le trdna vera: ostati in ustvariti sebi in zanamcem boljše čase. Po dolinah so lepe, široke ceste, življenje se preliva po njih, tako iz dneva v dan, polno lažnega bleska in minljivosti. S teh cest se razpredajo navkreber sprane poti in steze in te vodijo do tihih domačij, kamor le poredko butne val zlaganosti in hlimbe. Trdi ko pohorski granit, izkresani ko kremenjak, ostajajo značaji ljudi in vendar — njih duša je tako neizrečeno mehka. Ob večerih se oglaša otožno prešerna pesem fantov. Na oknih so gorečke in ro-ženkravt, ki nenehoma vabijo. In fantje pojejo o prelepem Pohorju, o ljubezni do narave in deklet. Ko se Pohorcu izteče življenje, mu v krsto natrosijo rdečega resja. Za zadnji pozdrav lepih gozdov, v katere je bil zaljubljen do smrti. Po gorski poti se pomika mrtvaški sprevod v dolino. Špalir tvorijo mogočne smreke in veter pošumeva v vejevju. M ......... Tista leta je bilo za čudo vse drugače. V zasanjano brezskrbnost je udarila vojna. Zamirala je fantovska pesem. Možje in fantje so odhajali. Krvavečih src so zapuščali domačije. Iz prsi so se trgali vriski, ko so v očeh blestele solze. Odhajali so z upi v srcu. V dolini je bila zadnja postaja slovesa. Moški so se trgali iz objemov žensk, okorni in trdi Pohorci so komaj zadrževali jok. Vse, le jokati ne! Ko je izginjal za ovinkom vlak, je bilo vsega konec. Prav za prav pa šele začetek vstga trpljenja in poniževanj. Pohorci so na bojiščih trpeli in umirali za starega cesarja in Avstrijo ko vsi drugi. Tako je bilo ukazano. Temu in onemu se je vrivalo v misli spoznanje, ki je rodilo prve dvome: kakšen in kolik bo hasek za mene? Samoljubje Pohorcev je pogosto udarilo z vso silo na dan. V Rušah so že ob začetku vojne govorili o Jugoslaviji. Pohorci so ob nedeljah prisluhnili tem pogovorom in pritrjevali so misli, da bi bilo res dobro, ko bi bili samemu sebi gospodarji. Potem so prišli časi, ko so bili zdoma vsi zreli možje in fantje. Doma so ostali le starci, otroci in ženske. Avstrija je iskala tudi med njimi sovražnike države. Ob nedeljah so bile pohorske poti polne mestnih buršev in renegatov, ki so se ob vinu navduševali za vojno in cesarja. Nikoli niso pohorski kmetje, drvarji in ogljarji mislili kaj slabega o državi. Ko pa so videli, da jih . ima mestna gospoda za slovenske pse, •ki bi jih bilo tréba postreliti, jim je zavrela kri, Sojg- biii gami .meri sebpj. se kleli.ia zmerjali in želeli konca Avstrije. Cim bolj se je nagibala vojna sreča na stran sovražnikov Avstrije, vse bolj so besneli ob-lastnikL Špiclji so preplavili kraje. V Rušah so odkrili »velelzdajalca«, ki da so bili Pohorska domačija v zvezi z Beogradom. Sivolase može so vklepali v verige in jih odpeljali v Gradec. Zrevoltirana poulična drhal jih je oplju-vala in kamenjala. Obliti s krvjo in poma-zani s pljunki so zravnanih glav stopali prvi znanilci vstajenja nove države in svobode. Pohorci so se razgibali. Med zidove tihih domačij se je vselil nemir, štiri dolga leta tihega trpljenja je bilo dovolj. Konec, konec vseh tistih, ki so tlačili, zmerjali in zapirali, ki niso več zmogli kruha in ki so teptali zadnje ostanke človeškega dostojanstva ob tej hudi uri, taka je bila želja vseh. Mrzlično so pričakovali ljudje vstajenja in se pripravljali nanj. Da, dvajset let je že od takrat... Bili smo še otroci, zvedavi in široko razprtih. oči smo gledali, kako sq .venela lica naše matere. Zvečer, ko nismo mogli zaspati, smo prisluškovali šepetu v materini kamri. Mati se je pogovarjala z Bogom. Do smrti žalostne oči Križanega na razpelu so ji bile tolažba, edina v hudi uri. Vedeli smo zakaj vse to. Vse je bilo del naše zorne mladosti: oče in starejši bratje na fronti, doma je polja preraščal plevel, pomanjkanje vsega nam je izpodkopavalo zdravo rast. Mati je trpela za sebe in za nas. Sprva je jokala in z njo mi, potem je usahnil vrelec solz. Samo Bog v kotu materine kamre je še vedel za njene tožbe in prošnje. Nekega večera smo čakali mater. V mraku je prišla in ko si je na pragu razvezo-vala ruto, je vsa zasopla in zardela skoraj kriknila: »Otroci, konec je vsega... Jugoslavija je zdaj ... v Rušah so že oznanili... c Otroci smo odprli usta. Požirali smo besedo za besedo, ko je mati nadaljevala: »Pravijo, da bomo zdaj sami sebi gospodarji... Hvala Bogu!« Več ni zmogla. Po uvelih licih so se ji vsule solze, po dolgem so bile to solze veselja. Njene zdelane roke so nas objele. Zvečer je mati zopet imela pogovor z Bogom. Otroci pa smo pozno v večer še govorili in vedno znova smo zlogovali mehko in božajočo besedo: Ju-go-sla-vi-ja. čutili smo in vedeli, da nam ta odrešujoča beseda povrne očeta in brate, da bo zopet dovolj kruha in da bo mati zopet vsa srečna in nasmejana. Kaj več takrat naše otroške misli niso zmogle... Tako je bilo takrat naše vstajenje pred dvajsetimi leti. Vstajale so znova pohorske domačije k novemu življenju. Leta tegobe, ki so nam grenila našo otroškost, so zapustila sled. ki se ne da več izbrisati. Po vstajenju hočemo živetii na drogi strani pa da ne U razjarili mariborskega nemškega nacionalizma še bolj proti Slovencem In tako je slovenska mladina, ki si je želela telesne vzgoje, morala telovaditi pod okriljem slovenskega »Športnega društva«, ki je živahno delovalo in telovadilo v gimnazijski telovadnici. A mlado, narodno zavedno član. stvo je sililo k Sokolu, zakaj športno društvo ni meglo vršiti vseh nalog sokolske vzgoje. Pravilno Sq ti mladi nacionalisti računali, da je treba mladino tudi nacionalno vzgajati in da bo Sokol s svojim tudi na to usmerjenim delom pritegnil mnogo novih ljudi. V Maribor sta prišla v tistih letih dva mlada Ceha, obrtna pomočnika Bureš in Ilich, zavedna učenca češke sokolske vzgoje. Ilich je vstopil poleg prof. Jerov-ška, dr. Poljan ca in sodnika Zemljiča v vaditeljski zbor športnega društva. L. 1906. se je ustanovil v okrilju športnega društva pripravljalni odbor za ustanovitev Sokola. Iz Celja je prišel predavat Smertnik. še to leto so bila vložena pravila, ki jih je namestništvo 1. 1907. potrdilo, in še to leto je bila izvršena ustanovitev »Mariborskega Sekala«, ki je lani kot Sokol-Matica slavil svojo tridesetletnico. Od ustanoviteljev še živijo mnogi deloma v Mariboru deloma raztreseni po drugih krajih: trgovec Majer, slaščičar Ilich, urar Bureš, pis. uradnik Štefan Medved, bančni uradnik Pižek, sodni svetnik Zemljič, inšpektor dr. Poljanec, h rani lnični uradnik Tomažič itd., vsi v Mariboru, dr. Marko Stajnko v Ljutomeru in drugi. Od pokojnih se naj spomnim prof. Jerovška, ki je bil delj časa predtelova-dec, dr. Lašiča itd. Mariborski in graški nemški tisk je tulil o novi slovanski nevarnosti, na nemških zborovanjih so rohneli proti pansla-vističnim elementom in pozivali nemško meščanstvo, naj obračuna z izzivanjem »rothemdov« in naj odbije njihov naskok na mariborsko trdnjavo. Ce so že 25 do 30 telovadcev, ki se ja prvotno vpisalo v Sokola, in 15 krojev smatrali za takšno strašno nevarnost, je naravno, da je ta nemški strah rasel vedno bolj, čim bolj se je od dneva v dan množilo število sokolskih članov. Saj je r predvojnih letih telovadilo že v vseh od- Takšen dom Sokola Maribor L bo častil dr. Pivkov spomin delkih po 110 do 140 oseb. Vsako leto po dvakrat so se vršili telovadni nastopi, izleti v vse vasi okoli Maribora pa so se vrstili neprestano skoro nedeljo za nedeljo. Ogromno delo je izvršilo članstvo Mariborskega Sokola s temi izleti, ki feO dra-mili in dvigali v prebivalstvu ožje in šir« še mariborske okolice narodno zavest. Značilno je, kako zavedni so bili obrtniški vajenci, ki so bili sokolski naraščajniki. V obrtno-nadaljevalni šoli so učitelji začeli med poukom poudarjati veliko oblast nemške moči in kulture, razširjenost nemškega jezika itd. Ko je nekoč v računski uri poskusil to tudi učitelj Wassermann, je vstal urarski vajenec Sonček, sokolski naraščajnik : »Gospod učitelj, prosim, zdaj ni ura za politične go-gore, temveč ura računanja!« Wasser, mannu je zaprlo sapo, ostrmel je, vse ja gledalo Sončka in njega. »Ti ušivec, ti si upaš.« je bruhnilo iz učitelja, ki je poskočil, prihitel z dolgimi koraki pred Sončka in obe roki stisnil v pest. Toda Sonček je bil hitrejši in močnejši in je prevrgel Wassermanna, češ da ni ušivec. Nikdar več ni Wassermann v šoli politike uganjal. Mariborski Sokoli so se sept. 1908 udeležili tudi Ciril-Metodove skupščine v Ptuju. Krepko so se branili pred napadi nemškutarske mularije, ki je pa bila v premoči, in je marsikateri izkupil kak udarec. Dne 19. sept. 1908 zvečer pa Je kakih 200 mariborskih nemških razgrajačev napadlo tukajšnji Narodni dom, »da se maščuje za Ljubljano«. Naši fantje so ravno telovadili v gimnazijski telovadnici. Ko so dobili vest o nemškem razbijanju Narodnega doma (samo na šipah je bilo 1800 kron škode!), se je vseh 31 bliskoma zagnalo č^z današnji Trg svobode proti Narodnemu domu. »Die Sokolisten kommen!« je završalo med nemškimi junaki, in že so se razleteli na vse strani. Istočasno pa se je tudi pojavila policija, ki je za nemškega razbijanja ves čas ni bilo na spregled. Med balkansko vojno so 3 člani Sokola odrinili v Srbijp, med njimi trg. pomočnik Kristl, ki je bil luslužben pri nemški tvrdki. Bil je označen kot vojni begunec in bi se ne smel več pojaviti v Avstriji. Vendar se je 3. decembra 1913. skrivaj vrnil in na tajnem sestanku v Narodnem domu poročal svojim sokelskim bratom. Oči so mu žarele, ko je navduš?no govoril, da se bo delo nadaljevalo. Drugi dan je spet izginil, in 1. 1915 je padel v Srbiji v četniškem odredu. Svetovna vojna je zahtevala od članov Mariborskega Sokola mnego žrtev: Graški zapori, taborišča v Thalerhofu, Le. bringu in bojišča bi o tem živo govorila. .. A seme, ki ga je pred vojno sejalo to edino sokolsko gnezdo za Maribor in širno okolico, je bogato obrodilo. Nove sokolske edinice za mestni del na desnem bregu Drave (Maribor I), na Teznem, na Pobrežju (Maribor H), v Studencih, vKr. čevini (Maribor III), v Selnici, v Rušah, v Hočah, v Pesnici, v št. Ilju, v Radvanju in Radvanju, v Kamnici itd. vse te so znojile iz Sokolskega društva Maribo r-matica, kakor se danes imenuje nekdanji Mariborski Sokol. Letos, ob dvajsetletnici Jugoslavije, pa si je društvo osvetlilo lice z nakupom nekdanje Götzove dvorane, ki je bila nekoč center družabnega, političnega in kulturnega ižvljenja predvojnega maribor skega nemštva in je skušala to biti še tudi nekaj časa po prevratu, za svoje in sou kolskega mariborskega prebivalstva ognji. Š6e in prosvetno-kulturno žarišče, za So-Imtalri ricBfr a Marihonu. »JUTRO« St. 188. ^BedKQa, ft. VUL 123&. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, reg. zadr. z neom. iav. v Ljubljani, Tyrseva c. 18. Nove vlose A vsak čas razpoložljive obrestuje po do 5 o o vloga proti odpovedi O O Za vse vloge nudi popolno varnost * Otvarja tekoče račune in izvršuje vse denarne posle * Vlagajte svoje prihranke v najstarejši Slovenski denarni zavod ! ce vesti * Predsednik apelacijskega sodišča dr. Golia Vladimir nastopi redni letni odmor 16. t m. Zato odpadejo pri njem sprejemi do nadaljne objave. Zastopal ga bo podpredsednik apelacijskega sodišča dr. Mastnak Lavo. * Predavanje o zvezdoslovju v radiu. V ponedeljek 15. t. 1. ob 14. bo kratkovalovna radijska postaja v Beogradu oddajala predavnje Djordja Nikoliča, asistenta z\e-zdoslovne opazovalnice. Predavanje spada v ciklus »Jugosloveni v astronomiji«. To pot bo govora o g. Bogdaniču, našem astronomu iz 18. stoletja. Ob 19. bo postaja ponovila isto predavanje v francoščini in angleščini. * Kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije. Po poročilih beograjskih listov se bo vršil kongres jugoelovenskih pravnikov v dneh 10. in 11. septembra letos v Novem S.idu. Zato poziva društvo »Pravnik« vse, ki se hočejo kongresa udeležiti, da ee pri* javijo nemudoma društvenemu blagajniku, odvetniku dr. Urbancu v Ljubljani, Tavčarjeva ulica. Obenem s prijavo je poslati tudi prispevek za kongres, ki znaša 60 din ne glede na poklic in prispevek po 50 din za rodbinskega člana, ki bo potoval z njim na kongres. V prijavi naj označijo, kakšno stanovanje žele. Prijave se sprejemajo do zaključno 1. septembra. Natančnejši spored kongresa je bil objavljen v »Slovenskem Pravniku« 1937., str. 147. Člani, ki so se priglasili že lansko leto, pa .priglasitve pozneje niso preklicali, se smatrajo, da se udeleže kongresa letos, ako ne sporoče kaj drugrega. Na vsak način pa je koristno, da svojo prijavo obnove. * Rojstno leto kinologije je pri nas leto 1909., ko je Slovensko lovsko društvo začelo izdajati svoje glasilo in v njem po krenilo vprašanje o smotreni vzgoji psov, torej o psoslovju — kinologiji. Prva lovska tekma psov fermačev je bila L 1910 v Domžalah. Vojna je potem presekala nadaljnji razvoj in napredek v vzreji čistokrvnih psov. Z nadaljevanjem dela se je moglo začeti šele 1. 1921 in je napredovalo z velikimi koraki. Državna razstava plemenskih psov v dnevih 1. in 2. septembra na jesenskem velesejmu v Ljubljani bo pokazala, da tudi v vzreji čistih plemenskih psov ne zaostajamo za drugimi naprednimi državami. * Trboveljski slavčki! V ponedeljek na praznik 15. t. m. ob 16. priredi mladinski zbor Trboveljskih slavčkov v Ko-op hotelu v Gozdu-Martuljku pevski koncert z izibra; nim sporedom. Na ta koncert se vabijo poleg domačinov tudi gostje iz okolice. * Na svoji X. gospodinjski razstavi »Naši gostje« bo Zveza gospodinj nazorno pokazala, kako je treba pripraviti dom, da bo gostu-tujcu prijeten. Vabljiva in estetska mora biti okolica gosta, da ugodno vpliva na njegovo razpoloženje. Ogled razstave bo zlasti koristil našim podeželskim gospodinjam, ki sprejemajo v poletnih mesecih meščane na letovanje. Razstava bo od 1. do 12. septembra r.a ljubljanskem velesejmu. LJUBLJANA Komenskega nI. 4. Telefon 36-23 Dr.Franc D tr gane gef primarij kirurg, odd, V P-Ordinira * Znižana voznina za udeležence strelskega kongresa. Prometno ministrstvo je dovolilo na državnih železnicah za udeležence 27. nagradnega streljanja in kongresa strelske zveze kraljevine Jugoslavije, ki bo v Beogradu od 11. do 17. septembra, tričetrtinsko voznino za udeležence strelskih tekem in polovično voznino za zastopnike strelskih družin in strelskih okržoij. Ugodnosti bodo veljale od 8. do 20. septembra. Dr. Stanko žv©kelj specijalist za živčne bolezni zopet redno ordinira. * Proslava 40-letnice združenja češkoslovaških železničarjev. Danes slovi v Pragi združenje češkoslovaških železničarjev z velikimi slavnostmi 40-letnico delovanja svoje stanovske organizacije. Iz Beograda je odpotovala k tem slavnostim v Prago 25-članska delegacija združenja jugoslo-venskih narodnih železničarjev in brodar-jev s predsednikom Zakicem na čelu. Naši delegaciji se je na poti pridružila tudi delegacija bolgarske železničarske zveze. Bolgarske železničarje vodi predsednik organizacije Sava Tinterov. Bodoče matere morajo skrbeti, da se Izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Frsnz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. __Ogl. reg. S. br. 15. 485-35 * Jubilej Narodne čitalnice v Dravljah. Pred 30 leti se je zbralo v Dravljah 30 rodoljubov, ki so si ustanovili lastno narodno čitalnico. Delo ni bilo lahko, ker so se pojavile razne zapreke, vendar je društvo lepo napredovalo. Poleg knjižnice je imelo društvo že v začetku svojega obstoja tudi dnevno časopisje. Ko pa je čas prinesel dnevni tisk v sleherno hišo, je društvo pridno izpopolnjevalo svojo knjižnico, gojilo pa je tudi petje, godbo in razne športne igre. Vsako leto prireja tudi več poučnih predavanj iz vseh panog.. Pod pokroviteljstvom narodnega poslanca g. Albina Romana praznuje Narodna čitalnica v nedeljo 21. t. m. 20-letnico Jugoslavije in 30-letnico društvenega obstoja. Ob 16. bo slavnostna seja, ob 18. pa slavnostni govori na vrtu gostilne pri »Slepem Janezu« v Zapužah, kjer bo potem veselica s pestrim sporedom. Sodelovalo bo godbeno društvo »Sora« iz Svetja. Dohodek prireditve je Vaše telo osvežuje - kožo varuje Gregorišev ,B©R0-SAH". Zahtevajte brezplačen vzoreo v Brogerijl Gregorio, Ljubljana, Prešernova 6. * 44. razstavna prireditev ljubljanskega velesejma bo letošnji jesenski velesejem od 1. do 12. septembra. Jesenske prireditve »Ljubljana v jeseni« so vsakoletno dopolnilo jpomladnega velesejma, ki iima predvsem industrijski in obrtni značaj. Letošnja jesenska prireditev bo zavzemala ves prostor ljubljanskega velesejma, ki obsega 40.000 m2 ter bo izredno zanimiva in pestra. Podala bo: mednarodno razstavo fotografije in filma, umetnostno razstavo, banovinsko razstavo vseh vrst malih živali in produktov (ovce in koze od 4. do 8. sept.), razstavo sivorjave govedi 10. in 11. septembra, državno razstavo plemenskih psov 1. do 2. septembra, gospodinjsko razstavo »Naši gostje« ter razstavo industrijskih in obrtnih proizvodov. Posebno bogato bo zastopano pohištvo s stanovanjsko opremo, radio, živila, izdelki male obrti, galanterija, bi-žuterija, kemične in tehnične novosti. Jugoslovenski harmonikarji bodo tekmovali za prvenstvo Jugoslavije in prehodni pokal za leto 1938/39 v nedeljo 11. se omiljeno kopaMšče domače in inozemske publike, ki želi sonca, morja ln miru. Dobri hoteli in lepe privatne sobe. Ribolov prost. TnftwntMÜn Alia KlWldlftin * Ravnateljstvo trgovskega, nčilišča »Christofov učni zavod«, Ljubljana, D°-mobranska c. 15. na mnoga vprašanja razglaša, da sprejema med počitnicami prijave za vpis le pismenim potom. Redno vpisovanje pa prične od 20. t. m. dalje vsak dan. Kdor želi točnih informacij glede vpisa, sprejema in ostalih pogojev, naj piše na ravnateljstvo, da mu pošlje letošnje šolsko poročilo in izvestje. * še dva priljubljena, užitka polna izleta »Putnika«, Maribor, z luksuznimi av-tokari: od 24. do 30. avgusta: Venezia — Lago di Garda — Dolomiti 7 dni, popoln aranžma 1600 din); od 4. do 7. septembra: Grossglockner — Salzburg — Salzkammergut (4 dni, popoln aranžma 1.000 din.) Prijave do 16. avgusta pri »Putni-ku«, Maribor — Celje — Ptuj. * Ruski begunci v naši državi. Državna komisija za podpiranje ruskih beguncev je objavila število beguncev, ki dobivajo podpore. Po teh podatkih je v naši državi 31.500 ruskih emigrantov, dočim jih je bilo prej okrog 45.000. Nekateri so se izselili v druge države, drugi pa so pomrli. Leta 1923. so imeli ruski begunci za svojo mladino 13 srednjih šol, zdaj pa jih imajo še štiri in sicer v Beogradu moško in žensko gimnazijo, v Beli Crkvi pa kadetski korpus in dekliški zvod. Leta 1923, je bilo 2577, zdaj pa je še 857 ruskih srednješolcev. Ruske osnovne šole pa obiskuje 611 šolarjev. To so seveda samo tisti, s katerimi ima opravka državna komiisja za podpore. * Novo kopališče v Bukoviški banji. V Bukoviški banji pri Arandjelovcu so uredili novo kopališče, ki spada med najlepše na Balkanu. V bazenu je mineralna voda, ki stalno priteka in odteka, in kopa se lahko v njem kakih 200 kopalcev. Ob kopališču je lepo sprehajališče in dobro je preskrbljeno tudi za nastanitev gostov. * Na torišču dveh umorov in ropa v Brodarevu, kjer je bil umorjen in oropan beograjski inženjer Bader in je pozneje padel od strela istega zločinca tudi orožnik Babič, se odkriva zdaj cela zločinska organizacija, orožniki, ki so obkolili ves okoliš, pa še vedno niso našli morilca in roparja. Iz raznih okoliščin sklepajo, da je zločinec bivši delavec Mile Pajič iz Like. ki je bil pred meseci zaposlen pri gradbi ceste ob Limu. Zaprli so neke njegove rojake in znance, s katerimi se je sestajal, ko pri podjetju že ni bil več v službi. V stanovanje nekega znanca se je bil zatekal tudi, ko je bežal pred orožniki. Med aretiranimi je tudi knjigovodja nekega gradbenega podjetja. Delavci, ki so bili zaposleni pri podjetju umorjenega inženjerja, so v hudih stiskah. Podjetje, ki nima več strokovnega vodstva, je delo ustavilo, a delavci tudi svojega zaslužka ne morejo dobiti, ker je ropar odnesel ves denar, določen v ta namen. Delavci so se obrnili s prošnjo za pomoč na oblastva, brzojavno pa tudi na ministrstvo socialne politike. Zadnje svoje novce so izdali za ta brzojav. Sidravni&U Zdravnik v Medvodah Dr. Cirman Miroslav zopet redno ordinira * Pri laprtja in motnjah v prebavi mita zjutraj na prazen «elodee koaarac Primär f j dr. Demšar (KOŽNE IN SPOLNE BOLEZNI) ZOPET REDNO ORBJNTRA Dr. MIRKO KARPATI specijalist za ženske bolezni in porode Zagreb, Bogoviceva ulica 1-b se je vrnil z dopusta in ponovno ordinira. DR. KRAMARIČ ŠEF ZDRA^IK SANATORIJA »ŠLA JMEKJEV DOM« ne ordinira od 16. avg. do 16. sept. t. L V odsotnosti ga nadomestuje g. primarij dr. Guzelj Zobozdravnik dr. ANTE LOGAR zopet redno ordinira DR, llERČUN od I4. t. m do 1. sept. ne ordinira Dr. Mavncij Neuberger NE ORDINIRA OD 15. DO VKLJUČNO 29. AVGUSTA. ZOBNI ZDRAVNIK DR. PUHER GREGORČIČEVA UL. 32, TELEFON 20-70 ZOPET REDNO ORDINERÀ. ZOBOZDRAVNIK dr. JOSIP TAVČAR NE ORDINIRA od 19. avg. do 11. sept. * Samomor velikega bogataša. Znani veleposestnik in bogataš Bela Ungar v Su-botici si je te dni na svojem posestvu v Stari Moravici prerezal trebuh in vrat, zdaj pa je hudim poškodbam podlegel v židovski bolnišnici v Subotici. Nihče ni mogel razumeti, kaj je zelo bogatega moža privedlo do tega, da si je na tako strašen način vzel življenje. Šele po njegovi smrti so pripovedovali nekateri njegovi sorodniki in uslužbenci, da so moža v zadnjem času preganjale fiksne ideje. Domišljeva! si je, da bo umrl od lakote. * Zanimivo 9-dnevno potovanje po Italiji z modernim, udobnim izletniškim avtom do Rima in Neaplja preko Trsta, Padove, Benetk, Milana, Ancone, Loreta, Firence in drugih zanimivih krajev od IS. do 26. t. m. Edinstvena prilika za 800 din! Nekaj prostih mest morejo še dobiti interesenti, ki imajo svoj potni list. Informacije (tudi 14. in 15. od 9. do 11.) pri upravi »Po božjem svetu« Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. * Živinska sejma v Šmarju in Metliki. Vsakoletni živinski in kramanski 6ejem sv. Roka bo letos v Šmarju pri Ljubljani v torek 16. t. m. V torek bo tudi živinski se. jem v Metliki, ki ga je prvotno banska uprava prepovedala. Samo dogon živine i* savske banovine nanj ni dovoljen. * V Trstu lahko kupite ali naročite Mr* zelovo knjigo ~Roe v Trbovljah« v knjigarni Jakoba Stoke, via Milano. Iz Ljubljane u— Razsodišče natečaja za najboljše fotografije Ljubljane, ki ga je razpisal turistični odbor mesta Ljubljane, je na seji v petek in v soboto prisodilo naslednje nagrade: 1. nagrado za fotografijo »Nunska cerkev« Janku Brancu, 2. nagrado za fotografijo »Sv. Peter« Oskarju Koc-jančiču, 3. nagrado d-. Frelihu Ivu za fotografijo »Robbov vodnjak«, 4. nagrado Ante tu Korniču za fotografijo s-Rc-bbova sv- Ana z velikega oltarja uršulinske cerkve«, 5. nagrado Brancu Janku fotografijo »Stadion«, 6. nagrado Antetu Korniču za fotografijo iz serije »Plečnik rojstnemu mestu« : »Tri dobe ljubljanske umetnosti: Valvasor — kič — Plečnik«, 7. nagrado Oskarju Kocjančiču za foto, grafi jo >Na gradu«. 8. nagrado dr. Iva Frelihu za fotografijo »Zr^ajski most«. Sklepi razsodišča, ki so bili v njem gg. dr. France Stele kot predsednik, dr. Milan Dular, Peter Kocjančič in Lojze Pen-gal kot zastopnika Fotokluba Ljubljane in Janko Skerlep kot zastopnik turističnega odbora, so bili soglasni. Natečaj, ki se ga je udeležilo 22 amaterjev in poklicnih fotografov z okrog 350 posnetki, ie prinesel mnogo raznovrstnega in odličnega gradiva z veliko umetnostno vrednostjo in tao sijajno izpolnil "tudi propagandni namen. Delo fotografskih umetnikov za koristi našega mesta naj pa s tem še ne bo zaključeno. Sedanji natečaj naj smatrajo samo za spodbudo k še marljivejše-mu fotografiranju lepot in zanimivosti Ljubljane. Na državni trgovski akademiji w Ljubljani bodo popravni, razredni in dou polnilni izpiti od 25. do 31. t. m. po sporedu, ki je razglašen na uradni deski. Prijave za vpis v I, razred spirejeina direktor od 22. do 27. t. m. mod 9. in 12. uro. Vpis v vse razrede bo 1_ 2. in S. septembra od 9. do 12. Podrotoosfci na uradni deski. Zobozdravnik dr. Egon BaeHn do 28. n— Z umetnostne razstave t Jakopičevem paviljonu. Razstava se bliža koneu in tik pred zaključkom, dne 14. t. m bomo imeli priliko poslušati zanimiva (izvajanja dramaturga Ivana Mraka, ki bo ob 11. dopoldne vodil razšla^*». S permanentno vstopni« eo, s kater<^jp^zilružena .polovična vožnja, se je še jusi&cmi možno poslužiti tudi pravice d^jsarHianja 10 slik. ki so deloma že razstavljene v izložbah na najprometnejših točkah. Razstava zasluži, da se publika vsaj zadnja dva dni, v nedeljo in ponedeljek oddolži razstavijaleem in obenem poskusi srečo pri žrebanju, ki bo Iti. t. m. V novi točilnici HOTEL ŠTRUKEL se toči: Plzensko pivo Prazdroj specijalno temno Tomislav pivo 18 % Zagrebško ožujsko pivo Rdeče vino iz Gadove peči. Belo iz Ljutomerskih goric. Priporoča se I. ČERNE ■BnHIHtBüllR^ * ìiìinBinilIIIIIHIW WinillfnWIIHWIllIininHIHfHIBIIiOTHiHiniHBIIHIIflflIIlHIHIHillHiW MODNI SÀLON za damske klobuke sem OTVORILA na Tyrševi 11, vhod poleg gostilne Figovca! Na zalogi vedno vse vrste damski klobuki najmodernejše oblike. — Sprejemam tudi popravila v lepo in solidno i z d e la v o. Cenjenim damam se priporočam! GRUDEN JAKOBINA OGLEJTE SI IZLOŽBE. YEBA modni atelje — Nebotičnik — ne dela do 1. septembra 1938. Restavracija Marn Rožna dolina, najlepša izletna točka, krasen senčnat vrt, 2 prostora za balincanje, izborna kuhinja in pijača. Za obilen obisk se priporoča KRIZ," restavrater. 7661-a FOTOAMATERJI ! Vse, kar fotografirate, Vam razvijemo, kopiramo in povečamo brezhibno in po nizki ceni. — Filme in amaterska dela razpošiljamo tudi po pošti. Specijalna fototrgovina JANKO POGAČNIK, Ljubljana — Tyrseva c. 20. Obiščite kopališče Ilirije ! Stalno topla in kristalnočista voda! Sodoben komfort! Višek higijene! POZOR! Uvedli smo znižane opoldanske vstopnice, ki veljajo od 12—15 ure. Podrobnosti pri blagajni! STROJNO PODJETJE ING. BORŠTNAR fTV 4 P Ljubljana - Šiška 1 ÌLI-). 45*0U Sv. Jerneja c. 18. stroji — žel. konstrukcije — popravila. Vsi fotoamaterji priznavajo da so naše foto-izdelave boljše. Razvijamo, kopiramo in povečamo najceneje. Fotomaterijal Franjo Mavec LJUBLJANA. Nasproti Uniona, Filmi svežih emulzij vedno na zalogi. Buffe »Rio« črna express kava 1.50 Din. Buffe »Rio« zendviči po 1 Din. Buffe »Rio« izredno dobra vina Kam gremo v nedeljo ? Pojdimo enkrat na Trojane, V GOSTILNO IN PENSION KONŠEK. Tam bomo prav dobro in solidno postreženi. Hop! Fotoamaterji! Stop! Filme bom razvijal že na praznik, zato se poslužite nabiralnika pred vhodom v trgovino. Kdor odda film na praznik ali nedeljo dobi izgotovljenega v torek opoldne. V torek še isti dan, po 31. uri oddani pa drugi dan do 11. ure prineseni filmi bodo izgotovljeni opoldne. Vseeno je kje oddaste film ali na Aleksandrovi cesti 8 ali v podr. Prešernova 9, preje trg. E. Dobrič. Se priporoča Foto Tourist Lojze šmuc LJUBLJANA. Članstvu Učiteljskega pevskega zbo. ra »Emil Adamič« s,poročamo, da bo pri-hodni pevski tečaj od 22. do vštetega 27. t. m. Ker mora biti učiteljstvo letos po odloku banske uprave v Ljubljani na svojih službeni mestih že 25. t. m. velia za članstvo UPZ za ostala dva dneva odlok ministrstva prosvete, katerega se poslužuje običajno za dopust pri pevskih tečajih v šolskem času. Začetek tečaja je 22. t. m. ob 10. v prostorih Glasbene Matice v Ljubljani. u— Registrirne blagajne in knjigovod-stvene stroje, Vam strokovno popravi Boris V. Simandl, Ljubljana, Dvorakova ulica 3, telefon 24-07. fr« !Jt sui othcto ni cestisce hgfd stuM mi (Awtiit te! u— Koncert ruskih opernih pevcev. V četrtek, 18. t. m. ob 20. uri priredita v frančiškanski dvorani koncert opernih arij ruska pevca Tamara Veljbicka (mezzoso-pran) in Jakov Petrov (bariton). Na spore« du so med drugimi Borodin, Musorgskij, Rahnianinov Rimski Korsakov, Saint_Sens, Hatze. Milojevic, Donizzeti, Bizet. Pevka in pevec imata za seboj že velike uspehe v inozemstvu, zlasti v Bolgariji, na Češkoslo« vaškem in drugod. 0 nedavnem koncertu v Zagrebu je pisal kritik »Novosti«, da raz« polaga Tamara Veljbicka z izdatnim, lepo tembriranim, izenačenim, zelo kultiviranim glasom in z visokimi tehničnimi vrlinami, g. Petrov, učenec milanskega mojstra Dal-Fiume in bivši član moskovske opere, pa se odlikuje po bogastvu glasovnega materiala. kulturi in plemenitosti tona. KINO MOSTE Danes in jutri ob 14.30, 17.30 in 20.30. Dva sporeda naenkrat: »Kraljica džungle« in »Dan smeha« Bratje Marx u— Tombolo bomo imeli popoldne v Zg. šiški. šišenski gasilci so neutrudni pri delu in pripravah, da bi dosegla tombola čim lepši uspeh. Mnogo nesebičnega dela je treba, da se pripravi taka velika prireditev. Dobitki so že vsi pripravljeni in samo še čakajo srečnih dobitnikov. Tudi motorno kolo so že pripeljali na mesto in je razstavljeno kakor drugi glavni dobitki v izložbi mizarskega mojstra Avgusta černe ta v Zg. šiški. Po tomboli bo vrtna veselica. Kako imenitno ste se vedno zabavali na gasilski veselici, sami dobro veste, zato gotovo ne boste zamudili prilike, da ■Se zopet enkrat razvedrite, posebno še v današnjih časih, ko je človek poštenega razvedrila res potreben. Na veselici bo igrala prvovrstna godba, za raznovrstna okrepčila bodo pa skrbeli gasilci sami. Kakor po navadi vam bodo tudi letos postreg- j li z raznovrstnimi svežimi jedili in odlično kapljico. Torej pridno segajte po tom-bolskih tablicah in pridite na žegnanje v Zg. šiško. Tombola se prične ob 14. na vrtu Jožeta černeta poleg gasilskega doma. Bafincanski klub »Rožna doBn&c priredi na praznik 15. t. m. balincarsko tekmo s stalnimi igralci gostilne »Jeločnik«. Tekma se prične ob 3. popoldne na igrišču gostilne »Jeločnik«. Obeta se zanimiva igra med klubovci in gosti, zato kibici vljudno vabljeni _ Izjava Mnogi moji prijatelji Sn tudi drugi me vprašujejo, zakaj ne pišem več za iLovca«. Sporočam jim. da >Lovec< od« klanja moje članke 'n to kljub temu, da me je prejšnji predsednik SUD naprosil pismeno in ustmeno za sodelovanje. Vladimir Kapus. u— Povodnji mož svatuje na Ljubljani« ci. Jupiter pluvius (Bog dežja), visoki deževni dirigent, zadnjo soboto ni bil povsem milostljiv prirediteljem beneške noči na Ljubljanici, kajti poslal jim je zvečer nekaj dežja, da je tako ponagajal občinstvu. Prireditelji, ki imajo mnogo načrtov za pov« zdigo tujskega in drugega prometa na Ljubljanici, niso obupali in so se odločili, da drevi napravtijo originalno svatovanje. Znameniti povodnji mož, ki je Ljubljančanom odpeljal brhko in lepo Urško v svoj povodnji grad. bo priredil veliko svatbo prav na Ljubljanici. Program njegove prireditve je obširen in velezanimlv. Že v so« boto nam je plavalni mojster g. Leon napravil mnogo smeha s fotografom v fraku, ki je prišel z aparatom posnet beneško noč. Lazil je po skakalnici in premikal stojalo z aparatom toliko časa, da je nazadnje štr« bunknil v Ljubljanico. Canes nam je obljubljeno, da bodo pri svatbi povodnjega moža salve smeha. Pridite! u— Ne zapirajte prezgodaj trgovin! Iz vrst kupujočega občinstva smo prejeli: Te dni je »Službeni list« objavil novo banovo uredbo, po kateri naj bodo vse trgovine brez ozira na stroko odprte v zimskem času popolne od 14. do 18.30. Ta uredba prinaša novotarijo, ki zlasti v specerijski panogi ne bo mogla zadovoljiti niti trgovcev niti odjemalcev, pa niti ne v trgovinah nameščenega osobja. Doslej je bil v zimskih mesecih urejen delovni čas tako, da so bile trgovine popoldne odprte od 14. do 19.30. Novi uredbi tvori osnovo želja, naj se skrči delovni čas. A kakor je bila namera plemenita, je način izvedbe neprikladen. V letnem času se trgovine odpirajo ob 15., v zimskem naj bi se ob 14. A prav ta prva popoldanska ura je za specerijsko stroko mrtva. Gospodinje in njihove pomočnice so ta čas čez mero zaposlene, tako da ne utegnejo v trgovino, mnogo več časa pa imajo zvečer, ko so njihovi dnevni opravki končanL V interesu vseh, trgovcev, njihovih nameščencev in kupujočega občinstva, bi bilo, da bi bile trgovine poleti in pozimi odprte od 7.30 do 12. in od 15. do 19. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, TELEFON 41-79 VELIK ALPINSKI FILM Klic Matterhorna V glavni vlogi Luis Trenker Predstave: v nedeljo ob 5., 7. in 9. uri in v ponedeljek ob 5., 7. in 9. uri V dopolnilo: PARAMOUNTOV ZVOČNI TEDNIK SOKOLI! Posečajte in podpirajte Sokolski kino! Prihodnji spored: Charlie Chan v Egiptu MISEL IN DELO kulturna in socialna revija bo posvetila prihodnjo številko problemom socialne politike in orisu socialne politike slovanskih držav. Vsebovala bo prispevke prof. Janu-lova (Sofija) o bolgarski, dr. Jta-dficha (Praga) o češkoslovaški in dr. Bornstein-Lychovske (Varšava) o poljski socialni politiki. Poleg tega bo objavila zanimive razprave: o socialnih problemih naše vasi, o naložbeni politiki v socialnem zavarovanju, o našem skrbstvu za brezposelne, o razvoju našega rudarskega zavarovanja, o poljedelskih delavcih Ltd. Naročite revijo čimprej, ker je vedno in za vsakogar zanimiva. Stane na leto 60 Din in se naroča v Ljubljani na Gosposvetski cesti št. 4. Najduhovitejša in najzahavnejte veseloigra! V gL vi. lepa DANIELLE DARJÜEUX MUHASTA NEVESTA *epazabna >zloraba Ta film Vam bo užitek hi ne poitaMte sf ga ogledati* KINO UNION. TeL 22-21 Predstawe danes in jutri ob IX, 39. ta 2L u— Moderno urejeno in največje trgov, sko učilišče dobimo v Ljubljani. Znani »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska cesta 15. bo z letošnjim šolskim letom znatno razširjen in moderno preure« jen. Po načrtih, ki jih je odobril gradbeni urad mestnega magistrata, bodo sedanjemu šolskemu poslopju dozidane nove specijaL ne učilnice za praktične pisarniške vaje, kar bo posebnost za trgovsko šolstvo. Notranja dela v sedanjem poslopju so že v glavnem dokončana, enako je tudi lično pre novljena fasada. Tako bomo dobili zavod, ki bo v vsem ustrezal zahtevam sodobnega trgovskega šolstva in se lahko primerjal s sličnimi zavodi v inozemstvu. K takemu lepemu napredku in uspehu tega najstarej« šega slovenskega trgovskega zavoda iskreno čestitamo. Natančneje tomo. še poročali. u— Dijaški internat »Učiteljski dom« v Ljubljani sprejme še nekaj dijakov v pol-polno oskrbo. Pišite za prospekt in infor« macije na upravo doma, Ž Iber to va uL 27. u— Trgovsko učilišče in stenografski in« stitut Robida. Ljubljana. Trnovska ul. 15. ki smo o njeni podrobneje obvestili javnost in ga priporočali v nedeljskem »Jutru« vpisuje osebno ali pismeno od 15. avgusta da« Ije. u— Državno priznani enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubiti an i, Kongresni trg 2. (.prostori dopisne tr« govske šole), vpisuje dnevno od 9. do 12. in od 4. do 6. ure popoldne. Tečaj je priznano prvovrsten. Izpričevala o zaključnem izpitu tega tečaja služijo absolventom kot dokaz redno dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgo« vinski obrti. Zavod razpolaga z zares odgovarjajočimi, velikimi učilnicami ta zbirkami ter ima« edinstveno lego v središču mesta. Vodstvo in učno osobje kvalificirano, pouk vzoren. Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda brezplačno. u— Ambulatorij in posvetovalnica v za_ vodu za zaščito dece (Dečji dom kraljice Marije) je radi snaženja prostorov od 16. do vključno 20. t m. ne poslujeta. ŽREBANJE 5. RAZREDA 36. KOLA DNE 11. AVGUSTA 1938. Din 6.000.— št: 95784, Din 3.000.— št.: 24865, Din 1.000,— št.: 5886, 10892, 15764, 15771, 17414, 22516, 22540, 24836, 24866, 24882, 33005, 33033, 33084, 46107, 46142, 62039, 62062, 62039, 95716, 95765, 95767, ZADRUŽNA HRANILNICA - LJUBLJANA Dalmatinova ulica St. 6. i o— Mestna reševalna postaja je dobila nov avtomobil. Mestna občina je za reševalno postajo nedavno nabavila nov reševalni avto od londonske družbe »International«. Voz je za ceno 133.500 din dobavila ljubljanska tvrdka inž. O. žužek. V četrtek popoldne je reševalna postaja pod vodstvom poveljnika Furlana in šefa tvrdke inž. žužka priredila za zastopnike dnevnega tiska poskusno vožnjo proti Št. Vidu in Skaručni. Pri tej priliki se je avto izkazal kot odlično vozilo, ki pomeni važno pridobitev za vozni park reševalne postaje. Nosilnico ta tir zanjo je po načrtih poveljnika Furlana izdelal mehanik Kavčič z Viča. Reševalna postaja razpolaga zdaj s štirimi reševalnimi avtomobili. u— Dan smeha v kinu M®ste. Ako se hočete danes in jutri na praznik res imenitno zabavati, obiščite splošno priljubljeni kino Moste, ki Vam nudi res veliko, mestni program. Kot prvi film teče »Kraljica džungle«, roman o mladi devoj-ki, ki je bila strah ta trepet domačinov, je doraščala med divjimi zvermi v strahotni džungli — Drugi film je »Dan smeha« s slavnimi svetovnimi komičarji bratje Marx, ki skrbe za smeh. Film Vam pa nudi tudi Obilo prelepe godbe ta petja ter plesnih revij. Poleg vsega, tega še »Paramountov zvočni tednik«, ki nam med drugim pokaže v Colombesu nogometno tekmo, ko je Italija premagala Madžarsko. h Celja e— Svečana otvoritev Sokolskega doma v Vojniku. Sokol v Vojniku je v okviru sokolske Petrove petletke z velikimi materialnimi zaprekami in žrtvami dogradilo lep Sokolski dom v Vojniku, ki bo nosfl naziv Sokolski dom kralja Petra II. Svečana otvoritev nove sokolske trdnjav« bo 8. septembra. Pokroviteljstvo nad svečanostjo je blagovolil prevzeti Nj. VeL kralj Peter II. Obeta se velika udeležba. Dr. Herman Martin zobozdravnik — ŽALEC ne ordinira do 27. (radi preselitve v bivšo dr. Bergmann sedaj pL gen. širca vilo). e—40 let pri mestnem pogrebnem zavoda. Jutri bo 40 let. odkar je čevljarski mojster g. Josip Potnik v Celja zaposljen pri mestnem pogrebnem zavodu v Celju. G. Potnik je vodja pogrebcev in vestno skrbi za inventar pogrebnega zavoda. Jubilej te vrste je pač redek. e— Sarajevska Slavija bo prispela v Celje jutri. Nogometna tekma med sarajevsko Slavijo in SK Celjem se začne jutri ob 16.30 na Glaziji. Ob 15. bo predteikma mla-dta SK Ceüa in S&. Olimpa. e— Kavarno in hotel Evropo j« lastništvo v teku tega leta temeljito prenovilo. V vseh hotelskih sobah sta napeljani teko« ca mrzla in topla voda. Prejšnje temno stopnišče je zamenjano z novim položnim stopniščem iz črnega umetnega kamna, ki ga zaključuje elegantna kovinasta ograja. Stopnišče in hodnik zadostno osvetljuje velika vrhnja svetloba. V hodniku pritličja, ki je ves obložen s črnim umetnim mar. morjem, je nameščena porti r jeva loža z vsem sodolmim zahtevam ustreznim inventarjem. Posebno pažn.jo je posvetil projek« tant arhitekt g. Jože Mesar kavarni. Kavarna je čisto prenovljena in moderno urejena. Stene so obložene z orehovo oblogo, enako tudi oba železna nosilna stebra. Tla so iz lin ole ja. Glavni vhod je preložen ta« ko. da bo odstranjen vsak prepih. Poleg tega je iz Razlagove ulice še en nov vhod. združen z lepim lesenim stopniščem v igralne sobe, ki so zdaj v prvem nadstropju nad restavracijskimi prostori, kar edino utstreza sodobnim načelom ločitve igralnih in kavarniških prostorov. Posebnost za celjske javne lokale je moderno urejeno zračenje vseh glavnih kakor stranskih kavarniških in restavracijskih prostorov s talnim dovajanjem in odvajanjem izrabljenega zraka, ki se izvršuje brez najmanjšega šuma, ker 60 vsi aparati nameščeni v kleti. Vse prostore celotne zgradbe ogreva centralna naprava. Uprava se ni plašila velikih stroškov, da je res vzorno preuredila hotel in kavarno, kar bo zelo pripomoglo k pospeševanju tujskega prometa v našem lepem Celju. KINO UNION. Danes »ALARM V PEKIN-GU«. — Jutri »NA LEDENI PLOŠČI«. — Matineje: »VESELI BANDIT«. e— Pri Mozirski koči na Golteh bo v nedeljo 21. L m. ob 10. dopoldne maša. Primarij dr. Fran Steinfelser NE ORDINIRA DO PREKLICA e— Žrtev napadalcev. V Kapli vasi sta v četrtek neki delavec in neki posestnik napadla 77-letnega dninarja Ivana Potočnika iz iste vasi in ga tako pretepla, da je dobil hude poškodbe po vsem telesu. Starčka so prepeljali v celjsko bolnišnico. Strojna pletilnica ANTONIJA PONGRAČIČ, Celje, se je preselila iz Brega na Slomškov trg št. 1. — Ima na zalogi vedno najnovejše pletenine ter sprejema naročila po meri in vsa popravila. e— V kleti pri vinu ga je okradel. V ponedeljek je povabil posestnik Gregor Le-šek v teharski okolici krojaškega mojstra in posestnika Franca Baumgartnerja od Sv. Lovrenca pod Prožinom, člana teharskega občinskega odbora, v svojo klet. Tam sta Lešek in Baumgartner nekaj časa pila. Ko se je Lešek opil in je zadremal, je Baum gartner odšel. Kmalu pa se je vrnil in izmaknil Lesku iz njegove listine 2100 din. Ko se je Lešek pozneje zbudil, je opazil tatvino in prijavil zadevo orožnikom. Sum je padel na Baumgartnerja, ki je po tatvini menjal tisočak pri trgovcu Godcu na Teharju, drugi tisočak pa v neki celjski trgovini Pri zaslišanju je Baumgartner najprej trdil, da je dobil denar pri prodaji prašiča in mlatilnice. potem pa se je vdal in priznal tatvino. Baugartnerja so ovadili državnemu tožilstvu in s reškemu načelstvu v Celju. Iz Maribora a— Zahvala pripravljalnega odbora. Mariborski župan dr. Juvan je kot predsednik pripravljalnega odbora za mariborski narodni tabor poslal članom odbora ter za sodelovanje prijavljenim organizacijam posebna pisma, v katerih pravi: »Blagovolite vzeti na znanje sledeče: Narodni tabor, sklican za dne 14. avgusta v Mariboru, se ne bo vršil. Glede na to je ukinjena tudi ugodnost četrttaske vožnje na železnici. Zahvaljujemo se vam za vašo osebno naklonjenost ta vas prosimo, da sprejmete ob tej priliki izraze našega posebnega spoštovanja.« To je vse. a— Prisrčno slovo praških konservatori-stov. Včeraj z dopoldanskim brzovlakom eo se poslovili od Maribora kot zaključne postaje turneje po naši državi praški konser« vatoristi, kj so bili na svojem predsnočnjem koncertu deležni obilo priznanja. Na postaji so se zbrali ob slovesu poleg številne mladine predstavniki JCL. Češkega kluba ta drugih mariborskih nacionalnih organizacij. a— Nacionalni in sokolski Maribor pride danes popoldne v Ruše, v primeru slabega vremena pa jutri kjer ponovi ruški Sokol »Miklovo Zalo«, ki je bila deležna ob pro« slavi 201etnice Jugoslavije izredno lepega uspeha. SPECIJALIST ZA OČESNE BOLEZNI dr. KOKLIČ se je preselil GOSPOSKA ULICA št 36. Tei. 26-76. (Palača Hranilnice dravske banovine) a— Is profesorske službe. Premeščeni so: Srečko Baraga z mariborske realne gimnazije v Ptuj, Milan Grbi? iz Subotice na klasično gimnazijo v Maribora, Karel Kožah s klasične na realno gimnazijo v Mariboru, Ivan Lovše iz Podgorfoe na reaäno gimnazi« jo v Mariboru, Cvetka Matìeovig i* Maribora v Ptuj, Jožica Pire iz Maribora na žensko realno gimnazijo v Ljubljani, Rudolf Pregelj tz Maribora v Ljubljano, Zora Pretnar iz Maribora v Mursko Soboto. Emila Pawel* ka iz Aleksinca na realno gimnazijo v Ma. riboru. Konrad Dražar iz tukajšnje reaine gimnazije na mešano nepopolno realnogim-nazijo v Mariboru, Mara Tornine te Kože«%» ja v Maribor. Afcfctfj ZaOošnik sa rastno gimnazijo v Martora fdoslej je sluSbooBl na nepopolni mešani restai gimnaziji). Zia rupfen ta na tukajšnji realni flo****«yf je a— Smrt vrlega narodnJaKa. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je preminil ugleden posestnik ta zaweden narodnjak g. Ivan Grabušnik ,star 63. let. Pokopali ga bodo v ponedeljek ob 10. uri dop. Žalujočim svojcem naše sožalje! a— Ustanovitev novega pfesvataega kluba v Maribora. V Mariboru je v teku akcija za ustanovitev specialnega plavalnega kluba, ki bo gojil vse panoge plavalnega sporta. Novi klub si namerava nadeti ime »Mariborski plavalni klub«. V pripravljalnem odboru je vrsta znanih propagatorjev sporta z ravnateljema Krejčim ta Loosom na čelu. Sklican je že tudi ustanovni občni zbor, ki bo 26. t. m. v lovski sobi hotela Orla ob 20. Plavalna sezona bo sicer v kratkem zaključena, vendar pa se pripravljalni odbor peča z mislijo, da stopi še letos pred javnost s propagandno plavalno prireditvijo. V NEDELJO 14. AVGUSTA 1938 OB 15.30 URI PONOVITEV — SIJAJNO USPELE NARODNE IGRE: »MIKLOVA ZALA« V LETNEM GLEDALIŠČU SOKOLA RUŠE. V slučaju slabega vremena na praznik 15. avgusta. a— Izvirek sjatSne ob vznožju Poborjs. Ob severnem pobočju Pohorja je odkril g. Vinko Plohi ob priliki lovskih obhodov po revirju izvirek slatine. Analiza vode kaže, da vsebuje slatina izdatne kovinske snovi. a— Veliko zanimanje zbuja na Mariborskem tednu razstava »Pontos-Centrale« v Mariboru, ki razstavlja znane poi-avtomatične tehtnice znamke »Poeitos« lastnega izdelka. a— Draga vaja. Mizar Franjo Haza-vend iz šmiklavža na Dravskem polju se je pripeljal s kolesom k vaji v Slomškov dom v Hočah in kolo prislonil ob zid dvorane. Ko je hotel po končani vaji damo«, kolesa ni bilo več. Kolo znamke »Neger« ta ima evidenčno številko 71.207. a— Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo v Mariboru. Ker se kljub opozorilom ni doslej vpisala niti desetina vseh vajencev ta vajenk, izjavlja šolska uprava ponovno, da bodo vpisi na vsak način zaključeni z 21. t. m. Proti delodajalcem, ki do tega dne svojih vajencev ta vajenk ne bodo vpisali, bo šolska uprava postopala po zadevnih zakonitih predpisih. a— Spodnja Dobrava dobi novo šok). Občina Hoče bo zgradila za deco iz Spodnje Dobrave, ki je doslej posečaia tezen-sko šolo, novo šolo. Stavbišče je že določena Vpisovanje v enoletni trg. tečaj »Hermes«. Temeljito strokovno trgovsko izobrazbo si pridobite na »Hermesu«, enoletnem trg. tečaju v Mariboru. Prijavite se čimpreje ravnateljstvu »Hermesa«, Maribor, Zrinj-skega trg 1. — Zahtevajte prospekte! —• Vpisovanje dnevno. * a— Gluhonemi starček pod vlakom. Na železniški progi med Dravogradom in Pre« valjem je podrl večerni osebni vlak 701et-nega gluhonemega hlapca Mihaela Pistotni. ka. ki je korakal ob železniški progi in ki je očividno preslišal ropotanje bližajočega se vlaka. Starček je obležal ob nasipu pes zavesten. Odpravili so ga v bolnišnico. Zdravniki upajo, da mn bodo resili življenje. a_ Spečega 90 okradli. Ko se je posestnik Anton Vizjak iz Poljan vračal iz Ma* ribora, je legel v jarek ob banovinski cesti pri Reki pod Pohorjem. Poleg sebe j« bil položil kok) znamke »Torpedo« z evi. denčno številko 131.810, razen tega še za* voj raznega blaga, ki ga je bil nakupil ▼ Mariboru. Ko se je prebudil, je ugotovil, da je kolo z zavojem vred izginilo. Vizjak trpi škodo okoli 2000 din. Orožniki poizvedujejo za nočnim tatom. a— »Ne bodo je zalotili pri tatvini«. Ta» ko je zatrjevala 471etna ciganka Alojzija Rojeva 42letni Mariji Vajncerlovi iz Legna glede njene 121etne hčerke, ki jo je mati na podlagi tega ciigankinega prerokovanja pošiljala v Dravograd krast v ta mošnje go_ stilne. Od začetka so bile te tatvine precej tajtastvene in se je zdelo, da je ciganka pravilno prerokovala. Toda vrlim orožnikom se je kmalu posrečilo, da so dekiico zajeli, prav tako njeno mater, ki Si Je deklica nosila ukradeno tAago. ta ciganko, ki je Ka svoje prerokovanje prejela 100 din. a— Huda nesreča. Včeraj zjutraj je prišel 381etni premikač Jernej Bohak po nesrečnem naključju na pragerski postaji pod lokomotivo, ki je šla z dvema vagonoma preko njegovega telesa. Z zlomljenimi rebri, strto desno nogo pod kolenom ta hudimi notranjimi poškodbami so ga prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico, Njegovo stanje je resno. a— Nepošten pomočnik. Krojaški mojster Franc Globovnik iz Studencev je pai jajvü orožnikom, da mu je izginilo t® delavnice blago za moško obleko. Preiskava je dognala da je tatvino izvršil l7Jetrtì krojaški pomočnik Alojz J^ ki je btego zastavil v mariborski zastavljalnici. Zadeva bo imela svoje odmeve pred sodniki. TUDI UMETNOST — Poglej, prosim te. mojo novo sBktK — Res, dobro si pogodil, samo ne vem, zakaj je tako rdeč?. — Kdo? — Pa tvoj pokojni stric, kaj ne predstavlja slika njega? — Kaj Se — saf j® vendar sončni za-hod DOBRO GA JE POTEGNIL Vsiatrecfue, mameniti francoski g£as6e» nik se je nekoč zamudil v pariškem predmestja. Jeto je močno deževati, Tato je skočil v prvo kočijo. Med vožnjo m je spomnil, da mma denarja pri sebi. Kuj storiti? Ko se je kočija pred stanovanje mttb vika, je gasbentk dejak — Prosimvas, posodite mi %fffffififct» «a&et frankov mi je podio v voda. Komaf fe Immv&jwcìL, je kočiji z bičem po koofrh in voz je v c^ern di* I KINO SLOGA, Tel. 27-30 Samo še danes ob 15. in 17. uri velenapet cowbojski film ZAKON PRERIJE Danes ob 19. in 2L uri ter jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri: Jan Kiepura v velikem glasbenem filmu POD SREČNO ZVEZDO I Z dvema otrokoma pod vlak V zadnjem trenutku preprečen samomor Murska Sobota, 13. avgusta Pootniki osebnega vlaka, ki prihaja v Mursko Soboto proti večeru, so bili te dni priče žalostnega dogodka. Med postajo Beltinci in Mursko Soboto ob vasi Rakičanu so nenadno zaslišali škripanje zavor in vlak se je začel počasi ustavljati. Med potniki je nastala zmeda, ker si niso mogli razložiti, zakaj se vlak na odprtem tiru ustavlja. Ko se je vlak ustavil, so potniki pohiteli iz oddelkov in zagledali tik pred lokomotivo pretresljivo sliko. Neki mož je ležal počez preko tirov in tiščal z desnico k tlom dva otroka šolarske starosti. Vsem je bilo jasno, da je mož nameraval skupaj z otrokoma izvršiti samomor. Le prisotnosti duha in pazljivosti strojevodje Ovčcka se je zahvaliti, da se nesreča ni zgodila. Vlakovodja je prisilil moža z otrokoma v vlak in jih popeljal v Mursko Soboto. Na postaji jih je vzel v varstvo dežurni orožnik. Ugotovilo se je, da se mož imenuje Gabor in da je doma iz vasi Rakičana. Kakor je sam izpovedal, so vzrok poizkušenega samomora hude razmere, v katerih živi. Nima posestva in ne hiše. Žena mu je bila štiri leta na sezonskem delu v Franciji in je zdaj na delu v Nemčiji. Gaborja, ki mu manjka desnica, so oblastva pridržala v preiskavi. Kamnik. 13. avgusta Kakor smo že poročali, bodo v Kamniku odkrili spominsko ploščo fa rojstni hiši generala Rudolfa Maistra. Ploščo bo postavila občina. Prvotno so hoteli vzidati na oglu hiše plolčo z doprsnim kipom ali pa samo glavo našega narodnega junaka in pesnika, izklesano iz marmorja. Iz osnutka, ki ga je napravil kipar g. Peter Loboda, je bilo videti, da bi bila ta rešitev prav posrečena, a tudi precej draga. Občinski odbor je dolgo kolebal in se ni mogel odločiti, zdaj pa so vsi mišljenja, da je najbolje. če se na rojstni hiši vzida samo spominska ploiča, za drugo pa je še vedno čas. Nadzornik g. Sadnikar je napravil prav okusen osnutek za spominsko ploščo, ki bo vridana najbrž na pročelju hiše. Na plošči iz podneškega marmoija bo napis: V tej hiši je bil rojen general Rudolf Maister 29. marca 1874. Nad p'oščo bo pozlačen kamniški grb, spodaj pa konzola za obešanje vencev. Temelji nmega Beograda Beograd, avgusta Prestolnica ima novo atrakcijo, ki so jo priredili Danci s tem, da so za 30 milijonov dinarjev sklenili z beograjsko občino pogodbo za zgraditev novega dela prestolnice ob levi obali Save. Ogromni teren, ki ga je prevzela danska podjetniška družba v svojo eksploatacijc, je doslej predstavljal ničvredno močvirno zemljišče, ki je bi lo ob vsakem večjem deževju poplavljeno od Dunava in Save. Ko so se pred dobrim letom slišali glasovi, da se za ta teren zanima neka danska družba, da bi na njem zgradila nov kompleks prestolnice, so Beograjčani smatrali to za fantazijo, šele pomladi, ko so Danci sklenili z občino pogodbo, so začeli verovati, da bo res. Danes, ko se že vidijo konture novega dela mesta, je ves beograjski živelj navdušen nad iznajdljivostjo Dancev in množic^ hitijo na novi zemunski most, odkoder imajo najlepši razgled zanimivega dela. Danci so privlekli od črnega morja po Dunavu nekaj ladij, ki jim po svojem notranjem ustroju služijo kot izrvrstne črpalke z veliko kapaciteto. Te črpalke delajo cd ranega jutra do poznega večera ter črpajo iz dna Save ogromne množine peska. ki ga z vodo vred bruhajo skozi kanalske cevi na t>r-n, ki se polagoma toda vidno od dne do dne zvišuje, da ga Fava ne bo mogla nikdar več preplavljati. Istočasno delajo tudi na obali Dunava. Tu so Danci zaprli ves stranski kanal, ki ga je napravila reka ob svoj m širokem zavoju proti prestolnici. Ta kanal, v katerem je med poletjem le malo vode, sedaj zasipavajo. V dvh mesecih bo kanal po. polnoma zasvt, s č^mer bodo Danci že itak ogromni komnleks razširili za nekaj tiseč kvadratnih metrov. Polee tega bodo napravili ob srednjem kanalu Dunava visoke branike ter tako zavarovali zemljišče tuGo-spodarica pragozd «k. Med dodatki tudi domač kulturni tedirk in Paramountov zvočni tednik. _ Sled? »ManPŽ-i-. Iz Tržiča č— Kino predvaja danes v nedeljo veli* ki film »Upor na 1-aciji Bountv«, jutri v ponedeljek pa krasen glasbeni film sRiluete«. Sokoli na delu Lep praznik obmejnega sokolstva Sokol Dravograd—Mcža je imel 7. t. m. svoj praznik. Razen nekaj izjem so bile vse hiše v zastavah. V zgodnjih popoldanskih urah so se vršile skušnje za nastop, nato pa se je razvil izpred postaje veličasten sprevod z državno zastavo na čelu. Prireditve so se udeležila društva Prevalje, Gu-štanj, Slovcnjgradec. Vuzonica. Marenberg. Ruše in Selnica. Pogrešali smo udeležbo iz Maribora. Prireditvam na skrajni meji bi morali vsi činitelji posvečat, največjo paž-njo. Največjo udeležbo je dal Slovcnjgradec, ki je s tem pokazal svoje pravo sokolsko srce. Med sprevodom so korakajoči navdušeno vzklikali kralju, kraljevskemu domu, sokolstvu in Jugoslaviji ter peli sokolske pesmi. Narodno ženstvo pa je obsipalo sprevod s cvetlicami. Po sprevodu je bil pozdrav državni zastavi ob igranju državne himne, nato pa ie izpregovoril domači starosta brat dr. F.rat Jožko in v uvodu pozdravil zastopnika oblastva br. Šego Matijo, zastopnika žuj>c in okrožja in zastopnika celjske sokolske župe. V svojem lepem govoru je orisal razmere, s katerimi se mora boriti Sokolstvo na skrajni meji. čeprav vrši važno vzgojno in narodno nalogo. Vse navzočne je opomnil, da stojijo na onem koščku naše lepe koroške zem-ije. ki nam je še ostal od nesrečnega plebiscita Poudaril je, da bo Sokolstvo to zemljo čuvalo in-da je ne damo nikomur. Njegovemu govoru je sledilo dolgotrajno vzkli-kanje kralju, domovini in sokolstvu. V imenu župe in okrožja je pozdravil prireditev br. župni podstarosta in predsednik okrožja br. Rojnik Ivan iz Slovenjgradca. Njegov zanosni govor je izzvenel v pozivu: »Od sokolstva k jugoslovanstvu, od jugo-slovanstva k slovanstvu.« Ob zaključku govora so vsi vzklikali starešini. Nj. Vel. kralju Petru II., kraljevskemu domu, slovanstvu in sokolstvu. Nastop se je pričel z orodno telovadbo članov, ki so nastopili na bradlji in na drogu. Izvedba je bila prav dobra. Posamezniki so bili celo odlični. Posebno je ugajala vrsta na drogu, kjer so nam nastopajoči pokazali nekaj vrhunskih vaj. Moška in ženska deca je nastopila z župnimi vajami. Izvedba je bila precej dobra. Upoštevati moramo pač počitnice, ko vadba ni tako intenzivna kakor med šolskim letom. Pri deci je posebno ugajala štafeta, ki je zbudila med občinstvom mnogo smeh«, ker so ▼ štafeti zmagale deklice pred dečki. Moški in ženski naraščaj s praškimi prostimi vajami ni prišel prav do izraza zaradi premajhnega prostora. Vaje so izvedli še dokaj dobro. Vaje članov z župnimi prostimi vajami so bile prav dobre. Ženski oddelki na orodju kakor tudi moški naraščaj z raznoterostmi sta ugajala. Tehnično najboljša točka so bili člani in članice s praškimi prostimi vajami. Posebno pozornost je zbudilo. da so nastopili z vajami starejši člani (samo iz domačega društva). Ti naj bodo za zgled onim mlajšim bratom in sestram, ki stojijo izven telovadnic. V splošnem je opažati pri društvu razveseljiv razvoj. Vsi oddelki so pokazali mnogo volje in sposobnosti do dela. Naloga odgovornih činiteljev je zdaj. da vse pripadnike obdržijo in jih vzgajajo v pravem so-kolskem duhu in sokolski disciplini. To nalogo ima pred vsem prednjaški zbor, ki mora tej posvečati največjo pažnjo. Vse vaje je spremljala na klavirju požrtvovalna sestra Jožica Smerdujeva. H krasno uspeli prireditvi bratskemu društvu, predvsem pa vsem prednjakom in prednja-kinjam, ki so v to delo vložili toliko truda, iskreno čestitamo. Uspehi nas ne smejo uspavati. Takoj moramo na delo. da bo dan uedinjenja v 20. letu obstoja naše države nad vse veličastno uspel. Danes sokolski nastop v Radomlju Sokolsko društvo Radomlje priredi danes popoldan ob 3. svoj letni glavni nastop. Društvo se je pripravilo za ta nastop kar najbolj vestno. Po pripravah v društvu ka« kor tudi po zanimanju, ki vlada po okolici, je pričakovati ta dan v Radomljah obilne, ga obiska. Pozivamo vse pripadnike sokolstva, da nas obiščejo v čim večjem številu in nas tako podprejo, da bomo čim veličasts neje manifestirali za sokolsko idejo. Zveze vlakov tja in nazaj so nad vse ugodne. Torej popoldne na veselo svidenje ob prekrasnem domu Sokolskega društva v Ras domlju. Ziri so pripravljene na današnji sokolski praznik. Vse je pripravljeno in pre skrbi je. no. tudi vožnja iz Škofje Loke zjutraj in opoldne tja, a zvečer k zadnjemu turističnemu vlaku nazaj. Kdor bi bil zjutraj še neodločen, se lahko do tričetrt na 12. še prem'sli in se tedaj odpelje, še ne bo zamudil. saj se proslava prične še le po 14. uri. S številčno močno udeležbo podprimo čuvarje ondotne mejne agilne sokolske postojanke l Iz življenja na deželi Iz Kamnika k— Kino Kamnik bo predvajal lepo film. sko delo >Moč ljubezni«. k— Učimo šolske mladine plavanja. Zads nja nesreča na Bistrici, pri kateri sta izgu. bila življenje dva šolarja, ker nista znala plavati, nam nalaga dolžnost, da nekaj ukrenemo in naučimo mladino plavanja. Imamo dve kopališči in dovolj športnikov, ki bi radi prevzeli to nalogo. Voda v kos pališču »Neptunu« je topla še do konca septembra, zato bi bilo prav, da se šolska mladina za časa telovadnih ur uči plavanja. Iz Hrastnika h— Slovo. Iz Hrastnika v Laško se preseli veliki rodoljub, upokojeni učitelj in posestnik g. Miloš Roš. hrastniški rojak. Lansko jesen je bil upokojen. Primoran je bil prodati v Hrastniku svojo hišo rudniku in se preseliti v Laško. G. Miloš Ros je mnogo deloval na narodnoprosvetnem in gospodarskem področju v območju sedanje občine Hrastnika«Dola 36 let. Da je imel on največje zasluge pri narodnem prebujenju v Hrastniku, smo že pisali ob priliki njegove upokojitve in o priliki letošnje 30-letnici hrastniškega Sokola. Želimo mu, da bi živel v lepem Laškem zasluženi pokoj zdrav in čil do skrajnih življenjskih mej. h— Sokoli bodo imeli danes, ker ne pojdejo v Maribor, ob 16. v Sokolskem domu zabavno prireditev s plesom. h— Naša zdravja potrebna deca je šla tudii letos na počitniški oddih na morje. V-seh skupaj je letos le 18. Poslala je Jadranska straža 2, Protituterkulozna zveza 4, Rdeči križ 4 in Karitativna zveza 8 otrok. Vsem ki so pripomogli k uresničenju tega letovanja, najlepša hvala! h_ Krajevna protituherknlozna liga v Hrastniku pripravlja za letos veliko tombolo. ki bo v nedeljo 4 septembra ob 14. pred letnim kopališčem. Glavnih dobitkov bo 10 in oetalih okrog 400. Tombolske tablice po 3 din. b— Delavsko podporno društvo v Hrastniku priredi danes v nedeljo ob 15. vrtno veselico nn restavracijskem vrtu g. Zavra-ška. Vstopnine ne bo. Iz Novega mesta n— Na studijsko potovanje je odšel ravnatelj tuk. banovinske ženske bolnice g. pri-marij dr. Milan 2iga Cervinka. Po nalogu kr. banske uprave bo proučaval organizacijo socialnega skrbstva za noseče in matere v Nemčiji, Svici in Italiji ter obiskal tamkajšnje ginekološke in porodniške klinike. Gospod ravnatelj je prvi naš ginekolog, ki bo specialno proučaval ta vprašanja v omenjenih državah. PRIMARII dr. MILAN ŽIGAČERVINKA i ravnatelj banov. žen. bolnice v Novem mesta NE ORDINIRA od 16. avgusta do konca oktobra. Iz Ptuja Zvočni kino Ptuj predvaja danes ob pol 19. in ob pol 21. film >2eneki raj«. Pred predstavo se tudi predvaja Alla tednik in kulturni film o naši državi. j— Zvočni kino Ptuj. Danes ob pol 19. in pol 21. film »ženski raj«. Pred prestavo se predvaja Alfa tednik in kulturni film o naši državi. Iz Murske Sobote ms— Iilet prekmurskega okrožja kmečkih fantov in deklet v Maribor. V nedeljo 7. t. m. je napravilo okrožje izlet z avtomobilom v Maribor, da si ogleda Mariborski teden, banovinsko vinarsko in sadjars sko šolo, letalski miting in Mariborski otok. Izleta se je udeležilo 45 fantov in deklet, med njimi nekaj visokošolcev. Na avtomobilu so imeli zeleno zastavo, kar je dalo povsod povod da jih je ljudstvo po vaseh prisrčno pozdravljalo. Ogledali so si v glavnem vse. kar so imeli v programu, zlasti jubilejno razstavo Ma ri lo ra, kjer so v ods delku ZKD našli iudi dokumente kulturnega delovanja naših društev. Osebna ▼««t. Predsednik okrožnega sodnšča 2. dr. Fran Ziher in državna tožilec g. dr. Albin Juhart sta nastopila svoj redni letni šesttedenski odmor. G. predsednika nadomest.uje g. Moškon Stanko. ms— Podrli so najstarejšo hišo v mestu, kii je last vdove krojača Nemeta in je stala ob Kolodvorski cesti. Delo se je izvršik) v pičli poldruci uri. Podiranju je prisostrovalo mnogo ljudi, ki so z zanimanjem opazovali hitro delo. Nikomur ni bilo žal stare bajte, ki je kvarila celoten vtisk Kolodvorske ceste. Vdovi je otòina zgradila v zameno n« periferiji mesta hišo sedanjo parcelo pa bodo deloma, priključili Kolodvorski cesti, ki bo tako na tem mestu pridobila na širini 2 metra. ms— Nesrera z motornim kolesom. Naš rojak, banovinski uradnik v Ljubljani g. Ferenčič, je pred nedavnim dospel na po« ritnice k svojim sorodnikom v Krogu pri Murski Soboti. Te dni se je vozil z motornim kolesom skozi vas. Nenadno se je zasmal vanj pes in ga podrl. G. Ferenčič si je pri padcu zlomil nogo in se zdravi v murskosoboški bolnišnici. ms— Napad slaboumnega. Vse mesto je razburjeno, ker je slaboumni kmet Karaš iz Kroga napadel občinskega ubožca Hoff_ manna. To je že drugi primer, da je sia-l>oumni Karaš hotel izvršili umor. Pred dvema letoma je nevarno poškodoval dva stara zakonca in se je le pravočasni inter« venci ji posrečilo preprečiti zločin. Takrat je bil Karaš obsojen zaradi slaboumnosti le na pičlo kazen. Tokrat je Kane napadel SOletnega Hoffmanna sredi mesta in mu zadal hude poškodbe na glavi. Podivjanega slaboumneža so le s silo odtrgali od napadenega starčka, katerega so takoj prepeljali v bolnišnico. Oblastva naj store potrebno, da bodo ljudje varni pred slaboumnežem. Iz Slovenj ega Gradca sg— Osebna vest. Po službeni potrebi j® bil premeščen iz Slovenjgradca v Kranj priljubljeni pristav tukajšnjega sreskega načelstva g. Miro Pavlica. Na novem službenem mestu mu želimo obilo zadovoljstva ao— Tatvine v mestnem kopališču pojas. njene. Vestni preiskavi slovenjgraških orožnikov se je te dni posrečilo izslediti dolgo-prstneže. ki so kradli v slovenjgraškem novem kopališču. Izsleditev tatov je zbudila v mestu veliko presenečenje, kajti nihče se ni nadejal, da bi bili tatovi med simpatičnimi pretrovgrajskimi dijaki. Tik pred odhodom dijaške kolonije v Petrovgrad so bili izsledeni krivci in najdene tudi nekatere ukradene reči. Glavni dolgoprstnež je lil neki 141etni sin ugledne rodbine iz Petrov. grada. pri katerem so našli eno zapestno uro. več manjših predmetov in 120 din, dočim zlate ure, zlate zapestnice in ukradenih 900 din ni bilo možno najti. BLED. Zvočni kino predvaja danes velefilm s Pavlo Wessely »Žetev«. Od ponedelj. ka dalje »Metropolitan« s člani newyorske opere. POLZELA. Pred dnevi se je poslovil od nas šolski upravitelj Martin Sotlar, ki je deloval na tukajšnji šoli 15 let. Ves čas se je z vnemo posvečal vzgoji ljubljene mu mladine in bil vzoren šolnik. V teku let e j uredil knjižnico, kakršne vidimo le na prav redkih šolah. Knjižnica je vsakomur dostopna. Tudi Sokol se bo še dolgo spominjal bivšega staroste in vestnega blagajnika. Z njim nas zapušča tudi njegova ljubezniva soproga gospa Fanči mirna in Skromna, a vzorna vzgojitelji« ca. Uglednemu paru želimo, da bi še dol« go vrsto let užival zasluženi pokoj. RIBNICA. Izven naše redne sezone bo. mo predvajali danes in na praznik v ponedeljek obakrat ob 15.15 in 20. uri krasno filmsko delo »Kirchfeldski župnik«. Za dodatek Paramountov zvočni tednik. Pri tej priliki sporočamo vsem obiskovalcem kina, da pričnemo redno filmsko sezono 3. septembra. BOG VE, KAJ DELA — Kaj tako premišljuješ, prijatelj? — Ne gre mi v glavo, zakaj je Bog ustvaril Evo iz Adamovega rebra in ne narobe. — Ti si norec! Kaj se mešaš v božje posle! Eva bi gotovo rada žrtvovala še drugo stran reber, samo da bi poleg moža dobila še hišnega prijatelja. KOSTI Na obali se sonči nenavadno koščen možak. Mimo pride lovec s psom, ki se, čim zagleda maršavca. zažene vanj in ga zagrabi za noge. Kopalec zastoče od bolečine: — Zakaj nimate tako ujedljivega psa na verižici? — Nisem jaz kriv, temveč vi. ker mu kažete svoje kosti. V MUZEJU Oče — Glej, tale velik jezik je bil lastnina Aleksandra Velikega. Sin: — Pa tisti mali? Oče: — Ta je pa iz njegovih mladih let. Izprememba prirode na strunah duše njenega prijatelja Ljudje v mestu vidijo v glavnem letne izpremembe v vremenu -;n v modi. Večkrat začnejo nositi površnike že takrat, ko hodijo ljudje na deželi še goloroki in bosi. Človek na deželi, ki živi veliko v prosti naravi in občuti vse kaj drugega : od dneva do dneva napreduje, zopet ponehava, dokler končno ne zaspi, delo vsemodre matere pri-rode. Vse je tako modro urejeno, da se izpreminja v okviru velikega večnega zakona. Prijatelj prirode, čigar čustva gotovo »iso za primerjati s finimi čutili drugih bitij, vidi ozelenjajoči gaj in travnik, veseli se cvetja in pozorno spremlja stvarje-vajoči se razvoj cvetane in živane. Vsaka večja izprememba zaigra veselo ali žalostno melodijo na nežnih strunah čustev, ki so napete v duši prijatelja prirode. Ni še dolgo, ko smo vriskali v kipečem pomladanskem hrepenenju. Gozd se je ode-val v novo, mlado zelenje, travniki so zeleneli in cveteli. Prihajale so zadnje selivke, druge ptice so pletle gnezda, pele in žvrgolele. Kar naenkrat je bil dosežen višek. Cvetoči travnik je v lahnem dežju in močni rosi izgubil pomladanski sijaj. Sonce je bilo izpremenilo cvet v seme. Kmet je prišel za koso, zazvenela je žalostna pesem klepanja in brušenja kos. Zadehtelo je izredno prijetno po svežem senu, toda le za nekaj dni. Sedaj so travniki prazni in pusti. Prijetnejša so polja, kjer zori žito. Prijele pa so tudi žanjice za srpe m zlato na poljih sc krči. Kakor hitro so bili pokošeni travniki, je pričel onemevati gozd. O j ta kukavica! Dobra dva meseca je minilo, kar je bila prišla. Dva meseca je veseljačila in kukala, saj ji je bilo to lahko, ker so njen rod valili in pitali drugi, in že se je podala na pot, nazaj proti jugu. Do jeseni ostane pri nas le mladina, ki nas pa itak ne razveseljuje s pesmijo. Za kukavico bodo odšli kmalu drugi krilati popotniki. Jutrnji koncert naših stalnih pevcev je od jutra do jutra šibkejši. Nekoliko živahnejše je v kakem hladnem, deževnem jutru. Kos, drozeg in ščinkavec bodo peli le še nekaj dni in konec bo. Sinice se bodo oglašale še nekaj časa, na svoj način še jeseni, toda ta pesem bo vse drugačna, kakor je bil njihov pomladanski spev, posvečen ljubezni. Vendar pa se ljubezen še ni izselila iz gozda. Iz srčec drobnih ptičic je odšla, naselila se je sedaj, vprav sedaj, ko občutimo v prirodi, posebno na polju, prvo otož-nost, vsaj za nekaj časa drugam, v večja srca. Na ilovnatih potih, omehčanih od hude poletne nevihte, ki je uničevala na polju in po vinogradih nade kmeta, v osušujočih se lužicah se vidi, da je v gozd šinilo novo življenje. Kamorkoli greS, vidiš odtiske parkljev in parkeljcev, večkrat od čeveljčkov lahkonoge srnice, tu in tam čeveljček srne matere in poleg še drobnejše odtiske mladega srnjačka in srnice; v mehki ilovnati zemlji ob poti se pozna divji skok srnjaka. Ko vse to ogleduješ in razmišljaš, kaj neki to pomeni, zaslišiš neznane ti glasove: nežni, mehki, čivkanju ptice slični glasovi prihajajo iz goščave. Nato se zasliši ropot in spet je vse tiho, Spet tisto čivkanje in takoj nato se razlega v sveto tišino v poletni vročini dremajočega gozda zategnjen vzklik. Kaj neki se je zgodilo? Ali je šla smrt skozi sveti gaj? Zopet tak obupen, glasen vzdih! Zatem ropot, spremljan od čudnih, sikanju strupene kače podobnih gla sov. Zamajejo se veje, skozi grmičevje sine rdečerjav svit. Cez gozdno pot skoči drobna srnica, za njo se prikaže iz temnega zelenja rogljata glava srnjaka, ki se v divjem skoku požene za srnico. Za nekaj trenutkov je vse tiho in že se zopet zasliši tisto tiho, pritajeno čivkanje. Prične se nov ropot in sikanje, ki kmalu onemi v sosednjem jarku. Skozi gozd ne gre smrt, skozi gozd drvi divja, vroča ljubezen! Odkar je utihnila kukavica, so srnjaki nemirni. Preganjajo se in tu in tam pride do hudih borb. Najmanj, da pri vsaki taki borbi teče kri. fcgodl se, da ima borba tudi smrtni izid. Ko v bližini ni več vrednega tekmeca in je- pregnan tudi mlajši prijatelj, srnjak išče drugo družbo. Pridružil je 3e bil mladi srnici, ki se je šele zadnjo predpomlad ločila od matere in še nič ne pozna zahrbtnosti življenja. Usti ro- gljati rokomavh in pretepač, ki je pred nekaj dnevi zabodel z ostrimi, belimi konicami temnega rogovja mladega nasprotnika. je kar naenkrat izredno nežen. Cez dan počivata v senci temnih bukev, kamor le redko prodrejo zlati žarki sonca, kjer se vprav sedaj izredno močno izliva opojni vonj iz dehtečih korčkov ponižnih ciklam. Ko zatone sonce, odideta v bližnjo, z robido prepreženo in rdečimi jagodami pretkano poseko, na pašo. To je vprav takrat, ko se kosi in drozgi poslavljajo od lepe pesmi. Ko pa kosi utihnejo in se tudi ščinkavec že bolj redko oglaša, zahteva srnjak nekaj več od srnice. Le-to pa je povod, da tudi srčece srnice prične močneje utripati. Ko se srnjak nekoliko oddalji od svoje prijateljice, že ji postane dolgčas in prične ga nežno vabiti. Navihani srnjak le-to smatra drugače: hitro je pri njej, toda več ni tako nežen kakor prej. Zaradi srnjakovih sitnosti srnica zbeži, toda ne daleč. Skrila se mu je v gostem smrečju. Ker ji srnjak ne sledi, meni, da ga je žalila, in ga ponovno kliče. Srnjak je že pri njej: je tako razvnet, da se divje zaleti v nežno bitje. Srnica obupno zavpije, na kar se prične divja gonja. Srnjak je od dneva do dneva bolj nestrpen. Vsak dan, navadno že po jutrnji paši, jo prične preganjati, dokler oba, skoraj onemogla, ne ležeta k počitku. Proti večeru se ponovi divja gonja. »Lunica je videla, sonce pa ne!« — Lepa mesečina je in posrebren 1e gozd. V takih nočeh ima ljubezen posebno čudno moč. Srnjak je izredno nemiren ne neprestano je za peta mi mladi nevestici. ki si tudi Seli nekaj nenavadnega, toda ne upa si povedati. To je povod novi gonji. Prične at Ču- den ples. Srna beži okoli samujočega bukovega štora v manjšem krogu, srnjak pa za njo. Po dvajsetkrat in še po večkrat se ponavlja čuden ples. Srnica vzdihuje, toda ne beži drugam; kakor bi pričakovala nekaj posebnega. Naposled srnica omaga in konec je prve letošnje srnjakove ljubezni. . . Kar se ni zgodilo v vročem dnevu, je hotela hladna poletna noč. Z ljubeznijo mine tudi srnjakova prijaznost do mlade nevestice. Ko iz zemlje požene ajda, ima srnjak že drugo ljubico. Dobrika se stari srni, ki jo spremljata mladiča. Neprijetna je gozdnemu veseljaku, toda prav nič ga ne moti dejstvo. da je srna mati. Srnjak ve, da v takih nevarnih trenutkih obledi lepa materinska ljubezen v žaru vroče ljubezni strasti. Z rogljato glavo odžene mladiča, ki nato obupno tožita v gostem borovničevju za izgubljeno materjo. Pri stari srni srnjak ne ostane dolgo, kmalu se je naveliča in srna se povrne k mladičem. Stara srna in srnjak kaj kmalu pozabita na dneve veseljačenja. Ko polje obleče zadnjo, toda najlepšo obleko, ko se vsujejo na tehtečo ajdovo njivo roji čebel, takrat šele se umiri gozd, toda ne povsodi. V krajih, tudi v naših planinah, v Iški in na Snežniku, kjer prebiva naša najjačja divjad, kraljevski jelen, bo ljubezen spet posebno glasna vprav takrat, ko bo naša srca stiskala prva jesenska bolest. Ko bo dahnil skozi gaj prvi jesenski dih in bo gozd polagoma pričel oblačiti zlato jesensko obleko, takrat se bo oglasil mogočni jelen. Vse noči bo klical z orjaškim glasom na boj vredne nasprotnike in vabil ljubezni željne ljubice. —g. •htaša žensGa Moderno perilo I^epo perilo je doka*] ekromen osebni lu- ksnz, ki po njem hrepeni skoraj vsaka ženska. To razkošje je k sreči še razmeroma ceneno in lahko doee^ljivo. če se nas vadimo sto je perilo same krasiti z vezenjem čipkami, pentljami ali vdelavami iz svile in tiia. Takšne malenkosti nanu eč äeie da« jo perilu proiia>jen videz in tisto ljubeznivo žeiiskost ki jo moda tako rada poudarja. T«' malenkosti pa petalo obenem najbolj podražijo ce moramo kupiti vsak komad že gotov. Torej iglo v roke! Nekaj ur na le-dau žrtvujmo okrasi;u svojca perila, ki smo ga prej dale ukrojiti in sešiti dobri šiifi 1 ji, kaiiti dokai komplicirani kroj mo-d-ernesa perila zahteva izurjene roke. Linija novih obiek. ki teöno sledi obli-kain oosiave, namreč m ostala brez vpliva n« moderno perila Prej gladki in enostavni kroji so se Hioòno izpremenili. Z vstav« l>ebej izdelan ln ima obliko nederčka. Kom bin eža te iz pralne svile adi iz batista, ki ga moda zopet jako priporoča za perilo *n ima na prsih in ob spodnjem robu vdelane pentlje iz pralnega tila v naravni barvi. Iz enakega tvoriva so tri okrogle vdela ve pod izrezom (3. skica). Pralne čipke so jako trpežne in prav nič se nam ni treba bati, da bi pri večkratnem pranju popustile. Posebno okusno učinkujejo nederčki. ki so kombinirani iz takšne* ga čipkastega tvoriva in pralnega blaga in sicer tako. da je zgornji del iz čipke, spodnji, ki sduži v oporo pa iz blaga. Lahko si napravimo več takšnih garnitur in sicer nederček in hlačke iz enakega tvoriva. Iz enakih čipk, kakor jih uporabimo pri ne-derčku. pa izdelamo rob pri hlačkah. Na naši skici je takšen rob s koničastimi zobčki vdelan v blago (4. skica). Lepa lcombineža na nasi skiei ima posebej krojen sprednji zgornji del, ki tesno sledi liniji prs. Moderne komtineže so ja» ko kratke — za dobra dva prsta krajše od novih oblek. Tudi ta kombineža odkriva kolena. Zgoraj je obšita z vezenjem v ie« pem cvetličnem vzorni, ki kakor gosto pleten venec sledi dokai globokemu izrezu (zadnja skica). lahko nosimo tudi por-oldne, tolikanj so elegantne. Z različnimi vbodi dosežemo pri pletenju jako učinkovite razdelitve in kontraste med gladkim in vzorčastim pletenjem. Pa tudi kroji novih jumperjev se popolnoma ravnajo po dnevni modi, tako da učinek prav nič ne zaostaja za najbolj eis« gantnimi bluzami iz blaga. Dve jako okus« ni pleteni bluzi vidite na naši skici. Piva ie spredaj progasto pletena in ima samo spredaj vdelan barvast usnjen pas, ki se sklada z okroglo usnjeno kravato pod progasto pletenim ovratnikom. Druga ima male vrezane žepke spredaj pa jo preprezajo v enakomernih presledkih 3 vzporedne pro; ge k telnega ripsastega traka, po sredi za« vezane v pentljo. noor za mar co društvo no kulturo Proslava 20. obletnice svobodnega narodnega življenja je dala pobudo za razstave, ki naj v okviru Mariborskega tedna prikažejo velik kulturni napredek in prispevek posameznih kulturnih ustanov k narodni rasti. V okviru »Kulturne razstave« tega tedna je imelo tudi žensko društvo v Mariboru priliko pokazati sadove svojega 19 letnega delovanja in mora se priznati, da je njegov delež pri izgradnji kulture naše obmejne zemlje tolik, da ga je bilo vredno s ponosom prikazati, V podrobnih statistikah, propagandni snovi in slikah je podalo svoje delo na socialnem in kulturno-feminističnem polju, odsek za pospeševanje domače obrti pa je v dveh vitrinah razstavil krasne izdelke pečkih vezenin in sokolskih praporov. Statistična snov priča, da je že spočetka vsak dogodek v našem narodnem razvoju našel odziv v delu ženskega društva. Dolga tabela. ki navaja vse društvene prireditve, priča o deležu, ki ga je imelo društvo ob vsakem pojavu, tako od akcije za koroške ranjence 1. 1919., preko »Dara svobode« — namenjenega koroškim in primorskim beguncem ^ jeseni 1.1919., pa do dela, ki ga terja današnja doba. žensko društvo je zaoralo ledino na polju mladinske zdravstvene nege in je v to svrho začelo oskrbovati prve ferijalne kolonije na morju. Ko je bil pozneje na njegovo iniciativo in z njegovim delom —• zbralo je preko 520.000 din — ustanovljen na Pohorju Počitniški dom kraljice Marije, so druga društva prevzela organizacijo obmorskih kolonij. Na mesto tega pa je za društvo nastala nova naloga z ustanovo, ki jo je pok. ga. Lasbacherjeva namenila učiteljskim sirotam in jo izročila v upravo ženskemu društvu, Poleg teh akcij je društvo opravilo še mnogo drugega drobnega socialnega dela. Kakor je bilo vidno to delo na socialnem polju, prav takšno je bilo delo na kulturnem polju, že v prvih povojnih letih, ko še ni bilo Ljudske univerze, je društvo prirejalo številna predavanja. Pozneje je sicer zanimanje za prirejanje predavanj nekoliko padlo, a v zadnjem času je bilo to delo močno poživljeno zlasti po zaslugi kulturno feminističnega odseka. Izredno veliko število dobro obiskanih predavanj in izbera obdelovane snovi dokazujeta, da je posvečalo društvo pozornost predvsem tistim vprašanjem, ki zanimajo javnost naše dobe, posebno ženske. Pri tem je posebno razveseljivo dejstvo, da je na društvenih sestankih obravnavala aktualna vprašanja v veliki meri ženska mladina in da ao se mednje uvrstila tudi dekleta iz delavskih slojev. Kot svoj delež k proslavi 20. letnice svobodne države je isti odsek priredil tudi materinski tečaj, ki je bil deležen vprav rekordnega obiska. Kakor je bilo razvidno na razstavi, je vršil tudi odsek za pospeševanje domače obrti pod vodstvom ge. A. Ašičeve zelo važno nalogo. Otel je pozabljenju naše izredno lepe pečke vezenine in jih spravil na trg v dovršeni tehniki. Tabele in fotografije so pokazale, da je izvršil temeljito propagandno delo z izložbami na raznih razstavah. Veliko pozornost so vzbujale na sedanji razstavi novo izdelane zlate avbe in društveni prapori, izvezeni v narodni orna-mentiki. Zlasti pa je hvalevredno da je s propagando za narodne vezenine s povpraševanjem po takem delu preskrbel odsek zaslužek potrebnim ženskim rokam. Odsek je prireial tudi šivalne tečaje za gospodinje in služkinje. Za svojo zadnjo razstavo na Tednu 1. 1936. je s pomočjo obrtnega odseka sestavil zanimivo statistiko c- ženskem udejstvovanju v obrtih na teritoriju mariborske oblasti. Na to zanimivo gradivo se bomo na tem mestu še novrnlll. Poleg te razstave je žensko društvo priredilo v IT. nadstropju Cankarjeve šole še propagnndističnn razstavo narodnih noš iz vseh krajev države, ki ima tem večji pomen na jublleini razstavi v obmejnem Mariboru iz razloga, da pokaže tujcu, koliko smisla za lepoto si je naš kmečki človek ohranil vkljub zatiranju in zapostavljanju domačinu na je pokazal kie naj išče motive za svoja sodobna oblačila. Globok POGLED Ito )e ODO, kar doeetoce t dveh mtrmtwfa 6 pomofcjo novega JWJfc vlagi odporr.oga ARCANCUiA.. ARCANCTL modemteira kozmetično tabulilo, ne peče oči ta ne l«n; trepalnic, ker ne vsebuj» mila niti drugih jedkih sestavin. Zares odperen proti vlagi, se ne razkraja- niti èe se smejale do aolr. aH če jokate. Ho učinku ARCANCILA p^s^aneju trepalnice caljse, boli goste le. tepéa Prodaja se v 8 prekrasnih nljansah ter v po&?hni kompoziciji: AIiCAMCJX.-6AyCO-lOR. s katerim zamorete polepšati trepalnice. ne da bi jUi barvali žene. ki so poekuètìe &IIOANCIL. ao nwvduéeae. IMskuett« pa tudi VI. Prodaja se v '■ma strakovnib uvovisah. Luksusnl model din 48.—. vloòak din —. reklamna Škatlica din 18.— Zapomnit s; dobro to novo lepotno formulo: Za Vaše trepalnice —ARCANCTL. — UJuderlt, Schön, oddelek D/7, Zagreb, Jnlnflr-nr ti® Mav. 1. — Uupah Je absolutno aajamien. — Varujte se ponaredi»! 23 odličnih predstavnikov posameznih držav (za Jugoslavijo rektor beograjske univerze dr. Dragoslav Jovanovič). Gibanje za svetovni mladinski kongres ima v 26 državah nacionalne odbore (za Jugoslavijo v Beogradu). Namen kongresa je zbrati predstavnike mladinskih organizacij vsega sveta, ki naj bi s tesnim in neposrednim sodelovanjem razglabljali o političnih in gospodarskih osnovah miru, o gospodarskem in kulturnem položaju mladine in njenem odnosu do miru. Na podlagi teh razmišljanj naj là prišli do sestave vzgojnega in delovnega načrta za dek> v mirovnem po-kretu, pročili pa naj bi tudi metode sodelovanja, ki bo omogočalo mladini, da po svojih močeh pripomore k uresničenju svetovnega miru. Kako so spoznale svojega zakonskega tovariša? Nek dunajski peiholog se je obrnil na 5.000 zakonskih parov z vprašanjem, kje in kako so se v življenju prvič srečali. Odgovori zakoncev, ki ao v zakonu našli tisto zadovoljstvo, kakršnega so Iskali, so naslednji: 35.690 jih je navedlo, da so hüi prijatelji izza otroških let ali pa so sklenili poznanstvo v šolski in študijski dobi. 14.6% se jih je spoznalo pri medsebojnih prijateljih ali v družbi. 7.2% sta se jih srečala prvič v bolnišnici ali sana tori ju. 12.8% na delu v isti pisarni, tvornici. podjetju, 10.8% so bili člani istega kluba ali športnega društva, 8.9% jih je sklenilo poznanstvo na potovanju, v hotelu ali v kopališčih. 8.1% na koncertu, v gledališču, na plesu, 2.5% pa pripisuje svidenje golemu naključju — nenadnemu nalivu, napačni telefonski zvezi, rokavici ali robčku, ki sta padla in podobno. * svetovni mladinski kongres Med 16. in 23. avgustom bo v New Yorku i n. svetovni mladinski kongres, ki ga pripravlja Ameriška zveza mladine. Pokroviteljica te zveze je žena preds. Združenih držav ga. Ana Eleonora Rooseveltova, kongres pa se bo vršil pod pokroviteljstvom Zdravljenje s saclpm Pravilno izvedeno ad ravljen je s sadjem je v stanju oadraviti celo zastarele bolezni ob katerih so že druga sredstva odpovedala. Pravilno izvedeno adravljenje more napraviti čudo proti protinu, revmatizmu, ledvičnih, srčnih in sploh vseh boleznih prestavljanja. Sadje Ima t« lastnost, da raztaplja snovi, ima pa tudi velik prebitek bazičnih snovi in obilo vitaminov, pa more s temi sredstvi čistiti n kislinami in strupi preobremenjeno kri, Raaločevati je dvoje vrst zdravljenja s sadjem; enostavno in strogo zdravljenje. Slednje, ki more ozdraviti tudi kronične bolezni in take, ki se jih smatra za neozdravljive, se sme izvesti le po zdravniških navodilih, ker slede zdravljenju tako močni preobrati v človeškem organizmu, da sta potrebna zdravniški nasvet in pomoč, da se more neza žel jene reakcije znižati na najmanjšo mero. Takšno zdravljenje, ki se ga v splošnem imenuje zdravljenje s sadjem, namreč jesti ob določenem času določeno količino sadja in razen tega še zmerno mešano, če le mogoče rastlinsko hrano, pa more izvesti vsakdo brez zdravniškega nadzorstva in je v vsakem primeru zdravilno. Najbolje tako navadno zdravljenje se da izvesti po sledečem navodilu: zjutraj se na tešče popije kozarec iztisnjenega sadnega soka, dve uri kasneje se zajtrkuje različne vrste sadja, kakšno uro pred kosilom in uro pred večerjo pa se do sitega spet naje sadja. Pri obeh rednih obrokih — kosilu in večerji se od jedil poje le toliko, kolikor se še občuti lakote. Vsekakor je dobro, če se med zdravljenjem izogibamo vsakršnega mesa in živalskih beljakovin in kolikor mogoče tudi kuhinjske soli. Dobro je, če znižamo maščobo na najnižjo mero in se v to svrho poslužujemo čistega olivnega olja. Zdravljenje s sadjem čisti in pomlaja telo in človek se po njem počuti, kakor bi bil na novo rojen. Za vsakogar bi bilo dobro če bi se mu podvrgel spomladi, v poznem poletju in jeseni. Ker je v poznem poletju in v jeseni na razpolago največ vrst sadja in je razmeroma v tem času tudi najbolj poceni, ne bi smeli zamuditi prilike. Zdravljenje pa je končno posebno priporočljivo za ženske v letih menje, ker olajša vse klimaktične težave in odstranjuje tudi nagnjenost k tolstosti, ki se prav v teh letih posebno rada pojavlja. Vkga^jS p?adlža5feov Bdeči neb parauižniki za »obito m oinattM Primerno koiičino (n. pr. 4 kg) trdih, ruecifc paradižnikov dobro očistimo s cunjo in drugega k drugemu, pa ne da bi jih tlačili, naložimo v kozarce. Nato skuhamo !/6 litra vinskega kisa, ki ano mu dodali M litra vode in jedilno žlico soli. Ko se ta tekoiina ohladi, zali jemo z njo parad:žnike tako, da sega tekočina za prst debelo nad sadeže. Da bi se sadeži čim bolj očuvali pred okvaro, nalijemo nad površino kisa 10—12 dkg stopljene goveje masti, ki smo jo le toliko ogreli, da je postala gladko tekoča. Kozaree potem takoj zavc-žemo neprodušno s perga-mentom. ki smo ga najprej zmočili in nato takoj do suhega obrisali s cunjo. Kozarec brez odlašanja postavimo na hladen prostor, kajti šele tam naj se plast masti strdi, da bo vsebina bolje očuvana pred okvaro. Tako vloženi paradižniki so enako kot sveÄ primerni za solato in omake. Kis, ki smo ga uporabili za vlaganje, pa se da porabiti pri solati in drugih ok sanih jedeh. m'.st nad kiaom je dobra za pečenje aM guljaž, če jc pomešamo k svinjski masti. Zeleni paradižniki : 2 in pol kg nezrelih, zelenih paradižnikov dobro operemo in jih na spodnji strani prebodemo z vilicami. Med tem počasi kuhamo % litra vinskega kisa, % litra vode. kavino žličko soli, lorberjev list, 3 kocke sladkorja, par zrn popra in nageljnovih žbic. Po 15 minutah kuhanja odstranimo začimbe, v tekočini pa polme-hko, toda raje nekoliko trše pokuhamo pripravljene sadeže. Sadeže nato takoj preložimo v čiste kozarce in jih zal'jemo z va-rivom. šele ko se sadeži in tekočina popolnoma ohladijo, jih neprodušno za vežemo a pergamentom. Praktični nasveti Je mi«*!) pristno? Pletilno iglo pomočimo v m'eko. če je ostala na igli sled od mleka., ko smo jo potegnili iz njega, je gotovo, da ni razredčeno z vodo če ps na igli ni tega sledu, potem je vsaka gospodinja lahko gotova, da je bilo mleko »krščeno«. Mleiko ostane sveže tudi poleti, č« mu dodamo nekoliko siadkorja ki ga skuhamo z mlekom vred. Na ta način ni nevarnosti, da bi se mleko vsirilo ali postalo kislo. Na en liter mleka pride ena žlička sladkorja. Surovo me*o ohrantroo sveše, če ga dobro nadrgnemo s kiaom. Na ta način ne ostane meso le svefc temveč !>ostane tuctt nežnejše. Presol jeni jedi odvzamemo preaolitev ée kuhamo v njej srebrno ž!:co. Kuhinjska sol je tudi domate zdravil». Utrujene noge kopljemo v močni raztopini soli in noge se bodo okrepile, počutili pa se bomo olajšane. Raztopina soli je dobra tudi proti enostavnemu vnetju erla. Tudi proti nahodu je raztopina eoli zelo uspešno sredstvo; če jo povlečemo skoz3 nosnice, če Hjak rae&irja smrad vržemo vanj od časa do časa koe sode in pustimo čezenj teči vodo dokler se razstopi Tako bomo v eevi očistili nesnago in lijak ne bo več smrdel. Predebele plnt.ivinRs.te zamaSIke. ki ne morejo v odprtino steklenice ne smemo obrezati na zunanji strani temveč jim moramo iz sredine izrezati del v obliki klina. Zamašek bo potem rad šel v odprtino in bo kljub temu dobro zapiral. Porabnost kvasa preizkusimo, če ga vržemo košček v kozarec vroče vode. Če pride na površje, ga brez skrbi lahko uporabimo. Dobro gnojivo za sobn» cvetlice je voda, v kateri smo izpirali meso. Kuhinjske krpe. Za prijemanje loncev in privzdigovanje pokrovk se ne bomo posluževali običajnih kuhinjskih krp. Te so itak prevelike in se po nepotrebnem zamažejo na vedno več ali manj zamazanem štedilniku. so pa tudi v nevarnosti ,da se užgejo. Zato si napravimo posebne krpe v izmeri 20 do 25 cm. Med starimi krpami izberemo prikladen kes iz bombaževine ali flanele in ga zarobimo na stroju ali na roko. Bolj izbirčne gospodinje si spletejo novo krpo iz surovega, nebeljenega bombaža, okrog roba pa nakvačkajc lične zobčke. V enem voglu prišijejo zanko za obešanje. Postassl iß ©staisi 5!an Vodnikove družbe! Barko Mari Slovaška zgodba Bilo ji je osemnajst let in njena lica so bila kakor iz rdečega žameta, ko jo je zadela nesreča. Nesreči ie bilo ime Pišta, po poklicu je bil lakaj. Barko Mari je omamil svit gumbov na livreji z grofovsko krono« v sredini. Pišta se ni moral niti posebno truditi, da ji je zmešal glavo. Njegovi gumbi so učinkovali na dekle kakor svetloba na veščo. Pritegnili so žrtev in jo ožgali. Prav tako je bilo z Mari. Potem se je zgodilo, kakor se dogaja vedno v življenju. Dokler je šlo, je ostala v službi, potem pa se je — po nasvetu neke prijateljice, ki je doživela siično stvar — javila v porodnišnici. V maju je povila otroka, četrtega dne so jo odpustili — nekatere matere so že četrti dan po porodu dovolj krepke! — in z majhnim svežnjem ter nepopisno težkim bremenom na srcu je zapustila bolnišnico in odšla domov na kmete. Prav za prav se je začela njena trn jeva pot šele sedaj. Nje oče, stari Barko, se je srepo oziral po otroku in je sprejel Mari, kadar mu jè prišla na pot, z brcami. Stara mati je bila nekoliko bolj usmiljena, ampak ona je sama imela kopo otrok in mali Tonček je bil tudi nji v napoto. Mari je delala doma za tri, kljub temu se ji je godilo slabo. Zato se je odločila in šla nazaj v mesto. Samo ftvopenenje po otroku jo je mučijo. Plačevala je za otrokovo vzdrževanje, kakor da bi imela otroka v reji pri tujcih, ne pa pri svojih roditeljih. Na moške pa ni mislila več. če so odšle njene prijateljice ob nedeijah v park na ples, je ona sedela doma. Krpala in šivala je staro obleko ter občudovala ko-drček malega Tončka v molitveniku . . . Ljubkosti malega Tončka se ni mogel trajno ustavljati niti stari Barko, tem manj, ker sta oba njegova sinova padla v vojni, zaradi česar je videl v malem Tončku nekako nadomestilo za njiju. čas je bežal, Tonček jje bil že štiri leta star. Mari je delala zanj, skoparila in šte-dila ter hrepenela po njem. Ali je bOa to samo materinska ljubezen ali tudi prva in zadnja ljubezen Marinega preprostega srca? Kdo ve! Vsako prosto urico je prebila na vasi pri svojem otroku. In čudno! Tonček je bil tako ravnodušen napram materi! Imenoval jo je Mari, mati ji ni rekel nikott. Oče in mati sta mu bila ded in bahica. Samo nekoč, ko je ležal bolan, je prosil, da hd smel spati pri Mari. Takrat je Mari dala slovo svoji službi ter prišla za štiri tedne domov. Vzela je Tončka k sebi v posteljo. Ob tem času se je Mari zopet nasmehnila sreča. Peter Kovač, vdovec, kurjač v tvornici, jo je vprašal, če bd ga hoteia vaeti za moža. Imel je dohro službo, kos zemlje, hišico in — troje otrok. . . Mari se je nekaj časa obotavljala in se borila s seboj. Naposled je pristala na ponudbo v nadi, da bo mogla čez nekaj časa vzeti k sebi tudi svojega otroka. O Mari, Man, kako slabo poznaš moške! Da je imela Mari otroka, to ji je Kovač odpustil, vendar ni hotel o njenem otroku nič slišati in tudi videti ga ni hotel. Tako je bila mlada mačeha mahoma brez sveta v svojem novem gospodinjstvu. Vzela je kurjača za moža samo zato. da bi se ji izpolnila njena srčna želja. Zdaj, ko mu je postala zakonska tovarišica, pa se je oddaljila od svojih sanj Se delj nego prej. . . Kadar je rezala kruh od hleba, je vselej mislila na svojega Tončka. Kadar eo se Kovačevi otroci igrali na vrtu, je mislila tudi na Tončka. Pastorki so bili hudobni m slabo vzgojeni. Najstarejši J je celo kradel denar in kadil kakor Turek. Mlada žena se ga je bala za toži ti možu, zakaj böa je pred njim vedno v strahu. Ma-ri ae je kesala, da se je omoffla. Kaj ji mar Kovač in njegovi otroci! — Saj nima na svetu nikogar razen svojega Tončka! V nji je vsplamtel skrivnosten srd* proti možu in pastorkom. Tuje otroke je zamrzfla v svojem sreu. Misel, da se ne bo mogla nikoli iztrgati iz tega jarma, ji je trovala življenje. Poteg tvornice, kjer je bü Kovač aa kurjača» ao atale barate aa sanjane vegake. Tod mimo je vsak dan vodila pot mlado Kovačevo ženo, ko je nosila svojemu možu koeilo. Pred vrati je stal vojak z lahkomiselnim mladim obrazom, čepico je nosil postrani, pod nosom so mu poganjale črne hržice. Gumbi na uniformi so ae svetili... Mari je obetala kakor zateta od strele. Tam, tam je stal nje Tonček — pa ne mali Tonček, marveč njegov oče. to to preprosto sroe. ki je ljubilo v otroku očeta, v očetu pa otroka, se je izgubilo drugič v življenju. , . Gerefi Pišta je bfl takšen kakor poprej: življenje mu je bilo pustolovščina. »Servus Mali!« jo je poadravfl. »Kako SiTÜT« V trenutku je bflo vse pozabljeno. Obesila se mu je na vrat, pripovedovala o Tončku, o sebi — o Petru Kovaču in njegovih otrocih ni rinila niti besedice. Zaman je čakal tteti dan Korač na kosilo. Ko se je zvečer vrnil domov iz tvornice, je bOa hiča prazna. Race ln kokofi so imele zrnje natroSeno kakor ponavadi. Jed za otroke je bila pripravljena, skratka, vse je bOo v najlepšem reda. Na mizi so ležali celo zlati uhani, katere je Kovač daroval Mari ob poroki- «ena pa je vzela s seboj vse svoje re«, celo poselsko kn*-žico . . . _ >ie aopet je ila oWakat otroka!« je za-mrmral Kovač ln odkorakal prati vasi. Ampak Mari ni našel. Povedali ao mu, da Je a seboj Ttanöka. kom, niso vedeli. In še danes ne vedo, kam se je napotila z njim. Jas pa vem: Mari je šla za Piero. Sicer ve, da jo bo dedec zopet pustil, ampak zdaj ve vsaj to, da sme imeti Tončka pri sebi in je je poglavitna stvar. Ali je postala Barko Mari nezvesta svojemu možu? Na to vpraàanje ni lahko odgovoriti. . » Stari in mladi rod V jutranjem somraku stojita eden poleg drugega in se poslavljata dva: oče in sin, Ote »ta ai podobna. Oče je vidno gingen, iE oél ma sije ljubezen, očetovska skrb. Sin pa je raz&esan, odsoten, dejal bi cek>, rav-nodoSen. Sekaj čaea govorita med seboj, potem se razideta. Oče eton nekaj korakov, potem m ustavi, gfeda sa sfaom. V očeh mu ie veico blesti genljtvi iarac vdanosti in iju&eeni. Te se ponovi večkrat aaporedoma. Sin pa gre svojo pot a lahkimi, brezekrb_ anni koraki Siti eukra* se ne atre za oue* tom. VAajejofe soooe ga niii najmanj ne ZMpitna Gfcnmjera oba sa na mfeei mi prihaja, da sta ta dva Seveàa verna predstavnika dveh generacij. starejK aprendiga*) in pazlji» vo motrimo mak korak mladìine. Mladine pa ne «mima prav nič to, kaj m kako jm rliči oživljajo... Življenje med 23. in 42. stopinjo C — Odpornost „neorganiziranih" bitij - črvi v 41 in pol stopinje telesne vročine pomeni za človeka skrajno nevarnost za življenje. Prav tako mak» odporen je človek proti »notranjemu« mrazu, öe se njegova telesna toplota zniža na 23 stopinj, računa zdravnik brezpogojno s smrtjo. Proti zunanji temperaturi pa je človek seveda manj občutljiv. Raziskovalci lz zmernega pasu so prenašali z veliko energijo vročino puščavskega sonca, kakor ledeni mraz polarne zime. Z odpornostjo mnogih rastlin in živali proti vročini iin mrazu pa se takšne junaške zmogljivosti poedinih ljudi ne dado niti od daleč primerjati. In tu so baš najmanjša, malo »organizirana« bitja, ki človeka silno prekašajo. Ko je Ehrenb:rg 1. 1836. prvič poro. čal, da je v vročih vrelcih nek:ga ognje, niškega otoka v Sredozemskem morju, v vodni temperaturi 81 stopinj odkril enostanične živali, ki so plavale brezbrižno v takšni vodi, mu m"ogi raziskovalci niso hoteli verjeti. Toda Hoeppli je v gejzirih Yellowstcnskega parka odkril žive bakterije še pri 39 stopinjah in v vročih vrelcih na japonskih, otokih so 1. 1926. našli bakterije isto tako sredi temperature 7?-5 stopinje. Biolog prof. G. Rahm je na Novi Zelandiji našel neke črve v vodi, ki je merila 61.3 stopinje Celzija. Ob robovih vročih vrelcev ,na kamenju, ki ga stalno obliva vrela voda .uspevajo pogostima najrazličnejše alge, čeprav požene takšen gejzir pogostoma 120 stopinj m lo vodo v zrak in ta voda gotovo še rd shlajena. ko zadene alge ob robu. Da se v senikih lahko razvije velika, vročina, če je seno sveže in vlažno, to j e spoznal že marsikateri kmet v svojo škodo. Tedaj sg lahko samo od sebe zgodi, da se s:no vname. Neke glive c©p-ljjvke povišujejo kot povzročiteljice gnitja v vlažnem s,enu temjperajturo čedalje bolj. celo tako, da od tega same poginejo. Toda še odpornejši nego seneni bacÜi so trosi, ki jih ti bacili stvorijo, preden od. m rejo. šampinjoni, izvrstne užitne gobe, uspevajo n. pr. najbolje v konjskem gnoju, ki vsebuje skoraj vedno senene bacile, öe šampinjone skuhamo, ti bacili, ki so prešli nanje, pri temperaturi 80 stopinj sicer odmrejo, toda trosi ^d spočetka ne kažejo življenja, Kaj je Reuter? Najpomembnejši angleški brzojavni urad Reuter objavlja izjavo proti vestem, da si hoče angleška vlada zagotoviti nadzorstvo nad tem podjetjem na ta način, da bi sir Robert Vansittart, bivši državni pod tajnik zunanjega urada, prevzel v Reuterjevem biroju vodilno mesto. Izjava pravi: »Ta vest je napačna. Reuterjev urad ni podrejen niti britski vladi, niti kakršnikoli drugi vladi. Svojo svobodo si bo ohranil tudi za nadalje. Ag&ntura pripada več nego sto Britancem, ki zastopajo vse odtenke političnega prepričanja, vodi pa jo izključno sir Roderick Johnes, načelnik upravnega sveta in ravnatelj Reuterjevega urada. Sir Rodcrick Johnes opravjja to funkcijo nepretrgano že 23 let. Osebno je popolnoma neodvisen in pri vodstvu agen-ture ga vodijo le koristi velikobritanskega tiska in britske dTŽave, ne da bi kakšni uradni ali pol uradni činitelji imeli kakršenkoli vpliv na vodstvo agenture.« m VEDNO krivo perilo, če se prekmalu raztrga. Uporabljajte za pranje odlično heliju — Usoden prehod iz ene temperaturne skrajnosti v drugo oživijo takoj, čim se šampin jonska jed ohladi, in to celo tedaj, če so se gobe kuhale v vročini 130 stopinj; seveda pa se niso smele v tej temperaturi kuhati več nego eno uro. Teh trosov se rešimo samo tedaj, če smo šampinjone v presledkih nekoliko dni trikrat kuhali, ker izgube potem svojo odpornost in poginejo že pri 90 stopinjah. »Absolutna ničla«, to je temperatura 273 stopinj pod ničlo, je cilj, ki ga fiziki navzlic vsem prizadevanjem verjetno nikoli ne bodo dosegli. V tem mrazu se lastnosti materije spremene na čuden način. In vendar sQ nekatere živalice, ki vzdr-že celo v neposredni bližini tega mraza, ki si ga skoraj ne moremo predstavljati. Isto takšni črvi, kakršni občutijo vrelo vročino gejzirov kot prijeten »poletni hlad«, prenesejo tudi najnižje temperature, ki jih more proizvajati človek, že ome njeni prof. Rahm jih je n. pr. polagal v tekoči h e i i j, v temperaturo minus 269 do 271 stopinj in vendar so potem veselo oživeli. Pogoj pa je v takšnih primerih ta, da jih najprvo »uspavamo«, da je njih živ-ljenska sila med eksperimentom samo la-tentna. Prof. Rahm jih je nekoliko dni po- časi ohlajeval in obenem jih je izsušil, öe jih je po poskusu spet ovlažil, se jim je vrnilo tudi življenje. V tekočem zraku, torej v temperaturi minus 191 stopinj Celzija, pa je »kopa!« takšne živalice celo po ceem mesecev in vendar so se potem zbudile! Iz vstga tega sledi, da niti velika vročina, niti velik mraz ne pomenita najhujšo obremenitev za odpornost kakšnega organizma, temveč da jih obremenjuje še bolj hitri prehod med skrajnimi bempe- raturami. če pa so črvi izsušeni in navidezno mrtvi, prenesejo celo skok iz vrele vode v tekoči helij, torej temperaturno razliko skoraj 400 stopinj! Zakaj pa prenesejo višje živali s človekom vred takšne skoke neprimerno slabše nego enostavni črvi? Vzrok je v beljakovini, ki se v njihovem staničju zavoljo večje količine vode hitreje sesiri. če tistih živalic namreč ne izsušimo, tedaj tudi one ne prenesejo razlik med najvišjimi in najnižjimi temperaturami. Njih prednost je le ta. da ne poginejo takoj, če jih izsušimo, temveč da v stanju navidezne smrti obdrže sposobnost za novo življenje. Plima in oseka ? ozračju Kako diha vesoljstvo 2e pred 60 leti je neki fizik v Manche» stru, Balfour Stewart, nastopil z domnevo, da je neke redne spremembe zemeljskega magnetizma mogoče razložiti le na ta način da ima ozračno morje podobno meno plim in osek kakor vodna morja. Opirajoč se na celo vrsto poskusov z najmodernejšimi pris pravami, sta prišla dva druga angleška učenjaka, proi. Appleton in prof. Weekes iz Cambridgea, do podobnih zaključkov. Oba raziskoval^ menita, la se '»zračno morje v višini kakšnih ICO km nad zemeljsko površino zavoljo privlačne sile meseca vsak dan večkrat dviga in pada. kakor se dviga in pada morje. Ta zanimiva trditev se opira na poskuse z brezžičnimi znaki, ki so trajali po sto tisočinko sekunde. Prave do_ kaze bo mogoče dobiti šele po dolgotrajnem opazovanju na raznih krajih zemeljske olile. Ogromna pre živa! V Washington!! sestavljajo okostje ütsKoza^ra V Smithsonovem zavodu v Washingto-nu sestavljajo ta čas okostje ogromnega titanozavra, edinega, kar so jih doslej našli v Ameriki, če opazuješ velikanske kosti, ki jih počasi z dletom izkopavajo iz kamna, si moreš le s težavo predstavljati, kako je izgledala ta predpotopna pošast. Dolga je bila 36 m in visoka 5 m, rep ji je meril 15 m in tehtala je okrog 20 ton. To je bila prava živa gora in pogled nanjo je moral biti strašen. Ostanke tega titanozavra, največjega zastopnika dinozavrov, je odkril lansko poletje Charles W. Gilmore v Utahu in ta najdba je v znanstvenem svetu zbudila veliko presenečenje, kajti kamnite plasti, ki so jo skrivale, pripadajo za več milijonov let mlajši dobi, nego je bila doba ,0 kateri so znanstveniki dotlej domnevali, da so dinozavri v njej izumrli. Razen tega pa je ameriški titanozaver zelo podoben ostankom drugih titanozavrov, ki so jih odkrili v Indiji, na Madagaskarju, v Franciji in Južni Ameriki, med tem ko se razne vrste dinozavrov, ki so živeli raztreseni po vsem svetu. med seboj zelo razlikujejo. Znanstveniki stoje pred vgan-ko, kako se je mogla izoblikovati ena sama vrsta titanozavrov, v kateri ni najmanjših razlik. To bi se dalo pojasniti deloma s tem, da je bila razdelitev kopnin in oceanov v zgodnji kredni dobi popolnoma drugačna nego dandanes. Tisti starodavni svet. v katerem so živeli takšni nestvori, takšni kupi živega mesa. ki skoraj niso imeli možganov, je moral biti grozoten. Japonska propaganda v svetu milo in Vaše penilo bo del j časa ostalo celo! Da bi odvrnili pozornost od dogodkov na kitajskem bojišču in na rusko-mandžurski meji, objavljajo japonski listi sliko šestih lepotic z velikimi klobuki. Posnetek je bil napravljen v okolici Tokija Dobrotnik in zločinec Od inedicinca do vlomilca V Grenoblu in v Parizu so se dogajaili v zadnjih časih skrivnostni vlomi, ki &o jih pojasnili šele sedaj, ko so aretirali nekega uglednega moža. Ta mož iz Grenobla, po imenu Raoul Sac_ earotti, ki ga je policija prijela v Marseil-leu, je živa figura kakšnega Balzacovega romana. Nekoč je bil medicinec, toda postal je vlomilec in je izvršil okrog 300 vlomov. Da je lahko shranil vse predmete, ki jih je inaplenil, je moral v Grenoblu najeti dvanajst mebliranih sob. Mož je po rodu potomec ene izmed prvih rimskih rodbin, danes mu je 38 let in je med študijem medicine zašel na kriva pota. Pred štirimi leti se je poročil z mlado damo, hčerjo uglednega industri jca v Gre_ noblu. Žena mu je prinesla v doto veiik restoran, toda Saccarotti se ni mogel na« vaditi na to. da bi to podjetje vodil v re* du. Imeti je moral svoje pustolovščine, pri katerih je moral neštetokrat na vratolomen način bežati preko streh, da je ušel zasledovalcem. Pred kratkim se je vrnil lz Barcelone, ki jo je oblikoval kot tihotapec orožya. Doma so ga poznali le kot imovitega, uglednega moža, veljal je celo za največjega dobrotnika v departementu. Z brezobrestnimi posojili in darili je omogočil mnogim mlas dim ljudem, da so ©e poročili, malim kmetom je daroval zdaj kakšen motor, zdaj kakšno črpalno napravo ali kaj podobnega. Revnim ljudem je vsak mesec primaknil kakšen stotak in vsakovrstna društva je podpiral res velikopotezno. Vsi, ki so ga poznali s te strani, se danes čudijo, da bi bil mogel biti takšen dobrotnik tudi zločinec. Zgodilo se je celo, da sta dva človeka zavoljo tega poskusila izvršiti samomor. ulic žensk se je poročil Spreobrnil se Je, ko je prišla prava ... Eden največjih m najbolj čudAih klubov, kar jih imajo na Angleškem, je »Zveza samcev«. Ta klub, ki že njegovo ime izdaja glavno njegovo zapoved, namreč to, da se njegovi člani ne smejo poročiti, je še pred nekoliko dnevi samo v Londonu štel nad tisoč članov. Ena sama poroka pa je zadostovala, da je število članov v teku 24 ur padlo za polovico. Zveza samcev je klub, ki segajo njegovi početki v 18. stoletje. Njegovi člani so bili znani kot veliki sovražniki žensk. Zastopali so stališče, da morejo moški prav do- »Vi bedak, vaš prihod mi je pokvaril vpe posnetke!* (»Everybodys weekly«) bro izhajati tudi brez ženske. Pred dvema mesecema je to društvo zadel že težak udarec, ko se je neki njegov član zaročil s članico kluba s podobnimi, samo na žensko stran obrnjenimi smotri. Takrat je napel Louis Kaufmann, predsednik Zveze samcev, vse moči. da bi razbil to zaroko. In mu je tudi uspelo. Štirinajst dni pozneje se je zaroka razdrla in Kaufmann je trium-firal. Ni se pa veselil dolgo časa. Po tem dogodku je prišla nadenj prava poplava pisem, večinoma s strani londonskih žensk, ki so njegovo dejanje hudo grajale. Neka mlada Londončanka mu je pisala dobesedno: »Tudi vi se boste spremenili, dragi prijatelj, ko boste zadeli namreč na pravo!« Ta prerokba se je uresničila. Prišla je prava in Kaufmannova ura je odbila. Poročil se bo. Mlada Londončanka, miss Kath-leen Lowther Morrisova, ki je samčevsiki zvezi priredila takšen poraz in ki se hoče poročiti s 57-letnim samcem, je izjavila, da je bivša načela svojega zaročenca prekucnila v eni uri, potem ko sta se videla. Seveda je zelo ponosna na svojo zmago in se bavi ta čas s tem, da sortira stotine izjav, ki jih pošiljajo člani zveze vsak dan njenemu zaročencu in s katerimi izstopajo iz kluba... LAHKE TKANINE, VOLNEN FRESCO, »TROPICAL«, PLATNO i. t. d. za vroče dneve priporoča tvrdka DRAGO SCHWAB. LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C. 7. Obleke, plašči iz balonske svile, dežni plašči in pelerin ce vedno v zalogi. Japonci brez ovratnic Uradniki japonskega finančnega ministrstva so sklenili, da ves čas, dokler bo tra» jala vojna, ne bodo več nosili ovratnic. V ministrstvu ne bodo eervirali odslej niti kave niti čaja, niti sadja. Štedljivost se je pojavila v vseh družabnih krofih. Svečanih pogostitev ni več razen v primerih, kjer za poslovilne slavuosti za vojaštvo. Japonci opuščajo tudi darove ob pose tn ih prilikah in v prazničnih dneh. Kolika rok stisnemo Neki avstralski magacin se bavi z vprašanjem. koliko rok strese človek v petdesetih letih življenja. Članek meni, da stisne Londončan s povprečno velikim krogom znancev v tej dobi okrog 100.000 rok, torej dnevno šest. Parižan še rajši stresa roke, to stori kakšnih 15-krat na dan, Američani pa so v tem oziru za čudo zmernejši, zadostujejo jim štiri roke na dan. Nemci stresejo dnevno 10 rok, Španci pa 30, torej v petdesetih letih okroglo pol milijona. Hvaležni pacienti Vrli Finci se zobozdravnikom za bolečine, ki jih morajo pretrpeti med obravnavo, oddolžujejo « tem. da jim navzlic opominom ne plačujejo računov. To bi ne bilo samo na sebi nič posebnega, dogaja se tudi drugod tako, toda na Finskem je stvar še posebno huda. Število :mtt ■ i p kov- glede plačila je tam toliko, da eo se zobozdravniki odločili objavljati črne liste, v katerih 00 zapisani vsi. ki so jim kaj dolžni. Izraču« nali so, da znaša skupna vsota vseh tak* snih dolgov okrog 8 milijonov v našem denarju. Ženske — državnlce V Budimpešti so zaključili svetovni kongres poklicno zaposlenih žena z diskusijo o ulošumski ljudi« napram rdečim favoriti. BASK je že lani odnesel Jucoslaviji vse štiri točke, prvič z 1 : 0, drugič s 4 : 0. za letošnjo sezono pa se je med IiaaPi!§ča«. p. Murska Sobota dobi roman »Belfegor«. Marij Bogateč, Sv. Križ 170. pri Trstu dobi ~ Roman treh src«. Jožef Rupnik, Prokuplje. Moravska banovina, Fran jo Ferjan, Jesenice, Gospo-svetska 24. Breda Vagaja, Novo mesto, E. Zavadlav, Manojlovac—Oklej, Primorska banovina in Adolfina šharabot Mai-da (Catanzaro), Calabria, pa dobe po eno knjigo revije »življenje in «vete. „JUTROVA" POSVETOVALNICA Davčna M. X. R. — Imate trgovino z mešanim fefagom. Prodajate pa tudi bicikle. Davčna uprava Vas Je obdavčila po določbi § %. zak. o skupn. davku na poslovni promet in sioer od razlike med stvarno prodajno ceno dovršenega bicikla s pribitkom stranskih stroškov po odbitku vrednosti sestavnih delov, iz katerih je dvokolo sestavljeno in sa katere je bil skupni davek plačan pri imiza oziroma ga je plačal domači proizvajalec. Ali je davčna nprava upravičena zahtevati od Vas plačilo skupnega prometnega davka, ker zložite sam-JB normiran skupni prometni davek z 2.5% (post. 791), bi Vam svetovali, da izzovete odločbo upravnega sodišča. Ker gre samo za pravilno interpretacijo zakona, ki se nam baš v tem primeru ne zdi docela jasen, boste morda uspeli. — T. E. v R. na P. — Leta 1916. ste bili vpoklicani v vojaško službo, v kateri ste prebili na italijanski fronti 29 mesecev. Ob Pijavi ste bili močno ranjeni v levo roko, nakar so Vas poslali v bolnico in nato h kadru, kjer ste dočakali preobrat. Leta 1919. ste bili ponovno na naboru, a so Vas spoznali za stalno nesjwsobnega. Ali pod-ležete plačilu vojnice? — Na žalost! Vsi vojni napori in ranjena levica Vam žal ne pomagajo, če ste bili na ponovnem naboru spoznani za stalno nesposobnega. Čl. 228. zakona o ustroju vojske in mornarice namreč določa, da morajo plačevati vojnico med drugimi tudi vsi staino ali začasno za vojno službo nesposobni, če pa radi ranjene roke uživate invalidnino, ali če dokažete, da ste postali nenamerno n«sposobni v vojaški službi (po preobratu), boste plačevanja vojnice oproščeni. Najbolje je, da se zglasite pnlično z vsemi vojaškimi listinami pri komandi pristojnega vojnega okrožja, kjer prejmete vsa morda še potrebna pojasnila N. S. V. M. — Od enodružinske, leta 1932. dozidane hiše, Vam je davčna uprava od leta 1932. odmerjala na osnovi čiste najemnine odnosno najemne vrednosti 360 do 1188 din letne /gradarine. Kosmata letna najemnina oziroma najemna vrednost je bila po davčni upravi za leta 1932. do 1938, ugotovljena z zneski od 667 do 13200 din. Hiša ima le eno kompletno stanovanje v visokem pritličju, pod streho eno sobo in kabinet ter kletne prostore, v katerih se shranjujejo razni predmeti. Kompletno stanovanje v visokem pritličju s pripadajočim kletnim prostorom je od 15. VII. 1937 oddano v najem za letnih 9000 din, Vi pa uporabi .jate kot hišna lastnica s svojo sorodni-co podstrešno sobo s kabinetom. Vaše stanovanje je ocenila davčna uprava za 1.1938. z letno najemno vrednostjo 4200 din, kar se Vam zdi odločno pretirano. Za to oceno je davčni upravi služilo slično stanovanje hiše v isti ulici, ni pa ga bila voljna primerjati s sosedovo hišo, ki. ima isto raz-poredbo stanovanjskih prostorov kakor Vaša ter je bila dograjena prav tako 1.1932. Tudi je bila prva leta glede najemne vrednosti ocenjena s prav istim zneskom kot Vaša hiša. Kako morate sestaviti pritožbo na upravno sodišče in kaj vse v njej navesti? — Zelo zamotana stvar! če odklonilna odločba dravske finančne direkcije na Vaš priziv še ni pravomočna, odnosno če od nje vročitve še ni potekel 30-dnevni rok, potem se proti odločbi finančne direkcije pritožite na upravno sodišče v Celju. Formalno in na široko razpredati, kako Vam je sestaviti pritožbo za leto 1938 — za vsa prejšnja leta je prepozno — tega storiti seveda ne moremo. Pač pa se v splošnem držite teh-le smernic: V pritožbi morate izpodbijati samo uradno ugotovljeno najemno vrednost svojega lastnega stanovanja, ki zanj davčna uprava po Vašem mnenju ni zbrala pravega ali Vaši hiši ustrezajo-čega primerjalnega objekta (parifikata). Pred vsem pomnite, da se določa vrednost najemnine na osnovi pogodbe med lastnikom in najemnikom, v drugi vrsti pa, t. j. če pogodba ne ustreza dejanskemu stanju, s primerjanjem (parifikacijo). Izključno pa-rifikacijski postopek uporabi davčna uprava takrat, kadar zgradba ni dana v najem nego jo uporabljajo lastnik sam ali njegovi rodbinski člani. Razen tega se ugotavlja davčna osnova samo s parifikacijo tudi, če se odstopi zgradba ali del zgradbe drugemu v rabo. Ivo se opravlja primerjava — kar velja ravno za Vaše stanovanje — mora davčna uprava paziti na vse okolnosti in dejstva, od katerih je zavisna višina najemnine, in mora na davčni prijavi sami razložiti, kako je postopala, in popisati objekt, s katerim se je opravila primerjava in navesti vse podobne momente med objektom, ki se je primerjal in objektom, s katerim se je primerjal. Razen tega pa mora davčna uprava navesti na prijavi tudi še neko število drugih objektov, podobnih objektu, ki primerjal, da dokaže, da tisti objekt, s katerim se je izvršila primerjava, ni dan v najem ob izjemnih okolno-stih, ki bi utegnile povzročiti zlasti višjo najemnino. Uveljavite v svoji pritožbi tudi izrecno zahtevo, da si davčna uprava ogleda od Vas predlagano primerjalno zgradbo, ki tako glede gradbenega načina kot raz-poredbe stanovanjskih in pomožnih prostorov dejanski sliči Vaši hiši. pa smo uverje-ni, da bo upravno sodišče odklonilno odločbo dravske finančne direkcije radi formalnih nedostatkov razveljavilo ter za leto 1938 odredilo ponovno priredbo zgradarine. F. L. v B. B. — Kakšen davek morate plačati za svojo služkinjo? — O tem smo že enkrat govorili. — Davek na dohodek hišnega služabništva znaša na leto 50 din za vsako osebo. Za dokaz o plačanem davku služi davčna karta, ki se mora nabaviti najkasneje do konca meseca januarja vsakega leta, odnosno v 15 dneh po sprejemu v službo. Davčna karta, ki jo dobite pri pristojni davčni upravi v R., velja za leto dni za eno služabniško osebo, neglede na osebo, čas zaposlitve in višino dohodka. Ako nabawlbe pravočasno, boste kaznovani s 5 kratz» vrednostjo davčne karte. Karta se glasi na ime poslodavca in jo mora ta nabaviti; plačani davek pa si lahko nadomesti od uslužbenca. — »Zapuščina«. — Po umrlem L L Vam je bila iz zapuščinskega sklada p riso jena terjatev, ki ste jo iztožili že pred upnikovo smrtjo, z obrestmi in s stroški vred. b-sklepa sreskega sodišča pa ste razvideli, da Vam je sodišče odtegnilo rentnino in jo brez Vašega sporazuma odvedlo davčni upravi. Zdi se Vam, da bi se to brez Vaše vednosti ne smelo zgoditi. Tudi ste v dvomu, če je bil račun pravilen. Kaj zdaj in kaj na? ukrenete, da si boste na jasnem? — Bržčas ste bili med tem časom (6.—11. VIII. t 1.) že prejeli od davčne uprave potrebno obvestilo, ki ga v označenem roku lahko izpodbijate. Če pa se to proti pričakovanju še ni zgodilo, stopite k davkariji z zahtevo, da Vam to obvestilo takoj izda. Zneska terjatve, obrestne mere in davčnega zneska v svojem pismu niste navedli, kar končno tudi ni važno. Merilo za Vas in vse slične primere je zakon, ki določa, da mora sodišče za sodno terjano terjatev pobrati pripadajočo rentnino in jo odvesti davčni upravi. Sodišče ne sme zneska izročiti upniku, preden mo davčna uprava ni sporočila vseh podatkov, ki se nanašajo na odpremo rentnine. To pa mora davčna uprava po najnovejšem storiti že tekom 24 ur. Ne bodite nervozni in postopajte kratkim potom po našem nasvetu! — Popravi! V odgovoru, objavljenem v zadnji številki pod šifro F. B. v Z., postavi namesto besed »tekom 10 dni« besede »tekom 14 dni«! — Pravna D. T. M. Nepojmljivo se vam zdi, da morejo kmetje, ki se smejo poslužiti določil uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, doseči celo več kot 50 •/§ znižanje svojih dolgov. — Tako znižanje je normirano v uredbi, ki je izdana na podstavi člena 98 fin. zak. za leto 1936 in 1937 in na noveli k tej uredbi, izdani na podstavi § 90 fin. zakona za leto 1937/38 po ministrskem svetu na predlog pristojnih ministrov. Uredbe so izdane v občem interesu in dvomimo, da bi na kakršenkoli način mogli doseči nekaj v vaš prid. Le na zakonit način se bo moglo sedaj veljajoče uredbe spremeniti. Vpraševalci pod šifro »Dota«, »Poroka« in »M. G« bodo dobili odgovore šele potem, ko pošljejo naši posvetovalnici svoje točne naslove. Odgovarjamo le na vprašanja naših naročnikov. »Prikrajšan«. Brat vam je izplačeval dediščino v mesečnih obrokih, zadnjega obroka pa vam noče izplačati in zahteva pred izplačilom od vas izbrisno pobotnico. — Vaš brat je upravičen zahtevati od vas pobotnico oziroma v tem primeru ker hoče doseči vknjižbo izbrisa vaše dedne terjatve, ki bremeni na njegovem zemljišču, — šele v trenutku, ko vam je zadnji rok tudi res izplačal. Nikakor niste dolžni izročiti pobotnico poprej, dokler nimate denarja v rokah. Ako bi vam pa zadnjega obroka ne hotel izplačati zlepa, ga resno opomnite na plačilo in če bi bil opomin zaman, vložite tožbo pri pristojnem sodišču v okolišu, v katerem ima vaš brat svoje stalno prebivališče. J. Z. C. K. Ko je bila vaša soproga še v službi kot trgovska sotrudnica, je imela pri svojem službodajalcu shranjeno hranilno knjižico. To hranilno knjižico je za-rubil in vzel v hrambo trgovčev upnik. Kako bi jo mogli dobiti nazaj. — Zoper rubež, ozir. izvršbo more Vaša žena zgraditi oporek iz razloga, ker ima do hranilne knjižice, na katero se je opravila izvršba, tako pravico, ki zaradi nje izvršba ni dopustna. Svojo lastninsko pravico naj vaša žena uveljavlja, — ako ji upnik po opominu in zlepa knjižice noče vrniti, — s tožbo. Toži lahko oba, tako upnika, kot tudi svojega prejšnjega službodajalca in v tožbi zahteva, da sta ji dolžna priznati lastninsko pravico do knjižice in ji jo tucfi izročiti. Tožbo more vložiti pri onem sodišču, ki je na prvi topnji dovolilo izvršbo — rubež in hrambo hranilne knjižice. Ako je pa izvršbo izvršilo drugo sodišče in ne dovolilno sodišče, naj pa vloži tožbo pri tem sodišču, ki je izvršilo rubež in opravilo hrambo. Ako je vaša soproga siromašnega stanu, more pri občini dobiti ubožno spričevalo in tožiti s tem spričevalom, da je tako oproščena vseh taks tekom pravde. »Tezno B.« Kako bi mogli odpovedati najemniku, s katerim ste dogovorili najemno pogodbo do 1. 1940, ker noče plačevati pogojene najemnine. Po zakonu smete odpovedati najemniku, ako je po opominu s plačilom najemnine tako v zamudi, da po preteku roka ni popolnoma plačal najemnine. Odpovedati boste morali sodno, ker drugače najemnika ne boste mogli prisiliti k izselitvi. Stopite na uradni dan na pristojno sodišče, da vam bodo sestavili pravilno sodno odpoved. Ako vam dolžne najemnine ne bi hotel plačati, vložite tožbo na plačilo najemnine in predlagajte, da se najemnikove stvari popišejo zastavno vam v korist. S pismeno odpovedjo, ki ste jo poslali najemniku, ne boste mogli doseči deložacije. »Higijena«. Kako bi mogli doseči, da sosed ne bi zlival gnojnice v jarek, ki pelje proti vašemu zemljišču, kar vam povzroča velik smrad in škodo. Trdite, da za odtok gnojnice sosed ni poskrbel, da gnojnica zaostaja in da se vam dela v mnogih ozirih velika škoda. Poskusite ponovno z intervencijo pri sreskem načelstvu doseči, da bo občina, ki uživa sosedno posestvo, že iz higijenskih razlogov poskrbela za pravilen odtok gnojnice. Ako bi tem potom ničesar ne dosegli, vložite proti sosedu tožbo in v njej zahtevajte, da se mora sosedu prepovedati, da bi uplival od svojega zemljišča z odtokom gnojnice in s smradom več kolikor pa presega to po krajevnih razmerah običajno mero in da bi s tem kratil v vašem kraju navadno rabo zemljišča. Le na ta način boste mogli omejiti sosedovo lastninsko pravico, ki se mora izvrševati le tako, da se s tem ne posega v vašo sosedstveno pravico. »Meja«. Radovedni ste ali sme postaviti sosed hišo tik ob vaši meji oz. koliko metrov od meje. O priliki stavbnega ogleda, ki ga bo odredilo občinsko oblastvo na prošnjo soseda, ki namerava zidati, morete ugovarjati vse, kar smatrate v zaščito vaše lastninske pravice za potrebno. Ker nam niso znani tozadevni gradbeni predpisi v vašem kraju, vam svetujemo, da se obrnete .na občino, kjer vam bodo dali po- »DH St, 8«. Ker Je vaš prfimek nega značaja bi radi spnememli svoje rodbinsko ime. Spremembo rodbinskega imena boste mogli doseči le z utemeljeno prošnjo, ki jo morate nasloviti na pristojno sresko načelstvo. Prošnjo bo rešila pristojna banska uprava in morate predložiti krstni list in rojstni list in domovinski list. Le na ono sresko načelstvo bo vložiti prošnjo, kjer ste domovinsko pristojni. Višina takse ni odvisna od tega, ako bi zaprosili le za spremembo nekaj črk rodbinskega imena. Prošnjo kolekujte z Din 30.—, priloge po din 3.—, za odločbo pa priložite v taksnih markah Din 75.—. »F. R.« Kako smete uporabljati v najem vzete prostore. Po zakonu so najemniki in zakupniki upravičeni, rabiti in vživati najemne in zakupne stvari v smislu pogodbe, ki so jo sklenili z najemodajalcem. Smejo jih dati tudi v podnajem, ako je to mogoče brez škode za lastnika in če to v pogodbi ni bilo izrečno prepovedano. Vsekakor boste smeli uporabljati najemne prostore iz katerih nameravate preseliti trgovino, za skladišče ali kaj drugega. Toda le v obsegu kot dosedaj, da se ne bi prizadejala lastniku morda kaka škoda. Zdravniška B. F. Murska Sobota: Najučinkovitejše zdravilo proti rani želodca? — V prvi vrsti je treba urediti prehrano. Prepovedano je: meso, mesne juhe, začimbe (poper, paprika), alkohol, nikotin, sveži kruh, sadje. Poleg tega pridejo v poštev razne injekcije in končno v gotovih okoliščinah operacija. O načinu zdravljenja odloči zdravnik. Šmarje ta p. Celje: Imate stalno gost izloček iz nosa, pred 17 leti ste bili operirani na polipih, eno nosnico imate še vedno zaprto. — Vzrok vaših težav je verjetno kronično vnetje kake obnosne votline. Pojdite k specialistu za nosne bolezni in ne odlašajte. Slabi zobje: Popolnoma soglašam z vašim zdravnikom, ki vam je nasvetoval — Vigantol — in vam morem to samo priporočati. Išijas: Preboleli ste že enkrat išijas in torej veste, da je to včasih zelo dogotraj-na bolezen. Poleg drugega, kar vam je itak znano, vam morem toplice v Čatežu samo priporočati in si obetam, da vam bodo toplice znatno skrajšale dobo zdravljenja. M. Z. Brnce. Imela ste 3 normalne porode, četrtič ste pa splavila v 6. mesecu. — Krvavenje, ki je nastalo po tem, smatram za navadno čiščo. Vzrok še naknadnega močnega krvavenja pa je bil verjetno za-stanek dela posteljice, ki se je potem izločila. Ugotovila se je nadalje nepravilna lega maternice. Vprašujete, da Ii je potrebna operacija? Ako bi bila potrebna operacija, mislim, da bi jo vam nasvetoval že dotični zdravnik, ki vam jo je ugotovil. Ne morem pa tega reči jaz, zlasti ker ste mi povedali samo diagnozo, niste pa opisali težav, ki jih imate. Napačnih leg maternice je več vrst in je tudi zdravljenje zelo različno. Verjetno pa je, da je to v zvezi s prekomerno krvavitvijo. Cvetka: Ali se da homoseksualnost odpraviti z operacijo, ali protistrupi? Omenjena napaka je deloma prirojena, deloma igra veliko vlogo okolica. Kot tako jo srečujemo pogosto v raznih internatih, v širšem pomenu besede n. pr. vojašnicah, kaznilnicah L dr. Operacija seveda ne pride v poštev. Poskušalo se je s hipnozo, pa tudi niso bili uspehi zadovoljivi. In tako ostane to več ali manj nerešljiv problem. Mogoče bodo nadaljnja raziskovanja o hormonih prinesla kaj več luči v to zamotano zadevo in s tem pokazala tudi pot k Radikalnemu zdravljenju. SJ.S. Pojdite k zdravniku za očesne bolezni! Vsled pomanjkljivih podatkov vam ne morem nič določnega odgovoriti. F.: Kar se tiče naprave jogurta, sem vam že enkrat odgovoril, da se obrnite na kakega kmetijskega strokovnjaka, ker ni stvar zdravnika, da bi vam tolmačil tehnični postopek izdelave. Na vaše drugo vprašanje vam zaradi pomanjkanja prostora ne morem odgovoriti. Isti: Zjutraj opažate otekle noge ln roke. Pri obolenju srca opažamo ta pojav običajno zvečer. Vendar mislim tudi v tem primeru, da gre za obolenje srca. Isti: V vašem primeru je gotovo vzrok nerednemu bitju srca oslabljenje srčne mišice in poapnenje žil. Pojdite k zdravniku. Celje B: S tem, da je izostalo dvakrat mesečno perilo, je podan zadosten razlog, da je treba misliti na nosečnost. Običajno opažajo žene tudi, da se povečajo prsa, nastopa bruhanje, nerazpoloženje itd. Po vaših datiimih sodeč mislim, da. gre za 2 in pol mesečno nosečnost. Zdravniška preiskava bi še bolj pojasnila pravo stanje, kot morem jaz na daljavo. B. J. Vevče: Preboleli ste grižo, kasneje ste bili operirani vsled rane na želodcu. Sedaj se vam pretaka po črevih, bolečine gredo v hrbet in glavo, srce vam hitro bije. Blato je vedno redko in mastno. Dejstvo, da so vam v bolnici po operaciji našli, da imate premalo kisline, me ne iznenaduje. To je ravno zmisel operacije, da se zmanjša količina kisline. Priporočam vam, da ne uživate mleka, ker ga sedaj vaš želodec težko prebavi. Pač pa lahko uživate meso, razne solate in vino v manjših količinah. Poleg tega je potrebno, da dobite še neko zdravilo, ki vsebuje neko gotovo kislino. Glede recepta se obrnite na vašega zdravnika. Poleg tega je potrebno, da uživate še naprej zdravila, ki so vam bila predpisana, t. j. pankreon in choleflavin. Smisel tega je namreč ta, da dobi vaše telo prebavne sokove, ki jih nima v dovoljni meri in vsled česar nastopajo opisane težave. 6. N. Kranj: Star ste 15 let. Opažate, da se zelo redite, da si ne jeste veliko. Opažate, da je spolovilo majhno in vneto. — Sumim, da imate t. zv. fimozo, kar zahteva majhen operativen poseg, ki ga vam priporočam, ker se vam gnoji in bi odlašanje samo poslabšalo celo stanje. Vaše nenavadno debelenje pa je v zvezi z motnjami v izločevanju nekih žlez. Ko pridete v bolnico, opozorite zdravnika na to, da se uvede zdravljenje tudi v tej smeri. Romana: Iz vašega dopisa mi ni popolnoma jasno, da li ste dobila kapa vico šele potem, ko ste že rodila, ali ste bila okužena že pred porodom? V prvem primeru je možnost, da še zanosite podana, v drugem pa je ta možnost manj verjetna. Običajno zanosi taka žena samo enkrat. Vnet- SAH ▼ nedeljo je bil v Osijeku redni letni občni zbor Jug. šahovskega saveza. Predsedoval mu je predsednik saveza, predsednik narodne skupščine g Stevan Cirič. Slovenske klube sta zastopala g. prof. Sila za Mariborski š. k ter podpisani za Ljubljanski š. Celjski š. k. in Amaterski š- k. (Ljubljana). — V otvoritvenem govoru je predsednik g. Cirič zlasti pouda ril izredni pomen našega šahovskega življenja, češ, da naši šahisti s svojimi uspehi prekašajo vse naše športnike. Sledila so običajna odborniška poročila, iz katerih je med drugim razvidno, da je število v sa-vezu včlanjenih klubov naraslo za 9 na 49, s skupno 625 člani. Glavni predmet razprave je bilo vprašanje uprave »Šahovskega Glasnika«. Poudarjeno je bilo, da je sicer v redu delovalo uredništvo lista administrativne težave pa so slej ko prej take, da ogrožajo obstoj lista. Občni zbor je končno sprejel glede »Šahovskega Glasnika« več sklepov, m. dr., da se list za enkrat ustavi, (št. 5. in 6. XI. letnika, ki sta že tiskani, bosta predvidoma v kratkem še izšli) in da se vsi klubi naprosijo, da pošljejo do 30. septembra predsedni-štvu saveza podatke o številu interesentov za list ter predloge o njegovem nadaljnjem izdajanju. Novi odbor saveza bo potem o usodi lista dokončno odločil. Izvoljen je bil naslednji novi savezni odbor: predsednik g. St Cirič, podpredsedniki: I. odvetnik g. M. Cvijanovič (Beograd), II. prof. g. S. Osterc (Ljubljana), III. (poslevodeči) bančni Prokurist g. J. Prokop (Zagreb). Člani poslovnega odbora v Zagrebu so še gg. prof. A. Astaloš, prof. Pavlovič, Magdič, Finderle, ing. Rainer in prof. Gorski, člani širšega upravnega odbora pa gg. Nedeljkovič, Tot (oba Beograd), dr. Trbojevič (Sombor), Bolha (Ljubljana), prof. Sila (Maribor), dr. Po-povič (Osijek), Zivanovič (Subotica), Kul-žinski (Novi Sad). Revizijski odbor tvorita gg. Kneževič in Rožič (oba Zagreb)'. — Pri slučajnostih je bil m. dr. Furlaniju za njegov uspeh na ljubljanskem mednarodnem turnirju priznan naslov jug. nacionalnega mojstra. Nadalje je g. predsednik Cirič sporočil, da je g. Kostič stavil savezu predlog, da se mu prizna na podlagi njegove zmage na ljubljanskem mednarodnem turnirju naslov državnega prvaka za tekoče leto. G. predsednik je glede tega avtentično pojasnil, da velja naslov državnega prvaka v Jugoslaviji vedno od 1. januarja do zadnjega decembra odgovarjajočega leta, da pa se letos oficielni turnir za državno prvenstvo ne bo vršil. Ker pa se je letos že vršil v Ljubljani mojstrski turnir, na katerem je sodelovalo tudi pet najboljših naših mojstrov, da je nastalo vprašanje, da se g. Kostiču za njegovo zmago naknadno prizna naslov prvaka, ki letos ni oddan. G. predsednik je menil, da bi taki proglasitvi upravičeno lahko oporekali drugi naši mojstri, ki bi bili morda v Ljubljani bolje igrali, če bi bili vedeli, da gre za naslov prvaka. Na drugi strani, je dejal g. predsednik, da tudi ni mogoče sprejeti predloga podpisanega, da naj se g. Kostiču za njegovo zmago prizna prvo mesto na ranglisti naših šahistov. Podpisani da je imel v inozemstvu letos take uspehe, da bi to bilo zanj nepravično, prvo mesto na ranglisti da pomeni več nego prehodno državno prvenstvo. Na podlagi vsega tega je stavil g. predsednik Cirič predlog, da občni zbor sprejme: »da zmaga g. Kostiča v Ljubljani odgovarja po svoji vrednosti zmagi na turnirju za prvenstvo Jugoslavije in da se v oficielno listo jugoslovenskih prvakov vnese tudi ime g. Kostiča, za 1. 1938.« Ta predlog, ki le na tako fin način kompromisno rešil težki problem, da je dal Kostiču primerno priznanje, ne da bi koga občutno prizadel — saj naslov prvaka formalno le ni bil podeljen — je občni zbor brez debate soglasno sprejel. Končno je bilo še določeno, da se nac. amaterski turnir za 1. 1939 dovoli Amaterskemu š. k. v Zagrebu, za 1. 1940 pa da se rezervira Celjskemu š. k. Četrti nacionalni mojstrski turnir je bil odobren za letošnji Božič Zagrebškemu š. k.-u. Občni zbor je potekel v najpopolnejšem redu in miru, vsi sklepi so bili sprejeti soglasno. Ka občnem zbor« v Osfjefcn je ti vzoč tudi g. Kostič, ki proti sklep« o drž. prvenstvu m protestiral. Dne 9. t m, torej dva dni po občnem zboru, pa je objavil g. Kostič v »Vremenu« daljši članek pod naslovom: »Ko je, ustvari, zvanični šahovski prvak Jugoslavije?« V njem najprej po svoje podaja historiat dosedanjih tekem za jug. drž. prvenstvo, pomešan z napadi na g. dr. Vidmarja in mene. Dalje skuša dokazovati, da mu je za zmago v Ljubljani treba »automatično« priznati naslov državnega prvaka, ne glede na ta, ali je bil turnir oficielen ali neoficielen. G. Kostič nadalje m. dr. trdi, da je njegov uspeh v Ljubljani pomembnejši nego rezultati podpisanega v tekočem letu, pri tem pa turnirje v Noordwijku in Harz-burgu enostavno — zamolči! Koncem koncev pa prav ostro celo pravi, da je od podpisanega »nasilno« in »nepravedno«, da mu naslova prvaka ne prizna ter da »nije ni malo sportski«, da »traži« podpisani, da Kostič z njim igra match za prvenstvo, ko Kostič tega v 1. 1936 in 37 vendar tudi ni zahteval. — Ni sicer običajno odgovarjati na izjave in napade g. Kostiča, ki imajo vedno svoj posebni, preko mej države znani ton in ravno tako stvärnost Tokrat pa moram le napraviti izjemo, ker bi se sicer sklep, ki je bil o vprašanju drž. prvenstva za tekoče leto sprejet v Osijeku, pokazal v popolnoma napačni luči. Naj predvsem prav na kratko ugotovim, da je razlika med mednarodnimi privatnimi in oficielnimi prvenstvenimi turnirji natančno znana po vsem širnem svetu vsakemu šahistu in vsakemu športniku in da je ravno tako znano, da se športni naslovi naknadno običajno ne podeljujejo, ker bi sicer večina tekem postala iluzorna. Nadalje pa je popolnoma netočna Kostičeva trditev, da bi bü jaz zahteval match z g. Kostičem, saj za to kot uspešnejši mojster ne bi bü imel povoda. Pač pa sem p» ljubljanskem turnirju predlagal kot fair solucijo peteromateh najboljših naših mojstrov za naslov prvaka in Kostič je ta predlog pred mnogimi pričami v Ljubljani in Zagrebu — sprejel! Tem bolj značilno je, da se naknadno odloči za drug način osvojitve prvenstva, za katerega formalno nima osnove. Nasprotno sem ravno jaz 1. 1936 in 37., ko sem na popolnoma legalen in korekten način postal prvak, ponovno Izjavil, da sem z vsakim našim mojstrom pripravljen igrati match za prvenstvo. G. Kostič pa se te prilike nikdar ni hotel po» služiti in se je tudi sedaj ne! Tako torej izgleda stvar z mojim »ni malo sportskim« postopanjem. Mnogo preje pač zasluži ta očitek ravno Kostičeva akcija v celi tej zadevi, ne glede na to, da bi bilo ravno g. Kostiču v mnogih primerih mogoče dokazati izrazito nešportno postopanje na šahovskih prireditvah. O tem bi vedelo to in ono povedati še ravno vodstvo ljubljanskega mednarodnega turnirja. Turnir za nemško prvenstvo v Oeyn-hausenu je končal z visoko zmago Eliska-sesa, ki je oddal samo 5 remijev ter brez poraza dosegel 12% točk iz 15 možnih, 2% točki več nego sledeči na tabeli. Da je Eliskases po priključitvi Avstrije brez dvoma najmočnejši nemški mojster, je bilo sicer itak že znano in ponovno poudarjeno. Kljub temu je sedanja njegova zmaga pomembna, ker daje mlademu velemojstru kot nemškemu prvaku še več pravice za udeležbo tudi na največjih turnirjih. — Dosedanji prvak Kieninger se je dobro držal do predzadnjega kola, ko je izgubil z Eliskasesom. Nato je z nadaljnjim porazom v zadnjem kolu še bolj povečal diferenco ter ga je celo Mona-kovčan Michel še dohitel in z njim z 10 točkami razdelil 2.—3. mesto. Četrti je z 9 točkami postal Engels, ki je imel zelo slab start, pa si potem odlično opomogel. 5.—6.—7. mesto dele prof. Becker, Koch in K. Richter z 8%. Od prvega in slednjega je bilo pričakovati več, Berlinčan Koch pa je zabeležil nepričakovan uspeh. Poleg Monakovčana Kohlerja, ki skupno E Rell-stabom z 8 točkami stoji na naslednjih mestih, je Koch edini zastopnik conskih predturnirjev, ki se je na turnirju mogel uveljaviti. Slede na listi še: H. Herrmann 7, Reinhardt 6%, Eisinger, Kranki, Schmitt 5%, Nowarra, dr. Weil 3Vz. Vasja Pire. Križanka št. 40 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. bolezen, 6. zamenik staroste SKJ, 10. zločinci, 11. priprave za merjenje časa, 12. okras slona. 13. hrana, 14. romanska nikalni-ca, 15. glej, na!, 18. žensko krstno ime (množ.), 19. romanski spolnik, 20. beseda iz očenaša, 21. kratica za »Jadransko stražo«, 22. starosta češkoslovaškega Sokola, 26. veznik (pesn.), 27. oče (češ.), 28. obžalovanje, 31. trata, livada, 32. okrajšava za češkoslovaško sokolsko organizacijo, 34. pisemska okrajšava, 35. nedoločni zaimek (sred. sp.), 37. predlog, 39. majhen delec snovi, 40. znamenit fizik (fem.), 42. svetinja, svetniški ostanek, 46. ime bolgarske telovadne organizacije, 47. svetpvna prvakinja v telovadbi, tudi funkcionar v kateri. hierarhiji, 48. vzklik, 50. vinska sadika, 51. zemljepisni pojem, 55. zaključek orodne vaje, 56. Južni Slovani Navpično: L kemična sestavina (oster duh), 2. osnovne ceiioe sokolske organizacije na podeželju, 3. vojaški pratež, 4. drag, ljubek, 5. veznik (pesn.), 6. vas pod Krimom (narobe), 7. sila, potreba, 8. telovadna priprava, orodje, 9. mrzla shramba, 15. kazuar, 16. doba, stoletje, 17. zaimek, 23. domača žival, 24. mednarodna označba za stoji, 25. čajno pecivo, 29. člani naše telovadne organizacije, 30. kratica za našo sokplsko organizacijo, 33. vodna žival (množ.), 35. podmladek Sokola, 36. moško krstno ime, 38. predsednik Slovanske sokolske zveze, odličen član poljske sokolske organizacije, 41. poljska cvetlica, 43. vpraš. zaimek, 44. srbski literat t (Kopitar!), 45. tuja, 48. cajnu «uivsi ucus-a. zena sarm> eii«.™.«.. vm- . t ^ oseh« 4Q Win. naselhina. je namreč, kijgstgptpo potttfa. owsgQÜ i g^S^L^^Ji « 53. okrajšava za »osnovni Hk«, 54. predfcogt 55. okrajšava za »sveti«. Rešitev križanke št 39 Vodoravno: 2. šah, 5. žut, Z. tar, & Altro, 10. Junak, 11. trg, 13. rak, 15. bor, 38. Ar, 19. Sokol, 20. Ra, 22. rog, 24. Bar, 98« pol, 28. Lazar, 29. Kozak, 30. Rab, 32. Lah, 33. Pat. Navpično: 1. jutro, 3. ar, 4. 5. žut, 6 .trg, 7. tur, 8. rak. 12. šah, 15. bar. 1«. Rog, YL Pat, 21. 23- kozak, M. bat, 25. Rab, 26- poi, 23« I^f)^ JACKSON GREGORT: 31 HCl SOLNCA Roman. Za trenutek je pozabil nanju in na svoje mišji. Predramil ga je slaboten glas. Ko se je naglo okre-rril, je šele opazil, da ni sam. V mračnem kotu za klavirjem je na naslanjaču sedela Betty Gordon, krčevito sklenjenih rok in velikih, plašnih oči Ko je naglo stopil k njej, se je vsa prestrašena stisnila k steni. Kendric pa se ni dal zadržati, temveč je stopil tik pred njo in ji pogledal v obraz. Bilo mu je neskončno žal, tako majčkena je bila, tako brez nade in brez moči. Njene velike sive oči so proseče zrle vanj. Prošnjo je bral v teh očeh, naj jo pusti samo. A izn nada je bil ves prevzet. V njem je zagorela strastna želja, da bi jo kakor dete vzel v roke in bi ji govoril tolaži Ine besede. Ne, otrok ni bila več. Visoko si je bila uredila svoje bleščeče rjiave lase — oči vi dno si je mnogo prizadevala, da bi bila videti lepa in dostojanstvena. Razumel je, da pravkar dozoreva v dekle. A bila je kakor roža — prav takšna, kakršno si žensko predstavljajo možje Ken-drieoveg-u kova. resnično ženska, prava vnukinja prav nič modernih babic. Mali čeveljčki z visokimi petami, krasna modra obleka, roža, ki si jo je bila v svojem obupu vtaknila v lase — vse mu je ugajalo na njej.« j »Betty Gordon*, je rekei tiha, da nihče ne bi mogel prisluškovati, »pomagati vam hočem, če boste ravnali tako, da vam bom mogel. Hočete?« Se krčeviteje so se ji sklenile roke; s težavo je spravila besedo iz sebe. »Ne vem, kaj naj počnem«, je izjecljala nazadnje. Pogled se ji je pogreznil v njegove oči; trudila se je, da bi pod lupino spoznala človeka. Prvikrat se je Jim zavedel, da se že nekaj dni ni bril; umazani obraz mu je utegnil kazati še sledove borbe na Bruceievi farmi. Zahotelo se mu je, da bi bil okopan in obrit, da bi jo lahko preveril o svojih poštenih namenih. »Slabim ljudem ste prišli v roke«, je rekel, ko ji ni imel kaj drugega reči.« »Mislil sem, da vas bo pomirilo, če boste izvedeli; da imate vsaj enega prijatelja med njimi. Jn še Amerikanca povrhu « »Kako pa naj vem, da ste mi prijatelj?« Spet se Escobar, ta je stresla od groze in se stisnila k steni »Tudi strašni človek mi je govoril o prijateljstvu, hkratu pa je ukazal, da me privedejo sem! In oni drugi, Rios, mi je govoril besede, ki niso bile prav nič v skladu s pogledom njegovih oči. In vi — vi...« »Nu? Kaj je z menoj?« »Vi tudi spadate mednje. V tej hiši sem vas našla. Vi ste ljubimec senorite Castelmar in ona je strašna! O, ne vem, kam naj se denem!« »Kdo pa vam je pravil to?« je ostro odvrnil. »Da sem ljubimec Zoraide Castelmar?« »Eno izmed deklet, Rosita. Rekla mi je, da je Zoraida vsa nora na vas. Pa da ste velik pustolovec, ki ima že mnogo človeških življenj na duši, in poklicni kvartopirec.« »Rosita je lagala. Jaz eesn ta kakor -vi« A Betty m prikrivala nezaupanja. »Davi ste odjezdili«, je odvrnila. »Z okna svoje sobe sem vas videla. In zdaj ste sami prišli nazaj. Vi niste jetnik.« »Hišo sem sme! zapustiti samo na besedo, da se vrnem. Kaj ne sprevidite, kdaj govori človek resnico? Bog ti moj, čemu neki naj bi vam lagal?« Betty so nemirno drgetale roke; nepremično je zrla vanj. Njegova ponudba jo je oči vidno primam-ljala, a jò je vendar hkratu odbijala; lovila se je zdaj sem, zdaj tja, kakor plaha ptička pred pogledom kače. »Kaj naj torej storim?« je vprašala nazadnje. »Niti malo ne kani m, kakor norec sedeti tu samo zato, ker mi je nekdo ukazal«, je odgovoril. »Po francosko bom vzel slovo. Vi lahko bežite z menoj,, ali pa ostanete tu in mi zaupate, da bom zunaj spravil ves vet na noge, dokler vas ne rešim« Vzdihovaje je Betty majala z glavo. »Ne vem, za kaj naj se odločim«, je nazadnje rekla pobita. Jim je razmišljal in guban čil čelo. Potem je sko-mizgnil z rameni. »To je vaša stvar«, je rekel. »Dovolj ste stari, da se lahko odločite sami. Jaz ne morem ničesar ukrepati namesto vas. A če bi bili na primer moja sestra, potem bi vas že pripravil do tega, da pobegnete z menoj. Poštena krogla mi je vse bolj po godu kakor nečiste šape ljudi, kakršni so Rios, Escobar in njuna tolpa. Hiša je zastražena okrog in okrog, a menim, da bi midva že kako smuknila Aud zfit favtl ce pretolHa do gora.« »Če bi le vedela, ah vam smem zaupafi«, je tožila Betty. Jeza je Jlmu zasijala v očeh. »Kakor vas je volja«, je kratko odvrnil. »San» to vam lahko rečem, da mi bo mnogo lažje ak begu, če mi ne bo treba skrbeti še za vas.« A takoj se je pokesal, da jo je prijei tako trckx Bila je pač siromašna, majhna stvarca, ki nikoli ni spoznala življenja, zdaj pa je hila tu čisto sama sredi najstrašnejših zagat Bolj kakor kdaj prej ae mu je zazdela, kakor da je iz zdavnaj poteklih dni,, dekle, kakršnega dandanes ne srečaš izlepa. Zmerom je v življenju imela koga, da se je obrnila nanj, zmerom se je lahko naslanjala na koga. Njen oče, njeni bratje so gotovo vse storili zanjo. Vsa njena naloga je bila, da kot ženska napravlja dom bolj domač. Bila je rojena, da bo deležna usode ljubkega, nežnega dekleta, ki lahko mirne duše drugim prepušča moške razvade. Živo je začutil Kendric, da bi, če bi tako naneslo, vse svoje življenje žrtvovala za bolnega moža, negovala bi ga brez presftanka in brez strahu; če bi njen oče propadel, ga ne bi pustila na cedilu, temveč bi mu dajala poguma in bi hrabro nasmejanega lica delila siromaščino ž njim; očividno je znala krasno šivati obleke — a če bi ji bilo treba pohoditi pajka, bi gotovo moškega poklicala na pomoč. Bog je ni ustvaril za borbo. Tedaj se je domislil Zoraide. Betty Gordon je bila vsekakor neskončno bolj po želji njegovega srca. »Samo besedo vam lahko dam«, je rekel prijazno, »da vam za vso Mehiko ne bi skrivil lasu.« ZANESLJIV yomc c h no E LE CT I ON _ j. r.uJ NIŠ!TVO, GRAJDNJA AVTOMOBILOV IN AVIJONOV. ELEKTROTEHNIKA. PROGRAM ZASTONJ. I ARILNIKI z bakrenim ali jeklenim v ognju pocinkanim kotlom KOTLI ZA 2GANJEKUHO *seh sistemov, kakor tudi pralni kotli, bakreni in aluminjasti kotli fca sadne soke, tovarniške naprave itd. — najceneje pri tvrdki dr. z o. z. LJUBLJANA, Kolodvorska 28, Tel. 37-92. Zahtevajte prospekte! . Cvci^iLlC CUAC, Ly»(UJ „Xotlarka" BLAGO za Sever, Marijin trg % esavosti - mm zahvale Z uporabljanjem Vaše vode MORANA mi je takoj prenehalo izpadanje las in novi lasje so mi porasli Slavica Aglic, Viljusi. Vaša voda MORANA je najboljše sodobno sredstvo; moji lasje so po zaslugi MORANE spet porasli in nisem več plešav. Vinko Jemrek, narednik, Sarajevo. Po petnajstdnevnem uporabljanju MORANE sem izgubil prhljaj, lasje mi ne izpadajo več, a novi lasje mi rastejo. Ivan Lalič, Lukovo. Vaši MOR ANI sem hvaležen, ona je zdravilo, ki mi je rešilo lase. Koža glave je bila okužena, sedaj je zdrava in porastli so mi že bujni in zdravi lasje. Josip, Magdic, Zagubnica. Ko sem taval okrog in iskal zdravila svojim lasem, ga nisem mogel nikjer najti, dokler me prijatelji niso opozorili na Vašo MORANO. Komaj sem porabil dve steklenici, že imam sedaj bujne in zdrave lase. imbe Ferigoš, Čoka. Z zahvalami nadaljujemo 21. t_ m. MORANO pošiljamo skupno s poštnino in ovojem po ceni din 50.— za veliko steklenico. MORANA — SPLET. iMetor o§lašufe ta napreduje t VSAKI KUPEC AX0 KOLESA je zavarovan proti nezgodi za Din 10.000.- Oglejte m lepo zalogo modernih, lepo ln solidno izdelanih AXO koles prt <- . t H. SUTTNER, Ljubljana, Aleksandrova 6. Zahtevajte brezplačen cenik! Ugodni plačilni pogoji! Mesto razpisuje »Zveza trgovskih združenj« za Dravsko banovino v Ljubljani, Gregorčičeva 27. — Prosilec mora biti naš državljan, Slovenec z odgovarjajočo visokošolsko juridično ali trgovsko izobrazbo. Znati mora perfektno slovensko stenografijo, potrebna pa je poleg smisla za organizacijo in zanimanja za gospodarska vprašanja sploh, tudi primerna govorniška spretnost. — Ponudbe je nasloviti na gornji naslov. Vsaka pro-tekcija brezuspešna in v naprej odklonjena. Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeli ! Parkete vseh vrst Izdeluje in dobavlja po nizki ceni Leo Fattlin tovarna parket in furnirja, parna žaga. Pošta: Straža pri Novem mestu. Novi naslovi FratiflJfikaiialrft nI, J, Cunje krojaške odrezke. stari papir, tekstilne odpadka, ovčjo volno, govejo dlako (aravco), — fcuplvea-teo množino ARBEITER, Mari boi. Diavska uL iS. Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din. Celuloidu! ščit, pri vratnih kljukah vam prihrani večkratno pleskanje. Vrata bodo vedno čista. Dobavlja jih SEMENIČ V. Frivoz 13, Ljubljana — tel. 86-92. Celuloid je na zalogi v vseh barvah. Sprejmejo se dobri akviziterji. PROSTOVOLJNA RAZPRODAJA raznega zidarskega inventarja kakor strojev, orodja, železnih predmetov, računskih strojev L t. d. se vrši 17. avgusta ob 8. uri v skladišča na Povšetovi cesti 39 (Kodeljevo). Interesenti se vabijo. čitajte in širite » J U T R 0« ! DAMSKE OBLEKE, pralne za dom od din 48.— naprej, cefir ia triko bluze od din 30.—, krila od 45.—, beli in kreton predpasniki od 18.—, otroške oblekce, damsko perilo, pidžame Itd. razprodaja po globoko znižanih cenah pred vselitvijo v nov lokal tvrdka F. L GORIČAR — Ljubljana, _SV. PETRA CESTA 29._ JAVNA DRAŽBA V torek, dne 23. avgusta 1938 ob 8. url bo v Hmeljniku, Pristava št. 2, p. Mirna peč pri Novem mestu dražba naslednjih predmetov : S krave, 8 konj, 1 kobila, 2 plemenski svinji, 4 junci, 1 pisalni stroj, 1 voz na peresa« ca 20.000.— kg mrve in 1000 m5 meterskil» bukovih drv. VInogradno posestvo lepo, 50 oralov, večina arondirano: vinograd-žlahtni nasad, dobro obložen, prostrani sadonosniki-žlahtni nasad, njive, travniki* polni bukovi in hrastovi gozdovi, stanovanjska in gospodarska poslopja v okolišu Ptuja PRODAM. — Le resne ponudbe pod šifro »Rodovitno« na podružnico »Jutra« v Ptuju. Ofiroétì vozički najnovejših modelov Šivalni stroji pogrezljlvl Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta JUTRO< 5t. 188. 17 JSL VUL1838. 3 Zastopnike in zastopnice inteligentne, agilne, dela-v oljne in poštene, za obislc privatnih strank na deželi in v mestih za nabiranje raročil, se takoj sprejmejo. Artikel brezkonkurenčni. Mesečni zaslužek din 2.000. Mala kavcija za kolekcijo potrebna. Obširne ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Stalno zastopstvo« 18849-5 Zastopnike, kateri redno obiskujejo zdravnike, bolnice, lekar ne in drogerije ln kateri bi poleg svojega artikla hcteli prodajati nastere 1 Petgut engle-ske provenience zfc provizijo. iščemo. Samo pls mene ponudbe z označbo rcferenclje pošljite na >Propagandu<. Beograd, poštni predal 409. pod »Svetski renotnirani proizvodi 976«. 18738-5 Zastopnike Išče za Beograd ln večja mesta, angleška exp"Zi-tura, katera dobavlja blagove tudi za posamezne obleke, v svrho prodaje privatnikom. Pls mene ponudbe pod 50577 na Publlcitas, Zagreb. Ilica 9. 18780-5 Zastopnika :a» Ljubljano, dobro u-v edinega v špecerijski Btroki s la referencami takoj sprejmemo. Pon. pod J-Epoha« na oglas isdd. Jutra. 18953-5 Potnik trgovsko naobražen, išče zastopstva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potnik -avtovozač«. 18977-5 Potnika •pecerijske stroke z več letno prakso in s kau-cijo se Išče za uvedeno marko za dravsko in savsko banovino. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Kauci ja«. 13919-5 Zastpstvo v stroki coloniale prevzamem za dravsko banovino. Pon. na oglas, odd. Jutra pod šifro nDobro vpeljan«. 19099-5 Izredna prilika dobro vpeljano ključavničarsko delavnico odstopim in prodam kompletno orodje. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Center mesta«. 19015-6 Komoden fotelj velik, nov, primeren za bolnike, prodam. Naslov v vseh. posloval. Jutra. 18934-6 Landaver nov, v surovem stanju, event. predelan v kak drug voz. prodam po ceni. Franc Vrhovec, — LJubljana Bohoričeva 6 18922-6 Ključavničarsko orodje in kompletne ter rab ljene kroglične ležaje prodam. Ponudbe pod: »Ugodno« na agenturo Pichler, Ptuj. 18903-6 Železni voz v dobrem stanju, zelo prikladen, na katerega lahko montirate drobi-lec ali motor, prodam. Nosilnost od 5 do 6 tisoč kg. Jože Planinšek, sodavičar, Litija 89. 18956-6 Gospodinje! Ali že veste da »Promet« (Nasproti Križan-ske cerkve) daje rabljene šivalne stroje v posojilo proti malenkostni odškodnini. 19013-6 Kolesa Nova in rabljena, zares prvovrstnih znamk, ŠIVALNE STROJE najnovejše, ki tudi stikajo. OTROŠKE VOZIČKE športne globoke in razne druge predmete se izplača kupiti predvsem pri »Prometu« (nasproti Križanske cerkve). 19014-6 Oficirsko uniformo pešadijsko, sokolski kroj in smoking prodam po zelo nizki ceni. Naslov v vseh posloval. Jutra. 18883-6 Staro medenino J Spalnice, jedilnice, J Motorno kolo krom, baker in cink, kupi ■—«-»—s- Ti Ha* *v> tvml v vsako količino po najvišjih cenah Rupena Lutz, Ljub ljana VII, šiška. 18941-7 Stiskalnico za seno kupim takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18851-7 Ia bukovo oglje potrebujemo frcco vagon Split. Cenj. ponudbe na »Zvijezda« trg drv in oglja Split, Krešimirova 5-1. 18755-7 Medeninaste cevi 800 m debeline 20 mm. dolžine posameznih cevi 3 m 40 cm proda Jugo-Met-ra. Tezno 2 pri Mari boru. 18807-7 Srebrni pribor dobro ohranjen kompleten za 12 oseb kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pribor kompleten« 18799-7 Baiane vage male apotekarske do pol kg kupimo. Ponudbe je poslati na ogl od delek Jutra pod Vaga«. 18577-7 Otroški voziček globok, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po »Ohranjen«. 19026-7 Foto-aparat L'.nhof. 10x15. objektiv 4.5, prodam. Vprašanja na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrsten«. 18581-7 Med cvetlični kupujem. Najn.žje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Med«. 18962-7 Stare moške obleke perilo, čevlje, pohištvo itd. kupujem — Pišite Drame Alojzija, Gallusovo nabrežje 29, Ljubljana. 19086-7 Žensko kolo prodam eliza menjam sa šivalni stroj. NaslOv v vseh posi. Jutra 18884-6 Potnike ižče veletrgovina z manu fakturo za prodajo na obro ke, brez povišanja cen, za sledeče sreze. Celje, Ko čevje ia Novo mesto. Osebe, ki so že delale v tej stioki naj se javijo na ogl. odd. Jutra pod »Veletrgo vina«. 19116-5 Krajevne zastopnike v vseh večjih mestih in krajih, se sprejemajo. Ponudbe pod fiksum in provizija. 19046-; Prodam Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja aje naslova 5 D!n. Naj manjši znesek 17 Din. Železna blagajna itoječa, ogodno naprodaj r drogeriji Poštni dom. 188 = 2.6 Wertheim blagajno težko. ognjavarno za knjige s tresorjem ter 2 hrastovi pisalni mizi po litirani ugodno prodam Ponudbe na ogl. odd jutra pod »Ognjavarna« 18253-6 Avtomatične biljardete lobro vpeljane prodam po telo ugodni ceni. Ponudbe a« ogl. odd. Jutra pod »Biljard«. 18613-6 Obednico novo, moderno, kavkaški oreh. kauč, krasno furnirano prodam. Ogled od 12.30 do 14. ln 19 do 20. Naslov v vseh posi. Jutra. 18795 6 Intilator malo rabljen po nizki ceni prodam. Gline* c-VII-23. 13801-6 Dekoracijski divan lep, velik, dobro ohranjen rečeni naprodaj v Celju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18856-6 Tricikelj irlo ugodno takoj prodam. Erlte, Jezica pri Ljubljani. 19164-6 Pohištvo, klavir skrinje,, bamo, galanterije i,d. prodam radi odpotovanja. Frankopanska 9. Sp. Šiška. 19177-6 Peresno kladivi št 1 (Aiaks, Blattfeder -hammer) ter en plato voz na vzmeteh, ugodno naprodaj. A. Petkovšek. Dol. Logatec. 1S987-6 Stenski obešalnik z zrcalom prodam ali za menjam za dobro ohranjeno posteljo. Prodajno stojnico z opeko krito 4x4 za isako obrt pri pravno prodam. Vpraša ti Židovska steza 4. 18804 6 Knjižno omaro ln lepo gredenco za Je dilnico in več nemških znanstrenlh medicinskih knjig prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 18665-6 Klavirsko harmoniko popolnoma novo znamke »Hohner« 80 basov, 34 fcpk, ugodno prodam ali zamenjam za diatonično z 6 poltoni. Polde Verbič, Log 49, P. Brezovica. 18920-6 Železne traverze NP 22 na prodaj. Poizvedbe: Kodela, Rimska ceste 11. 18882-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen ugodno naprodaj. Ljubljana, Glince c. VI. št. 4-1. za Ameriko. 18870-6 Ročno statvo za perzijske preproge takoj prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 19004-6 Baraka popolnoma nova, naprodaj. Poizve se Poljanska 42, gostilna Blagne. 18986-6 Lončeno peč starinsko, renesančno, prodam. Na ogled Stari trg 19 II. nadstr. 18969-6 Orehova jedrca lepa, nudi J. Menart, — Domžale. 18963-6 Šotor za dve osebi dobro ohranjen poceni prodam. Stari trg Ila. II. nadstr. 19041-6 Vrtne stole zložljive, poceni proda Tri-buč. Tržaška 42, telefon 26-05. 19082-6 Prodam precizni original avtomatični biljard po ugodni ceni. Poizve se v mlekarni Go-sposvetska c. 10, Ljubljana. 19087-6 Prodam starinsko kredenco in kauč zofo, oboje v Biedermeier s'ogu. Gallusovo nabrežje 33. 1907V6 Wertheim blagajna dobro ohranjena, stoječa št. 2 naprodaj za din 3.000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19088-6 Otroški voziček športni, dobro ohranjen poceni prodam. Alešče-va ul. 74. Sp. šiška. 19072 6 Blagajna Werthelm. se ugodno proda. Vprašati: Ljubljana. Dolenjska c. 48a telefon 28-49 19109-6 Železno blagajno stoječo, znamke Fried Wiesse Wien, dobro o-hraniena. ugodno naprodaj v drogeriji »Pošt n; dom«. 19106-6 Otroško posteljico ugodno prodam. Ljubljana VII, Zibertova ul. 30.1. 19053-6 Seno (otava) v pokošnjo se odda dne 21. 8. ob 10. uri dopoldne Jurčkova pot, Josipina Češ-novar. Dolenjska c. 3. 19149-6 Kupim Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja aje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din. Kupimo Ker bo letos boljša kup čija za divji kostanj se naprošajo dobavitelji ce Uh vagonov, da se ogla sijo pod »Divji kostanj« na ogl. odd. Jutra. 18784-7 Tračno žago v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Brezhibna žaga«. 19108-7 Difygù&mòsti Vsakovrstno «lat« kupuje po najvišjir ce naß CERNE — juvelir. .jubljana. WoLfova ui Ra idil il là Beseda 1 Din. davek A Din: za šifro ali dala nje naslova 5 Din. Na) manjši znesek 17 Din Nekaj radioaparatov ugodno naprodaj pred začetkom nove sezije. »Tehnik« Banjai, Miklošičeva cesta 20. 19007-9 6 cevni radio proda,m za 1200 din. — Holzapflova 3. 18958-0 Oblačila Beseda i Din. davek j Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo lepo, z ali brez hrane, takoj oddam solidnemu gospodu. Staničeva ulica 21, Bežigrad. 18935-13 Glasbila Seseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova S Din Naj manjši znesek 17 Din Klavir za vadbo ves dan na razpolago po ugodni ceni. Trdinova 7, Mrak. 189875-26 kuhinje po danih ln lastnih na irtlh po Jako ugodni ce nL Strojno mizarstvo D. Lancoö. Woliova 12 219-12 Stanovanje z vso oskrbo primerno za petošolca v oskrbo v blžini III. drž. bližini III. državne realne gimnazije iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Petošolec«. 18723-22 Pohištvo za stanovanja, hotele, penzijone in trgovske opreme, dobite najhitreje je v največji zalogi po hištva »SAVA« Spalnice že od 1600— Omare 400.— Postelje 160— Kuhinjske oprave 750— Kuhinj, kredence 450.— Otomane 500— Madraci 190— Mreže 85— Sprejemamo naročila P° r.redi'.ifüiili lu naših na črtih. Rožna dolina. Predjam ska ul Trgovina Ciajeva. Nebotičnik 19076-12 Jedilnica črna. skoraj nova ter spalnica svetla, oboje iz trdega lesa. poceni pro. dam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19077-12 Beseda 1 Din, davek i Din; za šifro ali daja ni« naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din Drva mešana I., II.. In III razr. cca 2000 m3 ugod no proda Fabjan Franc lesni trgovec Sadinjavas Dvor. 18254 15 Kaleča Beseda l Din, davek i Din; za šifro ali daja aje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Om Kolesa Pri nakupu novega kolesa si oglejte naso zalogo v Novi trgovini na Tyrš6v i cesti 36. Prvovrstna kvaliteta, nizke cene. 18747-11 Kolesa, šivalne stroje jn vse pripadajoče dele prvovrstnih znamk z večletno garancijo kupite zelo ugodno v trgovini Triglav, Resljeva 16. Rabljena kolesa ln stroje vzamem v račun. 19018 11 D Rad, 350 ccm, v od ličnem stanju, poceni proda Joško G odia J. — LJubljana VII. Dreniko va 28. 18951-10 Avto Fiat limuzino petsedežno, pripravno za taksi prodam. Vzamem tudi hranilne knjižice v račun. Gregori, Gozd Kr. gora. 18925-10 Chevrolet limuzino prodamo po izredno u-godnl ceni. Banjai. Miklošičeva c 20. 19006-10 Diferential stroj kompleten, prodam. — predležje, dinamo, zaga njač, hladilnik, komplet no prednjo os, z 6 kolesi. šasije, vse v izbor-nem stanju. Cena 2500 din. proti takojšnjemu plačilu. Avto je tipa 520 Fiat. Ivan Rupar. Tržič, Gorenjsko. 18899-10 »Jap« motor 500 ccm. zamenjam ali prodam Zupan. Crnuč-če 26 pri Ljubljani. 18959-10 Sachs motor »Diamant« prodam. Na slov v vseh posi. Jutra. 18885-10 NSU 350 OHV 1937, malo vo-žen radi nabave avtomobila naprodaj. Vrhovec, — Borštnikov trg. 18983-10 50.000 posojila iščem na vknjižbo za 5 let. Vrednost 800.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim gotovino«. 18976-16 Motorno kolo AGJ električna razsvetljava 350 ccm, prodam. Pustot-nik, Radomlje. 18967-10 Avto Graham Supercharger pc-tsedežen, v dobrem stanju, prodam, ker se vrnem v Ameriko. — Cena zmerna. — Informacije garaža Lojze. Miklošičeva c. 36 ali Stražišče 241 pri Kranju 18687-10 Motor »Brenabor« Sacs 9ù ccm. malo rabljen ugodno prodam. V K. Konjice 50. 19043-10 Rabljena kolesa po zelo ugodnih cenah naprodaj. Ciklus, Ljubljana, Tyrševa 51. 19131-11 Moško kolo malo rabljeno naprodaj Pogledati: Pod gozdom št. 6. 19184-11 Àvfo^^hiòto Beseaa i Din, aavek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Avtomobile tovorne, osebne ln avtobuse dobro ohranje ne, vseh jakosti kupite najceneje pri O. Žužek — Krupp zastopstvo. Ljubljana. Tavčarjeva 11 10057 10 Klavir kratek,, rujav Stelzhammer, zelo dobro ohranjen, prodam zaradi pomanjkanja prostora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19124-26 Pianino dobro ohranjen, kupim Ponudbe pod »Kliavir« na ogl. odd. Jutra 19078-26 Klavir - kratek prvovrsten najbolje o-hranjen. prodam. Frankopanska 9, Sp. šiška 1917^ iS Pohištvo Seseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro alt dala nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din Spalnico in psiho za eno osebo in kuhintsko kredenco, poceni prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19121-12 POHIŠTVO 'A stanovania hotele, pen siione. dobavlja »OPRAVA«, Celovška cesta 50 Spalnice že od din 14'0. kuhinje od 700 din. Vsa naročila izvršimo očno in rudi Do lastnih načrtih. Pohištvo QOVO ln že rabljeno K; ?a želite prodat) ali sa mo dati » shrambo iprejmemo v posebni od delek v komisijsko pro dajo po zelo ugodnih pogojih Kupcev Je v tem oddelku vedno do volj za dobro ohranjeno pohištvo Vso reklamo oreskrblmo sami S po -očite nam na dopisnici aH ustno Prevoz pohi št va v naš komisijski >ddeiek preskrbimo sa noi. Ivan Mathlan Ljub Jana, Tyrèeva cesta 12 79 12 7-sedežno limuzino v dobicm stanju kupim. Ponudbe z točnim opisom na ogl. odd. Jutra pod »Brezhibno vozilo«. 18661-10 Naprodaj tovorni avto Saurer 2 H. v dobrem stanju. Ogledati pri Ed. Sup-panz. Pristava. 18732-10 Motorno kolo boljše, do 350 ccm kupim F. Potočnik. Ziri. 19100-10 Puch motor 250 ccm odlično ohranjen, nedosegljive brzine. zamenjam za manjšega ali prodam. Ogled pri operaterju kina Ko-deljevo. 19050-10 Motorno kolo BSA s prikolico, v dobrem stanju, naprodaj za 4.500 dir, v avtogaraži Rebolj, — Vegova 8. 19159-10 Motor Harlev Davidson 750 ccm s prikolico ceno prodam. Ambrožev trg 7, Ljubljana. 19133-10 Chrysler motor 4-cilind. brezhiben, odprt, petsedežen voz, porab? 13 1, poceni naprodaj. De Soto 6 cil. limuzina, lepo ohranjena, v brezhibnem stanju, ugodno naprodaj. Mali Opel 2 sedežni, 3 nove gume, p, raba 7 1 na 100 km, v dobrem stanju, naprodaj za 3.500 din ladi pomankanja pro; torà. — Egon Strnad, Poljanska 69, Ljubljana. ES-10 Kupim motor nove tipe. A. Menel, Log 54. p. Brezovica. 18746-10 Avto Tatra 4 cllinderskl. 6 sedežen, type »30». prodam za 6 tisoč din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V vozn e m stan ju. 18757 10 Avto-motor 70 do 100 ks. kompleten in v dobrem stanju kupimo. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Mctor . 18811-10 Sax motor 98 ccm. prodam. Rožna dolina VIII-23. 19173-10 6-sedežni Fiat poceni prodam. Habjan. Zavrti 6. Ljubljana. 19114 10 Avto 5sedežnt osebni ugodno napodaj Av todelavnica Misljenovič, Marlbor. A leksandrova 57, pod šifro »Avto moto«. 19207-10 Avto DKW Meister štlrisedežni. dobro ohranjen prodam Cena 11.000 din. Prežel j, Boljaška 4 19182 10 Motorno kolo 250 poceni prodam. 1'oizve se pri Iv. Hriberniku, Frlt-z. kovinotiskarst'o. Celovška. Jernejeva ul.. Ljubljana. 19179-10 Motorno kolo BSA novejše tipe 250. dobro ohranjeno, prav ugodno proda zaradi vojaščine Miloš Jagodic, Rogatec. 18769 10 Avto štirisedežni, dobro vzdrževan, ekonomičen, kupim. Ponudbe s točnim opisom na ogl. odd. Jutra pod »Prvi lastnik«. 19017-10 Novi ZÜNDAPP motocikli 350 ccm OHV 18 KS, 4-taktni, 4 brzine, z nožnim menjavanjem brzin so dospeli. Nadalje 500 ccm (25 KS), 600 ccm (28 KS) gnHHHim Supcrsport. Najpopolnejša konstrukcija na svetovnem trgxi. Interesente se vabi na ogled pri glavnem zastopstvu: 0. ŽUŽEK, LJUBLJANA, TAVČARJEVA UL. 11 Telefon 24-61. Avto prikladen za predelavo « gasilski voz, 6 cilinderski 60 HP pod ugodnimi pogoji piodam. — Zadružna ul. 9, Kodeljevo. 19034-10 Avto interesenti, pozor Prodam Opel cabriolet Super skoraj nov, Ply moth Ilm ozi na. 4 vrata. 4 cyl., Tatra odprt, 2 cyl., 2 Opel cabriolet 6 cyl. mall. 1.8 ltr., Opel cabriolet 2 ltr., Fiat 521 llmozina, 4 vrata generalno popravljen — pri pravljen za avto taxi, Peugeot mali poltovoml nosilnost 400 kg. Essex odprt sport m°del, Eeex llmozina zaprt. 2 vrata. Opel llmozina 2 ltr., 4 vrata model 1937, DKW majster. DKW special obe limuzine. Vsi avtomobili so generalno popravljeni ter v najbolj-šem stanju. Ugodno proda zastopstvo Opel avtomobilov F. šolman. Celje. Razlagava ulica. 18854-10 Stroji Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro all daja aje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Vrtalne stroje na transmlsijsk! pogon do 13 mm kupimo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod — »Vrtalni stroj« 18678 29 Singer šivalni stroj čevljarski, dobro ohranjen, in nekaj orodja prodam. Celovška c. 53-I desno. 18950-29 Pletilni stroj štev. 9-60, dobro ohranjen, poceni naprodaj »Pri Makedoncu«. Kolodvorska ulica 30. 19074-29 Po priložnostno ugodni ceni so na razpolago sledeči tovarniško novi stroji : Univerzalni reskal-ni in vrtalni stroj s krožno žago Reskalni stroj z vdelanim motorjem s 3000, 6000 in 9000 obratov na minuto Poravnalni stroj $00 mm z vdelanim motorjem. STROJE za izdelavo žaluzu, parke-tov, ladiiskega poda, univerzalne v najnovejših kombinacijah, kompletne na prave za lesne industrije in mizarske delavnice, nadalje vse strojno orodje, gaterice, krožne in tračne žage, dobavi v brezkonkurenčni tehnični dovršenosti in iz garantirano prvovrstnega materiala direktno iz tovarne v kratkem roku. Zahtevajte brezplačne nasvete in ponudbe pri: P.eprezentanci tovarne »EL-HOMA«, Joso Slejko, — Ljubljana, Miklošičeva ce-sta 18, Tel. it. 38-56. 18025-29 Pletilne in šivalne stroje raznovrstne, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 19143-29 Šivalni stroj »Verltas* in Rast & Gas ser. pogrezljlv z 201etno gaerancljo 1950 din ta koj proda Ussar. Mari bor, Trubarjeva ul. 9. 19206 29 Obrt Beseda 1 Din. davek 3 Din: za šifro alt daja nje naslova 5 D!n. Naj manjši znesek 17 Din. Rolete iE3sllnger) kompl. ali tudi samo letvice dobav, lja najceneje I. Deti-ček. Velenje. Mizarji po pust. 18356-30 Koncesijo za prodajo drog, kemikalij, fotomaterijala itd. oddam v izvrševanje po dogovoru. Ponudbe ca ogl. odd. Jutra pod »Drogerija«. 18654-30 Tapetniška dela stara kakor nova sprejme v modernizacijo po nizkih cenah Sitar Karl, Wolfova 12. tel. 28-10. 18895-30 Solidna zidava Zaradi upeljave nudi novo stavbno podjetje sol'dno m strokovnjaško izvedbo vseh vrst stavb in adaptacij po reklamnih cenah. Naslove poslati na ogl. odd. Jutra pod »Solidna izdelava-. 19060 30 Mreže za postelje dobite najceneje pri Andlovicu. zf.'ogB pohištva v Ko-menskega ulici. 19054 30 Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro alt data nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din Cvetlični med domai, zdravilni, nudi oat ceneje I. Menart. Delale 262 »3 Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih. dobavlja po naročilu Gustav Erklavec, Uobltana. Kodeljevo. Povietova 47 re'-' - 25-91. 278-V Kislo zelje, repo satmc>, prvovrstno, vsako množino dobavlja Homan, Sv. Petra cesta 81. Telefon 35-39. Ljubljana. Cene konkurenčne. 29J-J3 msmm I NSERIRAJ V „JUTRU" ! V ri li not ( Beseda I Din. davek 3 Dia; za šifro aU daja nje naslova 5 Din. Najmanj« znesek 17 Din. Trgovci in kupci krompirja pozor! Nudim vam roza in beli krompir vsake vrste po naj-nilji dnevni ceni. Koor pošlje denar naprej ga dobi 6% ceneje. Obvestite me brzojavno. Sem pošten in vešč prekupec in se s tem pečam že vei let. Ponudbe Sibila Franc, trgovec s krompirjem. Apače 101. pošta Sv. Lovrenc Dravsko polje. 18703-33 PoeojOa drSavmlm ln aacnoupraiv nlm uradnikom (nastar Ijencem) na zaenajnbo plač« a« pokojnine, na dolgoročno jnesetìno odplačevanje nudimo naj-ugodnejie: Vse Informacije brezplačno pri rutfem pooblaščencu F. L. KBemen, LJubljana. Gosposvetaka c. 10. 19045-16 Hneot 1 iJin. davek . Din aa «Uro aU dajanje naslova 9 Ola. Najmanj * «sesek IT Otn. Kapital ttwot t Ltiu aa >m i Din aa tttro ali dajanje naslova 9 Din Najmanj fc znesek It Din. Ureditev dolga potom sodnib io txvmsodr.it> poravnav. Nasveti v konkurzmh za devab in vsefa drugib trgovske obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije. Sestavi in iprobaciia bilanc. Preskrbe kreditov. Nasveti glede braailoib vlog in plasiranje istih, vsi posli kmetfu zaščite. Edina Koncenomrana komercialna pisarna. LOJZE ZAJC Ljublana, Gledališka 7. TELEFON Jg-1*. 220- It Vit ba&čor tn kreditne posle, kupoprodajo nepremičnin izposluje najkulant oeie Alojzij Planinšek Uubljana. Beethovnova 14, telefon 35-10, koncesioni-rana trg igenmra za bančne posle. Glavna kolek tura srečk dr-lavnc razredne loterite. 220-16 Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrova cesta 4C kopi takoj in plača naj-ooije mamine knjižice bank va Hranilnic vrednostne papirje: 3% obveznice, bone, srečke, delnice itd. valute vseh oriav. Proda» weči državne razredne loterite 18327 16 45—50 tisoč Din posojila iščem, proit vknjižbi na prvo mesto večkratne vrednosti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvo mesto«. 18640-16 Družabnika s kapitalom od din 300.000 do 600.000 sprejme dobro vpeljano tekstilno podiet|e. Rentabilnost 15 do 20%. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »13—20«. 18246-16 Išče se oseba katera bi posodila od 10 do 15.000 din gotovine. Zato dobi hrano in stanovanje zastoni. Ostalo po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Juua. 18857-16 Udeležbo do 500 tisoč din v gotovini oziroma v vlogah Ljubljanske kreditne. — Mestne hranilnice ali Kmetsk« posojilnice pri pupllaml varnosti nudi rentabilno solidno podjetje Ponudbe pod »Pu pilarna varnost« na ogl. odd. Jutra 18783-16 Družabnika(co) s kapitalom za podruž nloo sprejmem ali oddam v najem ali prodam zelo ugodno. Mer har, Brežice 5. 18642 16 Kdo posodi 10.000 din. dam visoke obresti, vknjižbo na prvo mesto nove stanovanjske hiše. Starejši osebi nudim dosmrtno stanovanje z oskrbo ali vzamem v rejo otroka do popolne odgojlt.e event vzamem za svojega. Je v lepem kraju blizu LJubljane. Več po dogovoru. Naslov v vseh posloval. Jutra. 18837 16 2800 dir posojila išče državni uradnik za 1 leto proti visokim o-brestim. Ponudbe na ogl <-dd. Jutra pod »Hvaležnost«. 18880 16 Kdor premore 150.000 takoj osebno z*-lo ugodno kupi prijetno. dvretanovanjsko vilo Ljubljana VII. Podhri bom 242. 18888-16 HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje, valute vnovčujem proti takojšnji gotovini. Oblastv. dovolj, pisarna; RUDOLF ZORE, Ljubljana Gledal ulica 12. Telef. 38-10 19127-16 Hišico z vrtom na periferiji Ljubljane — vzamem v najem za takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Točen plačnik« na ogl. odd. Jutra. 19081-17 Gostilna Narodni dom v Celju se odda v najem. Prošnje n: Cejsko posojilnico d. d. v Celju do 30. avgusta 1938 18779-1" Špecerijsko irgovino in strojno pletilnico v polnem obratu oddam v najem ali vzamem družabnico Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bolezen«. 18617-17 Gostilno dobro idočo, s kegljiščem in vrtom na prometni točki periferije Ptuja dam v najem vsled bolezni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18599-17 Gostilno na prometnem kraju vzamem v najem. Dopi se na ogl. odd. Jutra pod »Prometni kraj 785« 18787 17 Dobroidočo trgovino v polnem obratu na deželi oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18838-17 V najem pod ugodnimi pogoji oddam takoj hotelsko restavracijo v večjem mestu Belokrajine. Ponudbe vposlatl na naslov: A Koscher, Kočevje 58. 18736-17 Točilnico v mestu ali Izven Ljubljane vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resno 932« 18932 17 Gostilna na zelo prometnem kraju v LJubljani se odda solidnemu in sposobnemu gostilntčarskemu paru. Ponudbe s točnim naslovom ln navedbo višine kavcije pošljite na ogl. odd. Jutra pod šif. ro »Prometna točka 19« 19019-17 Kleti primerne za vinskega trgovca, dvosobno in 2 enosobni stanovanji in garaže oddam v najem. Trata št. 12 pri fit. Vidu (izven ljubljanske meje). Andrej Cekada. Ljubljana, Sv. Petra 16 18946-17 Mlekarno na prometni točki takoj prevzamem Ponudbe ns ogl. ■■•dd. Jutra pod šif ro »Kavcije zmozna 38 18938 17 Enodružinska hiša s 4 sobami, pritikllna ml. vrtom Itd . odda^ IJeno 10 minut od centra. zaradi odselltve od dam s 1. nov. 1938, v Ljubljani, Predjamska ul. 4. 19068 i 7 Na račun dam dobroidočo mlekarno na morju v prltaznem me stu. Celoletni pomet. Ponudbe pod »Dober zaslužek« na ogl. odd Jutra. 19115-17 Gostilno ali buffet vzamem takoj v najem ali P® prevzamem tudi na račun. Ponudbe pod > Gostilna« na ogl. odd. Jutra. 19161 17 Gostilno na prometnem kraju vzamem takoj v najem. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod značko »Gostilna«. 19201-17 SVEZOST PRI PREBUJENJU! Kako je prijeten občutek, ko se zjutraj prebudimo z dobro odpočitiml udii Samo aekoliko kapljic kolinske vode »Soir de Paris« Vas osveži, okrepi in ponovno poživi Ta sijajna tekočina je dvojno parfumirana s Vašim priljubljenim in znamenitim parfumom »Soir de Paris« Bourjoi*. BOURJOIS ★ Soir de Paris * Lep vogalni lokal zelo prometnem kraju, v novi hiši, pripraven za t govino ali obrt, takoj oddam. Poizve se v Mavri-čvvi pisarni, Bežigrad 1. 18819-19 Mlekarno in trgovino s poljskimi pridelki takoj poceni prodam zaradi bolezni. Najemnina nizka, točka prometa na. višavi tovarne na Jesenicah. Naslov v vseh posloval. Jutra. 19113-19 Mlekarno poceni prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 19039 19 Mlekarno na prometni točki v Ljubljani, brez konkurence s stalnimi odjemalci. poleg enosobno stanovanje, se proda. Pojasnila daje: ABC. Ljubljana, Medvedova 8 tel. 24 44. 19153-19 Delavnico za lahko obrt na periferiji iščem. Pon. na ogl. odd. Jutra pod ^Najmanj 12x6 m- 19128-19 Mlekarno s prostori še za kuh: njo prodam, ali sprejmem družabnico kuha rico s koncesijo. Pon. pod »Promet 134« na ogi. cdd. Jutra. 1S1C4 19 Družabnika za manufaktnrno trgovino s :00.000 din iščem na skladišče vredno 250.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Družabnik 4«. 19155-16 Kdo posodi 25letni vdovi 1.000 din za zboljšanje eksistence. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dogovor«. 18998-24 Dolgoročna posojila ugodna, dobe državni ln samoupravni namo-Sčencl. Bezp lačna po jasnila. informacijska pisarna. Ljubljana. Slom škova uL 1. priti 19180-16 Lokali •leseda I Din. daveč « Din sa SUro all dajanje i sneee)* 17 Din. Frizerski salon na dobri točki v Ljubliani poceni naprodaj radi preselitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Selitev«. 19091-19 Za lokal ali delavnico oddam prostor poleg pošte in trga. Celovška c. 79. 18666-1? Sadni lokal prodam ali oddam v najem v Ljubljani. Poizve se v vseh poslovalnicah Jutra. 18864-19 Zelo poceni oddam opremljen trgovski lokal ob državni cesti v bližini Celja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18856-19 Brivnica ugodno naprodaj na pro metnem kraju v Ljub ljanl. Naslov v vseh po si oval. Jutra. 18874-19 Lokal oddam s 1. septembrom Poizve se v drogeriji Poštni dom. 1A10M9 Dva prostora v izmeri 250 kvdr. m za obrt v Ljubljani oddom Naslov v vseh posloval Jutra. 13142-19 Trgovski lokal s stanovanjem v okoli v'j? tak ij Kidam Pripraven za •sa'etn'Ka. P"treben je mali kapi tal Naslov v vseh posi. Jutra. 19193 19 Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali data nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din Enonadstropno hišo pripravno za trgovca, blizu piesta. prodam. Polovica n? mesečno odplačilo. — Polovica na mesečno od-plfčilo. Ponudbe na ogl. cid. Jutra pod »Ugodno 30«. 18830-20 Dobičkanosna nova zgradba 8 modernih stanovanj s kopalnicami 450.000 din. Trgo sl-.a hiša, centrum najboljša lega zelo poceni. Vinogradno posestvo. 20 oralov tik me sta. lepa hiša. opremljena 3 60.000. Posredovalni ca RAPID, Maribor. Go sposka 28. 18329 20 Izredni nakupi nepremičnin! nakup doblčkanosnlh — stanovanjskih, trgovskih hiš. vil. hotelov, tudi ob Jadranu, gostiln, pekarn. mesarij. mlinov, usnjarn in nad 750 različnih pri mestu ter oko liških posestev se lahko prepričate tekom mariborskega tedna pri Posredovalnici Ivan Godi-na, Maribor. Aleksandrova cesta 30. 18330 20 Enodružinsko vilo v dobrem staniu z vrtom v bližini centra kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Enodružinska vila«. 18713-20 V Celju prodam zelo ugodno hišo z vrtom, ki je še davka prosta. Prevzem hipoteke. Tretjino tudi na obroke. Pismene ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »65.000«. 16858-20 Nova hiša s parno pekarno v Trno> vem naprodai. Ponudbe na Person Ljubljana, poštni predal 307. 18715-20 2-stanovanjsko hišo novo v Trnovem, prodam. Ponudbe na Person, Ljubljana, poštni predal 307. 18716-20 Posestvo zelo ugodno za upoko» enea, obstoječe iz 14 joh zemlje, sadonosnika, nove hiše s 3 sobami, 2 predsobama in kuhinjo, z last-mm vodovodom, ležeče na lepi. solnčni legi, 20 minut od Rimskih Toplic ob cesti proti Zidanemu mostu naprodaj. Informacije do 20. avgusta V brivnici na postaji Rimske Toplice. 18711-20 Malo posestvo najlepša lega v mestu za vssko obrt poceni na prodaj. Uršula Krivec. Slovenska Bistrica, Ljubljanska 120. 18709-20 Hiša dvostanovanjsfca z lepim vrtom 20 min. od glavnega trga Maribora naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18688-20 Stavbne parcele .n njive se prodajo pod ugodnimi mesečnimi plačilnimi obroki. Vižmarjc 39 p. št. Vid nad Ljubliano. 18686-20 Moderna vila moderna, enonadstropna -e^tanovanjska z velikim vrtom naprodaj pro t' goto- int liCCOO din. Poizve se pri postaji D. M. v Polju pri Ljubljani. 18307-20 Lepo stanovanjsko vilo dobro zidano, velik vrt, ograjeno prodam. Poizve se v Polju 75 pri — Ljubljani. 18798-20 Hiša z dobro idočo gostilno v zelo prometnem industrijskem kraju tik kolodvora, blizu Celja, električna razsvetljava, vodovod, poceni n^frodaj. Informacije daj« Fndrih Bauman, Štore 63. 18755-20 Krasno posestvo nedaleč kopališča Rog« ška Slatina površina 50 juter z gosposko hišo, hišo za stanovanje, gospodarskimi poslopji živim in mrtvim inventar jem naprodaj. Vprašali pri Posrednik, Varaždln, Kačičeva ul. 3, tel. 73 18774-20 Hiša v Krškem enonadstropna z velikim vrtom in krasnim gozdom velike kleti primer ne Za vinsko trgovino, ali drugo obrt poceni za 135.000 din prodam. Več pri Ivan Staner,— Vransko. 18776-20 Lepa vogalna hiša z velikim vrtom v Sp. Šiški, ugodno naprodaj. Več se poizve: Kavškona ul. 16. 18843 Lepo arondirano posestvo okoli 12 oralov zemlje, četrt ure izven trga m od železniške postaje, obstoječe iz zidane hiše ln gospodarskega poslop ja. svinjaka, hrama ter njiv, travnikov, paznikov. sadonosnika, vinograda in gozda ugodno na prodaj. Cena ln plačilni pogoji se Izvedo pri lastniku Sketu Avgustu. Brezje. — poèta: Šmarje pri Jelšah. 18761-20 Enonadstropno novo hišo v šiški prodam. Naslov v vsst ooslovalnicah Jutra. 18896-30 Visokopritiicna hiša zraven postajo Orehova ■ras. Slivnica s sadnim in zelenjadnim vrtom z nekaj hipoteke ugodno naprodaj. Franc Kumrič Slivnica 57 pri Mariboru. 18763-20 Gostilna z lepim gospodarskim posle p jem v prometnem kraju trga primerno za lesnega Tigovca ali obrt nika in lepo posestvo četrt ure od trga za pri bližno 16 do 18 komadov goveje živine radi družinski razmer ugodno prodam. Informacije se dobe pri Brundula v Guštanju. 18680-20 Trgovine, trafike, bufete Industreje, hotele, restav ra-clje, gostilne, kavarne, krčme, vinotoče, penzio-ne -veleposestva, hiše, vile. žage, opekarne, prodajamo ln posredujemo nakup uspešno in hitro: Posiovnica Paiviekovič, — Zagreb, Ilica 144. 18607-20 Parcela na Bledu 2a stavbo ob glavni cesti poleg pošte, naprodaj. Informacije v apoteki na Bledu. 19021-20 Vilo z vrtom za Bežigradom in parcelo v Herbersteinovi ulici prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19033-20 Parcelo 2400 m2 prodam za vsako ceno. Vodovodna cesta.. Novo poslopje 20x10 m okolica Ljubljane, minuto od posta,je, pripravno za stanovanje tovarne skladišča delavnice. Plačljivo v denarju, knjižicah ali hipoteki. Naslov v vseh posloval. Jutra. 18921-20 Enonadstropno hišo z velikim vrtom na pro metne-m kraju pripravno za vsako obrt prodam takoj. Eia Jesih v škof j i Loki. 18897-20 Dve hiši gospodarsko poslopje, posestvo na glavni cesti, sposobno za gostilno in vsako obrt prodam. Rogoznica 40 Ptuj. 18902-20 Enostanovanjsko hišo z 2000 kvdr. m vrta blizu tovarne in železniške postaje, prodam po nizki ceni. Pojasnila daje Kokalj, Lukovlca. 18887-20 Gostilno s prenočišči dobro idočo, na Gorenjskem, turistovska točka — prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Rentabilno 70«. 18970-20 Enodružinsko hišico takoj kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Cena 25.000 din«. 18968-20 Stavba 40 m dolga. 11 in pol m široka, na Vrhniki ob državni cesti v bližini kolodvora ležeča, ugodno naprodaj. Stavba je solidna zidana, sposODna za industrijo, ima močne zidove, ki omogočaio vsako nadzida vo. Prostorna delavnica 6 sob, remiza. Vprašati: Rupert Jelovšek, Vrhnika. 18992-20 Parcele stavbne, v izmeri 800 do 1000 kv. m ugodno naprodaj na Vrhniki pri kolodvoru. Vprašati: Rupert Jelovšek, Vrhnika. 18993-20 Kupim hišo aH parcelo v Ljubljani aLi okolici do 200.000 din. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod -Gotovina 111.« 19111-20 Weekend hišica lesena, v gorenjskem slogu, pripravna tudi za prodajo živil itd., ugodno na prodaj. Naslov: slaščičarna Novotny, v Ljubljani. 19103-20 Kupim hišo eno ali dvostanovanjsko, z -vrtom, v Ljubljani ali najbližji okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »150 do 200«. 19063-20 Hišo z vrtom dvostanovanjsko, ugodno prodam. Grandič, Cr nuče pH Ljubljani. 19169-20 Lepe parcele v Celju ob gla-vrri cestj ugodno naprodaj. Vpraša se pri Josipinl Pranzi, trgovina, Msiborska cesti 2f v Celju. 19190-20 Podkleteno hišo s 3 sobami, kuhinjo, shrambo, velikim vrtom njfrvo in drvarnico, pripravno za upokojenca, ugodno prodam. Ivan Kolar, Vojnik prt Celju 19194-20 Večji mlin na najprometnejšem kraju na stalni vodi, ob glavni cesti radi družin skih razmer oddam s 1. septembrom ugodno v najem. Me.sečna kapaciteta 30.000 kg. Naslov v vseh posloval. Jutra. 19195-20 Enosob. stanovanje kabinet, kopalnica, oddam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 18999-21 Proda se v bližini Celja dobro vpeljana restavracija, več stanovanj, 2000 kv. m gostilniškega in zelenjavnega vrta z vsem inventarjem. Pojasnila daje Rustja, Celje, Dečkov trg. 19197-20 Osamljena brez otrok ln stara, — prodam hišo z gostilno. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Bolezen«. 19199-20 Bobičkanosna nova zgradba 8 modernih stanovanj, s kopalnicami. 450.000 din. TRGOVSKA HIŠA cen trum. 3 lokali 380 tisoč din. vinogradno posestvo, 32 oralov hiša Rimska 15-IV. 3 sobe za 120.000 din. Posredovalnica »Rapid«, - Maribor, Gosposka^ gtirisobno stanovanje lepo. obširno, komfortno, oddam samo dobri družini. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Mirna ulica». 19126-21 Udobno stanovanje f Samsko afi enosob. a Bpokojenca(ko) t pri- stanovanje v centru — : ____; —l» A » *------. ■ ■ - --- jazni vili ob železnici takoj Memi. Ponudbe pod SIt- oddam. Oskrba na željo v ro »VeHka soba* na ogL hiši. Ponudbe pod »Lep po- odd_ Jutra, koi« na ogL odd. Jutra. lS003-21a 18982-21 —:—----. Dvosob. stanovanje Tnsob. stanovanje jj& dvočlanska družina. s kabinetom, kopalnico;, od- Prednost: Kodeljevo, Šiška, dam za november pri go- Ponudbe na ogl. odd. Ja- renjskem kolodvoru. Inf oc- ^ pod »Drž. uradnik«, raaeije Tyrševa cest» 92 — 18974-21a Želen. p K979'21 Drž. uradnico «če enosobno stanovanje v bližini gor koL adi sa Celovški cesti. Ponudbe pod »Sama 101« na ogl. odd. Jutra. 19101-Zla Stanovanje renovlrano 4 sobno, _ ^ ... ^v« kopalnico ln prittkllna- ponudbe pod mi, lastno dvorišče, ta- *«• -- —1 -koj oddam. Pred Škofijo 15-L 19042-21 Dvosob. stanovanje z veemi pritlkltaami v Kolezlji oddam a 1. sep tembrom. Vprašati Men cingerjeva 41-L vsakdan od 18. do 19. ure. 19071-21 Enosob. stanovanje aH posamezni sobi oddam v Savi j ali 82, Vodovodna cesta. 19037-21 Enosob. stanovanje s pritiklinami oddam 1. septembra mirni stranki. za 180 din. Dravi j e IO». Sojarjeva pot. 19058-21 V vili blizu Ljubljane, 8 minut od žel. postaje pri cerkvi, oddam lepo dvosobno stanovanje s kabinetom in vrtom za 300 din. Krasen razgled z balkona. Posebno pripravno za upokojence. Naslov v vseh poslovalnicah Jutta, 18997-21 Prenovljeno stanovanje oddam mirni stranki brez otrok 1. septembra. Cena 300 Din. Rožna dolina, 18989-21 Trgovska hiša v sredini Maribora naprodaj. Posredovalci Iz-izključeni. Vprašati pri odvetniku dr. Faninger-ju, Maribor, Sodna ul. 19304-20 Zelo ugoden nakup! Prodam zaradi rodbinskih razmer gostilniško posestvo, obstoječe lz več stavb, dvorišča, naj. lepšim obsežnim senčnatim vrtom, dvema ba^ liniščima in kegljiščem, na najprometnejši cesti v Ljubljani. Prodam skupno ali v več delih za zelo nizko ceno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18876-20 Dvosob. stanovanje konfortno, terasa, plin, oddam z novembrom — Cesta v Rožno dolino 26. 19066-21 Enosob. stanovanje lepo, oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 19061-21 Enosob. stanovanje s kabinetom v sredini mesta, oddam dvema starejšima osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. tvanje Snosob. stanovanje oddam 1. septembra. Kri-ževniška ul. 11, II. nadstr. desno, druga vrata. 18796-21 Stanovanje 2 sob in pritiklin v podpritličju v novi vili se odda s prvim novembrom dvema osebama brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažno 15«. 18645-21 Strojepisec z lastnim pisalnim strojem želi zaposlen ja, tudi vešč pisarniških poslov, sprejme prepisovanje na stroj tudi na dom. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Lasten stroj, c 18792-21 Proda se: nova trinadstropna, 10 stanovanjska hiša, zelo solidno grajena v lepem delu Ljubljane. Donos 8%> netto Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19032-20 Hiša z vrtom m električno razsvetljavo naprodaj. Poizve se: Novo mesto. Breg št. 5. 19118-20 V Rimskih Toplicah v centrumu prodam hi šo„ v hiši je gostilna in trgovina brez konkurence, s tujskimi sobami električna razs -etija va z veliko teraso ob banovlnski cesti v bli žini kolodvora. Poizve se pri Karlu Loibnerju v Rimskih Toplicah. 19183 20 Lepo posestvo podam. Leži ob glavni cesti pri Mariboru. Sestoji iz vinograda, sa donosnika, njive in go zda. v iši je vpeljana elektrika in vodovod Sa mo resni kupci pridejo v poštev. Naslov v vseh posloval. Jutra. 19210-20 19160-21 s posebnim vhodom od- ___dam. Istotam sprejmem , , .v oskrbo dijaka. Pomoč Kletno stanovanje prl ueenju. Gorjup, — rbstoječe iz sobe in kuhinje staničeva uL 20, prttL in pritiklin, oddarn 1. sep- Bežigrad. irmL» mnnìrì Jfiiviflf r» f/>7 tembra manjši družini brez otrok. Naslov v vseh poslo-va nicah Jutra. 19150-21 Sobo „ posebnim vhodom tar Dvosob. stanovanje |oj oddam v Nunski^ « kopalnico za din 550 za ' i. september oddam. Poseben vhod. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Dvosob. stanovanje pritlično, parketirano, z vsemi pritiklinami. v no vi vili pod Rožnikom, oddam poceni s 1. sept. Naslov v vseh posloval. Jutra. 19171-21 Trisob. stanovanje komfortno v Staničevi ul. 20 in dvosobno na Dolenjski cesti 48 oddam. 18915-21 Enosob. stanovanje z pritiklinami, čisto, solnčno oddam za september ali oktober na Tržaški cesti 24. priličje. 19009-21 Enosob. stanovanje podpritlično oddam mirni stranki za september. Dravska ulica 16. 19027-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami in veliko teraso iakoj oddamo. Za loška 10. 18952-21 Štirisob. stanovanje komfortno, oddam s 1. novembrom v strogem centru. Poizve se pri hišniku v Cigaletovi 1. 18904-21 Stanovanje solnčno. v suterenu. 2 sobi, plin, shramba, pred soba, oddam z 1. novembrom. Ogled od 2. do 4. Vrtača, Tobačna ulici štev. 16. 18942-21 2-sobno stanovanje oddam s septembrom v Podjunski 11. 19040-21 Dvosob. stanovanje oddam 1. septembra. Kra- kovski nasip 18. 19029-21 Enosob. stanovanje oddam 1. septembra. Res Ijeva cesta 30. 19036-21 3—4 sobno stanovanje komfortno išče boljša družina za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Trije odrasli«. 19056-21a Enosob. stanovanje suho, solnčno, za dve osebi iščem za september. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Suho 38«. 19139-21a Sobo odda Sostanovalca(ko) sprejmem. Florjanska 17-1. 19144-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam gospodu. Rimska C. 2, III. nadstr., št. 20. 19158-23 Opremljeno lepo sobo s strogo separiranim vhodom, oddam boljšemu gospodu. Florjanska 31, I. n. 19157-23 Zračno sobico tddam gospodični ali dijakinji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19151-23 Sostanovalca Sj-rejmem v čisto in zračno sobo blizu Tabora. Fiigner-jevs ul. 13, II. nad., vrati 16. 19137-23 Solnčno sobo lepo, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, — oddam. Na željo tudi z vso oskrbo. Škrabčeva 5. 19138-23 Sobo opremljeno, s souporabo kopalnice, v sredini mesta, oddam takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19152-23 Samsko stanovanje garson, sončna lega, mirna ulica v centru mesta, takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kom-foitno in čisto«. 19125-23 Prazno sobo 19064-23 Na Mirju oddam s 1. septembrom 19145-21 lepo opremljeno, soinč-no. popolnoma separirano sobo. Naslov v vseh posloval. Jutra. 19095-23 Enosob. stanovanje oddam takoj odrasli dru žinl. Kavškova 5-1 nad. vrata 2. levo. 1318121 Opremljeno sobo lepo s souporabo kopalnice v prvem nadstr. v mirni ulici sredi mesta takoj oddam. Naslov v vse posloval. Jutra. 19187-23 Dvosob. stanovanje z vsemi pritiklinami takoj oddam. Celovška c. 89-1. 13175 21 Opremljeno sobo s posebnim vhodom poceni oddam takoj ali 2ia 1. september, Celovška cesta 84. 19186-23 Stanovanja 3—4 sobno stanovanje s kopalnico, po možnosti z vežo. z vsem kom fortom išče za jesen v četrti vil nenadležen za konski par brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domänen oberdirektor« 18275-21a Enosob. stanovanje kopalnico fmejoče kabinetom) v bližini centra, vzame takoj ali 1. Septem, boljša stranka. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Dobra plačnica«. 18913-21a Enosob. stanovanje išče mirna in čista urad niška družina za september ali oktober. Plača točno. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Brez otrok«. 18914-21a 5-sobno stanovanje moderno, z vsemi pritiklinami — iščem za 1. september. Ponudbe z navedbo cene na nemški konzulat. 18911-21a Dvosob. stanovanje iščem za oktober ali nov. V poštev pride : Kongresni trg, Aleksandrova c., Gajeva ul., Tyrseva c., Miklošičeva c. in Kralja Petra trg. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »2 osebi«. 19035-21a JEKLENE VALČNE ROLETE najceneje izdeluje Priporočam tudi napravo lese- IVAN BERNIK nih rolet in platnenih zaves. TOVARNA ROLET Ljubljana, Linhartova ul. 8. 2 |n a ulj soM oz. 1 opremljeno s k' nico in posebnim vht___ nasproti trg. akademije oddam Za september. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _19016-23 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice in posebnim vhodom v bližini kolodvora takoj oddam. Eventuelqo vzamem dijaka z vso oskrbo. Naslov t vseh poslovalnicah Jotra. 19020-2$ Garsonjere ali stanovanje dveh sob r najstrožjem centru iščem. Ponudbe na ogl. odd. Juta pod »St. 9023«. 19023-23 Mlada gospa sama, odda opremljeno sobo z posebnim vhodom boljšemu starejšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19024-23 Lepo sobo s posebnim vhodom na Iliriji oddam s 1. sept. gospe alt gospodični z lastno posteljnino ln brez postrežbe za din 220. Naslov v vseh poslov»,Llcah Jutri 18947-23 Sobo odda sltuirana vdova boljšemu starejšemu u-pokojenen od 55 let naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijatelj 29« 18929-23 Opremljeno sobo lepo, oddam na Poljanski cesti 20. Poizve se pil hišniku. 18875-23 Lepo sobo s posebnim vhodom, u-godno oddam s hrano ali brez, takoj. Drofenik Tyrèeva c. 51-n. 18943-23 Podstrešno sobico s štedilnikom oddam s 1. septembrom mlajši ženski osebi, katera hoče stanovati v sobici brez fanta. Vogelna ulica 9-1. Ljubljana. 18886-23 Sobo zračno in mirno event. s hrano a Bežigradom išče privatna uradnica. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Mirna 871«. 18871-23 2 sobi s kopalnico v centru, primerni za or dinacijo ali pisarno oddam. Poteve se tel. 38-26 19000-23 Prazno sobo s souporabo kopalnice v komfortnem stanovanju oddam s 1. septembrom Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19008-23 Sobo strogo ločeno, takoj oddam. Istotam oddam tudi sobo' s štedilnikom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18980-23 Sobo opremljeno (kabinet), s separiranim vhodom, z zajtrkom ali brez, takoj oddam. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 18978-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, oddam na Masarykovi c. št. 58. I. nadstr., nasproti vojašnice. 18994-23 moderna higiena ust C E H E 1 S E Kupße Se danes propagandni zaudf 1 VADEMECUM iHx&l zcouStcoffuwzLuSrvi zciaUh) 1 VADEMECUM p^^ ** ^fe 0 d m 20- (Ti zavoji bodo v prodaji samo omejen čas T) BRRnHHBEH — STOCKHOLfH Zaloga: COSMOCHEMIA, ZAGREB, Smičiklasova ul. 23, Prazno sobo Lepo, veliko, oddam v novi hiši na Mlrju. Nasi v vse posloval. Jutra. 19069-23 Sobe išče Večjo prazno sobo (ne izpod 20 kv. m) ev. s topalnico, išče starejši samski gospod — pogoj mu in po možnosti severna stran. Tudi izven centra, toda blizu cestne železnice. Za 1. oktober event. 1J. september. — Ponudbe 2 označbo cene na ogl. odd. Jutra pod »št. 3000«. 18844-23a Sobo snažno, solnčno, z vso oskrbo iščem za akademika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažno 12«. 19012-23» Enosob. stanovanje ali sobico s štedilnikom ▼ mestu, svetlo in snažno išče samostojna vdova za 1 september. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19025-23» Sobo s posebnim vhodom s stopnišča, v središču mesta — sta, Sčem. Ponudbe na og. odd. Jutra pod značko »Za pisarno«. 18971-23a Prazno sobo s souporabo kopalnice v okaju Sv. Jožefa oddam s 1. septembrom. Nasi, v vseh posloval. Jutra. 19167-23 Sobo oddam z 1 ali 2 posteljama. takoj ali s 1. septembrom. Naslov v vseh posloval. Jutra. 19096-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam eni ali dvema o-sebama event. s klavirjem — lahko takoj- Trg Tabor, 5-1. nad. 19166-23 Opremljeno sobo oddam blizu sodnije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18731-23 Upokojenec išče vso oskrbo pri samo-strojni gospodinji v Liub-ljani. Pismene ponudbe z opisom razmer in z zahtevo mesečne odškodnine na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik 25«. 18725-23 Sobo prazno ali opremljeno z po sebnim vhodom oddam. Pred Škofijo 21-1. 18683-23 Opremljeno sobo sončno poseben vhod. parket, elektrika poceni oddam solidni stranki. Naslov v vseh posi. Ju tra. 18810-23 Krasno sobo udobno opremljeno z u. porabo kopalnice oddam boljši stalni osebi. Gregorčičeva 15-m. nadstr. levo. 18751-23 Opremljeno sobo lepo park. z elektr. strogo separlran vhod, 10 min. od glav. pošte oddam. Razpotna ul. 8, — Trnovo pri izlivu Grada ščice v Ljubljanico. 18803-23 Enosob. stanovanje oddam za 1 september. Kladežna 19- 10022-23 Za zdravniško ordinacijo iščemo dve prazni so-bi ali dvosobno stanovanje v središču mesta za takoj. Naslov t vseh posloval. Jutra. 19102-23 Opremljeno sobo lepo, separirano, išče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo 96«. 18996-23a Sobo aR sobico opremljeno, s posebnim vhodom, iščem za 1. september. Cenj. ponudbt na ogl. odd. Jutra pod šifro »Št. 3379«. 19094-23» Lepo sobo oddam gospodu. Bohoričeva ul. 24a, vila v vrtu. — Ogleda se od 12.—1. ure. 19083-23 Solnčno sobo z vso oskrbo t centru ali blizu, išče čez dan zaposlena mati s petletnim sinčkom. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Veselje do otrok«. 19147-23a Velika soba strogo separirana, vhod s stopnišča se odda opremljena aji prazna v vili Pod Rožnikom, Večna pot 26. 19070-23 Lepa soba opremljena, se odda gospodu ali gospodični, ev. dvema dijakoma. Florjanska ulica 23, II. 19093-23 Opremljeno sobo z oskrbo oddam dvema dijakinjama. Kolodvorska ulica 34, Weilgony, vhod z dvorišča. 19079-23 Opremljeno sobo v sredini mesta, s posebnim vhodom, oddam Križevniška ul. 5-X. 19106-23 Lepo solnčno sobo oddam 2 event. 3 di jakom z celo in dobro domačo prehrano. Ljubljana VH, Zlbertova uL 30-1. 19062-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam. Kapiteljska ul. 11, drugo nadstropje. 19002-23 Opremljeno sobo lepo ln zračno oddam takoj eni ali dvema o-sebama. Koseskega ulica 20, Ljubljana — Tr novo. 19122-23 2 lepi sobi oddam. Prva je opremljena z dvema posteljama, duga pa za pisarno. Vprašajte v Slomškovi 5, pritličje lervo 19048-23 Separirano sobo eno ali drema posteljama, Iščem. Ponudbe z navedbo cene pod šifro »Takoj 110« na ogl. odd. Jutra. 19110-23a Dijakinja trgovske akademije, išče pri boljši rodbini stanovanje z vso oskrbo v bližini Diame. Ponudbe n» ogl. odd. Jutra pod lifro »Vsa oskrba«. 18834-22 Dijaka ali dijakinjo nižjih razredov srednjih ali trgovskih šol sprej mem na dobro hrano, stalno strogo nadzorstvo in pomoč pri učenju. Gerbičeva ul 5-1. Kolezija. 18754-22 Dijaka sprejme v popolno oskrbo boljša družina. Neposredna bližina UL realne gimnazije ▼ Ljubljani. Skrbno nadzorstvo Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad 123«. 18793-22 Dijaka srednje ali nižješolca, vzamem v celo oskrbo. Nemška konverzacija. ška konverzacija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18916-22 Dijaške a obe Dijaško stanovanje v Ljubljani z vso oskrbo in souporabo klavirja, — iščem za petošolca in hčerko četrtošolko. Cenj. ". odd. Jutra in sin«. 18675-22 hčerko cetrtosoiico, ponudbe na ogl. oc pod šifro »Hčerka Dijakinji sprejmem v vso oskrbo. Nemščina, francoščina, matematika, klavir v hiši. Vestno nadzorstvo. Cena zmerna. — C Igo j, učiteljica. Gosposka ul. št. 10-L 18907-22 Lepo sobo tik trgovske akademije oddam dvema dijakoma z vso oskrbo ln s souporabo kopalnice. Po želji nemška konverza clja, planino. Naslov v vseh posloval. Jutra. 18908 22 Dva dijaka nižješolca, sprejmem v celotno dobro oskrbo v bližini vseh šol. Strogo nadzorstvo, pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18972-22 Dva dijaka ali dijakinji sprejmem v čisto zračno sobo z prvovrstno oskrbo ln vestno nadzorstvo, po ugodni ceni. Miklošičeva 15-IV, desno. 18984-22 Za tretješolca (I. real. glmn. v Ljub Ijanl) iščem oskrbo s strogim nadzorstvom, najraje pri družini, kjer je domači sin tretješo-lec dober dijak. Naslov v vseh posloval. Jutra. 18343-22 Prehrana Prevzamem v oskrbo rejčka, starega od 5 mesecev dalje. Natančneje se poizve v Klunovi ul. 4, Kodeljevo. 18831-14 Upokojenec sam. želi k samostojni posestnicl ali upokojen ki z vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Neodvisen«. M/l Pse ilirske ovčarke prodamo. Pekarna Vovk, Ljubljana, Šmartinska 64, poleg nove mitnice. 18714-27 Airdaleterierje mladiče dva bela enoletna in dva črna šestte denska. starši zanesljivi čuvaji, proda graščina— Mokronog. 18770-27 Udomačen srnjak enoletni naprodaj. Poto ve se pri Fuxu G. v Metliki. 18991-27 Čistokrvne jazbečarje (Zwergldackel), 2 in pol meseca stare, prodam. Maurerjeva 18. 18869-27 Ptičarja nemško-kratkodlakl, zelo dobro dresiran, vsestransko uporabljiv, se ugodno proda. Star 3 in pol leta. MIha Vavpe-tič, dreser, Kamnik. 19073-27 Angleški bokser pes. plemenite pasme z rodovnikom, star 3 mesece, ugodno na prodaj Vera Presker, Senovo p. Rajhenburg. 18219-27 Dijaško sob s popolno oskrbo in nadzorstvom iščem za učenca trg. akademije, I. letnik. Lahko s sostanovalcem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje«. p 18693-22 2 gimnazijca sprejmem na stanovanje. ev. tudi aa hrano v «sto, sončno sobo blizu kolodvora. Naslov v vseh posi. Jutra 18816-22 Cisto sobo i brano potrebujem za gimnazijca šestošolca blizu Bežigrajske gimnazije ali kot sostanovalca k pridnemu dijaku višje gimnazije, najrajši k družini, kjer se govori nemški jezik. Ponudbe na ogl. odd. Ju'ra pod Šifro »Zračna sob»«.^ ^ V oskrbo tet sostanovalko k sred nlešolkl in na hrano rorejme boljša družina dijakinjo. Klavir ln pl-galnistroj na razpolago na željo nemška konver zacija, družabna vzgoja. Hrana oblin« meščanska soba sončna cena primarna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »3 minute od poljanske gimnazije« 18809-22 Nižješolca 3 vso oskrbo sprejmem. Pomoč pri učenju. Podz-ve se: Iirska 22-1. levo. 18820-22 Za sina četrtošolca ki obiskuje bežigrajsko gimnazijo. iščem stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jut«. 19005-22 Boljša družina v Novem mestu, blizu gimnazije sprejme nt hrano ln stanovanje 2 do 3 dijake. Dobra o-skrba. Naslov v vseh po sloval. Jutra 19119-22 Nižješolca nudim vso oskrbo. Nadzorstvo in pouk. center. Naslov v vseh posi. Jutra. 16049-22 Dijakinjo nlžješolko sprejmem v rso oskrbo. Nasproti Po ljanske gimnazije. Na slov v vseh posi. Jutra 19165-22 Eno ali dve dijakinji sprejmem na stanom nje z vso oskrbo. Vrt. klavir, nemška konverzacija. pomoč p* učenju Koblarjeva ul. 15. 18174-22 V Celjn 5 minut od gimnazije odda uradniška družina novo opremi j en j o sobo za dijake. Maturant da Je tudi lnstrukctje. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Student študentu«. Perzijsko mačko mlado, prodam v dobre roke. Ponudbe pod »Čistokrvna« na ogl. odd. Jutra. 18965-27 'lit Javna dražba posestva v Palovčah št. 10, pošta Brezje bo pri okrajnem sodišču v . Radovljici 20. avgusta 1938 ob 10. Posestvo meri 10 ha 7 a 91 m2. Vadij znaša 5300 din. Dražbeni pogoji na vpogled pri sodišču Radovljica ali pri notarijatu Tržič. 18830-32 Osamljena gospodična želi poznanstva z gospodom od 36—50 let. Ločenci izključeni. Dopise r.a ogl. odd. Jutra pod šifro »Nemška konverzacija«. 18634-24 Obrtnik v Zagrebu srednjih let Išče gospodično vdovo ali ločenko od 25 do 48 let. Resne ponudbe na Anič Milan, Savska cesta 136 za Go-lubiča, Zagreb. 18791-24 Osamljena nepokvarjena lepa gospodična. 40 let, z krasnim značajem, se želi dopisovati radi ženitve. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Idealna soproga«. 18758-24 Gospod star 42 let, drž. uslužbenec, nesrečen v zakonu Išče nesebično pri jate ljlco. Dopise na ogl odd. Jutra pod »Poletje I«. 18843-24 Gospod 38 let, akad. naobražen, veleposestnik z lastnim podjetjem, dobro situi ran, išče vsled pomanjkanja znanja, tem potom, resnega znanja s premožno čedno damo, ki bi živela na deželi. Neanonlmne resne dopise nasloviti pod značko »Lepi dom 807« po možnosti s sliko, ki se takoj vrne. Tajnost častna zadeva 18808-24 Gospod star 28 let s etaJno službo želi poznati gospodično, ki bi imela kakšno obrt. Ponudbe na podružnico Jutra Jesenice pod »Poštena« 18924-24 »Jelka« Javi prosim nujno, dali in kje je mogoče svidenje. 18877-24 Nesrečen v zakonu Preprost. Iščem istota-ko nesrečnico. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uteha 65«. 19065-24 Dražba lesa Zač. državna uprava razlaščenih gozdov Ljub ljan*.. cesta 29. oktobra št. 24. proda na Javni dražbi dne 14. septembra 1938 pri občini Sv. Lovrenc na Pohorju lz revirja Plešlč: 2.100 plm zdelane smrekove hlodovine ln 800 prm izdelanih bukovih drv. Pojasnila, pogoji ln tiskovine se dobe prt gornji upravi ter re Mirnem vodstvu razlašč. gozdov v Sv. Lovrencu na Poorju ln šumski upravi v čml. 18676-32 Inteflgent uslužben v Banatu, išS6 radi takojšnje ženitve do 24 let staro, lepo, stasito Slovenko, čiste preteklosti. Kovačič, Poste restante, Mol. 18835-25. Vdovec star 40 let, hišni posestnik, gostilničar in trgovec t premoženjem 200.000 din želi znanja v svrho takojšnje ženitve z vdovo ali gospodično, trgovsko nao-braženo z gotovino 150.000 din. Ponudbe na podružni« co Jutra Maribor pod »Takojšnja ženitev«. 18846-2$ Mlad pekovski mojster Išče dekle s primerno gotovino. Vdove brez o-trok niso izključene. Na siov v vseh poslovalnicah Jutra. 18772-25 Gospod dobro situiran išče ženo do 35 let s premože njem radi povečanja obrata. Vdove ln ločen be niso Izključene. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fest« 18679-25 Informacije Svarilo Stanovanja in tudi lokal oddajati brez moje vednosti, ni dovoljeno. Sicer obvestim policijo.. — Ivana štern, posestnica, Em«iska cesta 10. 18766-31 Informacije privatne, poizvedbe itd., vrši : Informacijski zavod, Ljubljana, Kolodvorska 41 poleg palače želez, direk-dje. 19010-31 Državni uradnik s pravico na pokojnino, — poroči do 261etno gospodične čedne zunanjosti. Ponudbe z naslovom na ogl. odd. Jutra pod šifro »Avgust 46«. 19146-24 Gospa v samoti, želi dopisovati z značajnim inteligentnim gospodom do 50 let. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Želim prijatelja«. 19117-24 FffllfW Prazno sobo veliko, sončno z souporabo kopalnice oddam. Pražako-va 12-IV. Ogled od 8 do 14. 18717-23 Dobra šivilja želi resnega znanja radi ženitve z boljšim drž. uradnikom ali samostojnim obrtnikom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Diskretno«. 18829-25 Ženitve in možitve posredujemo najvestnej-še strogo solidno realno, in diskretno. Mnogo od ličnih partij v evidenci. Prvorazredne obiteljske zveze. Insormativne pro spekte pošljemo proti nakazilu 10 din v znamkah: Rezor, Zagreb, pošta 3. 18608-25 Slovenka gospodična stara 24 let, simpatična, neomadeževane preteklosti, ugl-edne obltelji. Inteligentna, 70.000 dinarjev dote. želi poročiti Slovenca, železniškega uradnika. Informacije da je »Rezor«, Z«agreb, pošta 3. 18892-25 Krasna Mariborčanka gospodična, vzorne preteklosti, inteligentna ln elegantna, murtkalna, z doto 500.000 din, stara 27 let, se želi poročiti z odličnim gospodom, Slovencem s fakulteit-sko izobrazbo, sigurnega položaja. Za informacije pošljite 10 din v mam kah na: »Rezor«, Zagreb, pošta 3. 18893-25 Resna gospodična simpatična, dobra gospodinja. bi bila značaj-nemu, uglednemu gospo dru sigurne pozicije srčne naobrazbe. 33 do 40 let, vzorna ženica. Otročku nadomešča mater. — Resne, neanonlmne dopise pod »Razum poštenje 27« na ogl. odd. Jutra- 18487-25 Preklic Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za svojo ženo Iv j no, kdor ji kaj posodi ali proda brez denarja. — V Ljubljani, dne 13 8. IS 38. Ponikvar Anton i9&Q-M 261etni podjetnik trezen, poroči duhovito, čutečo in bogato gospodično. Cenjene pon. na ogl. odd. Jutra P"d šifro »Sem mirna duša*. 18909% Ekonom srednjih let, s 50.000.— gotovine se želi priženiti fca doblčikanosno posestvo event. gostilno mlin ali žago. Dopise pod »Trezen« na podr. Jutra v Mariboru. 19328-25 Vdova srednjh let, simpatična, po-srstnica mlina in žage, se želi poročiti radi možnosti obratovanja 2 gospodom srednjih let, solidnega zna. čaja. Potrebni kapital naj-mr nj din 100.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod š.fro »Sporazum«. 1*123-25 Trgovec dobro vpeljan želi poročiti trgovsko Izobražen« gospodično staro 30 do 40 let, z nekaj premo-ženja ali samostojno vdovo brez otrok. Pon. pošljite na ogl. oddeL Jutra pod »Dobra trgovina«. 18870-25 Z gospodom do 50 let se želim poročiti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirni dom 170«. 19170-2S Trgovina čevljev dobro vpeljana, v Ljubljani, sprejme v komisijsko prod», jo čevlje vseh vrst, nadalje moške in ženske nogavice, ter razne torbice, aktovk^ m kovčege kakor tudi drugo usnjeno blago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komisija«. Knjiga vsebuje: 1. GRAFOLOGIJO, 2. PSIHOLOGIJO, 3. HIPNOTIZEM, 4. HIROMANTLJO, 5. FRENOLOGIJO, 6. ASTROLOGIJO, "t. SPIRITIZEM, 8. SANJE» 9. 200 FOTOGRAFIJ. Knjiga Je tiskana v hrvatskem jeziku. Knjiga se pošlje takoj I Cena 30.— din. Denar naj se pošlje na ček. rač. 17,455 Mladost ne more pogrešati moje pomoči! TEKSTILNA INDUSTRIJA V SLOVENIJI rabi za pisarno praktikanta začetnika, absolventa trgovske akademije ali dvorazredne trgovske šole, zmožnega slovenskega in srbohrvatskega jezika. Z znanjem nemščine imajo prednost. Ponudbe s prepisi izpričeval na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tekstilna industrija«. 7658-a Zapomnite si! Najugodnejši nakup »nanuSakture na OBROKE! Vedno najnovejši vzorci. — Ogromna izbira in se tozadevno obrnite na našo pisarno NARODNI MAGACIN Sv. PETRA C. 27/1. TOVARNA NOGAVIC V ZAGREBU, dobro uvedena v dravski banovini, išče prvorazrednega zastopnika M potuje z avtom in je dobro vpeljan. Ponudbe naj se pošljejo takoj pod br. 50596 na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. 7648 najidealnejše sodobno čistilo, čisti in polirà vse svetle kovine, kuhinjsko posodo, emajl, «teklenino, točilne mize itd. Poskusite tudi Vi! Zahtevajte pri svojem trgovcu nepre-kosljivo domače čistilo Obiščite nas na velesejmu v paviljonu H. Ko pride jesen m zima morajo biti domovi obvarovani pred vlago in mrazom. — Zato ne pozabite iste prepleskati z najboljšimi barvami, Sirneži in laki ki jih dobite v največji izbiri, odlični kvaliteti in po scMdnih cenah pri T V R D K I IVAN ROZINA (preje „Orient") Ljubljana, Tyrseva c. 14, poleg trgovine Schneider & Verovšek. Prav za zdravje Vašega stroka je sonce nnjno potrebno. Toda za nežno otroško kožo je lahko škodljivo. Zato namažite poprej celo telo s kremo Nivea ali z oljem Nivea. Na ta način se okrepi mlado kožno sta-ničje, koža porjavi hitro in enakomerno, a nevarnost sončnih opeklin se zmanjša. če namažete otroka, ga s tem varujete tudi pre-hlajenja. Sistem Wektheim ZANESLJIV ! VARUJE VAŠO IMOVINO DOBIVA SE POVSOD. Dne 13. avgusta otvarjamo redno avtobusno zvezo : Gorica — Trst — Postojna LJubljana - Kranj - Bled za izvedbo fuzioniranja več ind. podjetij, vsestransko verziranega o pravnih oblikah družb IŠČEMO. Ponudbe pod šifro : »ZinGŽen urediti«. « « « « ob « € * 15. 16.10 18.30 19.50 18. 19.50 uri 21.40 uri 23. url un uri uri uri uri uri Čiiaite Ia širite » J U T R Oc nP NA ZALOGI NASE PRVOVRSTNE v e- L v ® < ® i « LASTNEGA, DOMAČEGA IZDELKA ZAHTEVAJTE PONUDBE A» Kremžar STROJNO PODJETJE — DELAVNICA POLJEDELSKIH STROJEV Št. VID nad LJUBLJANO Vozi redno vsako soboto in nedeljo. ODHOD iz Gorice: vsako soboto ob 14. iz Trsta: « « iz Postojne: « « iz Ljubljane: « « PRIHOD na Bled: « Jutra< Stanko Yirant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratm del je odgovore* Alojz Novak. — Y si v Ljubljani,