XXVIII. Letnik.	Štev. 12. 1932. dec. 8.
Vrednik i izdajateo
Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih, Slovenska Krajina.
F STE« DofiAtiN, 192.4.
Tiskarna Balkinyi Ernesta r Dolnjoj Lendavi, ki je za tiskarno odgovoren,
Priloga Novln.
Poštnina plačana v gotovini.
Cena številki 1 Dinar.
MARIJIN LIST
Pobožen mesečen list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razgiašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja 1.1904. dec. 8,, gda je te list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Vrejiije i izdava ga z dovolenjom višje, cerkvene oblasti KLEKL JOŽEF, vp. plebanoš v Crensovcih, Slovenska Krajina, Jugoslavija.
I.	Cena v Jugoslaviji na skupni naslov, če najmenje pet komadov hodi na eden naslov: na mesec eden dinar, ali 12 dinarov na leto. Z tov naročninov je z ednim poštnina za kalendar Srca Jezušovoga tudi plačana. Za to naročnino dobi vsaki naročnik mesečno na lepom papiri 20 stranski Marijin List, na konci leta pa veliki kalendar Srca Jezušovoga i knižico »Priprava na srečno smrt" brezplačno i poštnine prosto.
Cena na posamezni naslov, če na eden naslov hodi menje kak pet komadov, je 15 Din. na leto. Za to ceno dobi naročnik poleg mesečnoga Marijinoga Lista ešče kalendar Srca Jezušovoga i knižico »Priprava na srečno smrt" brezplačno i poštnine prosto na konci leta.
II.	Cena v Inozemstvi, to je prek mej Jugoslavije je: z Novinami i mesečnim detinskim listom: »Marijikinlm Ogračekom" letno 100 Din. Kalendar Srca Jezušovoga i knižico »Priprava na srečno,smrt", dobi vsaki naročnik na konci leta brezplačno i poštnine prosto. Če se pa prek mej Jugoslavije samo Marijin List naroči, je cena toga z kalendarom Srca Jezušovoga, »Marijikinim Ogračekom" i knižicov »Priprava na srečno smrt" 40 Din. na leto poštnine prosto.
Naročnina se mora proti naprej plačuvati: doma mesečno, Iz ino-stranstva pa do konca marca vse!
Važno za domače naročnike, šteri majo na skupni naslov naročen Marijin List! Naročniki, ki majo v Jugoslaviji na skupni naslov naročen Marijin List, če si naročijo vsi iz vsej far, ne samo iz edne, tiidi Novine, dobijo vse naše spise: Novine, Marijin List, Marijikin Ograček, kalendar Srca Jezušovoga i »Priprava na srečno smrt" za 30 Din. letno, to je na mesec njim pride za plačati samo 2 D. 50 p. Najmenje 5500 bi pa moglo biti takših naročnikov. Marijin List je priloga Novin, kak i Marijikin Ograček, šteri je priloga M Lista.
Vredništvo i uprava M. Lista v Crensovcih, Slov. Krajina.
Jugoslavija.
D A R I.
Na »Dom sv. Frančiška" v Crensovcih so daruvali v dinaraj sledeči: Maučec Kata nabrala v Odrancih 85; darUvali so njej: po 10 din.: Zver Kata, Čolig Verona, Maučec Kata, Antolin Marija, Matko Jelena, Smej Jelena, Kavaš Orša, Horvat Števan; po 4 din.: Ferenčak Kata; po 1 din.: Sečkar Ana; Žalig Marija, Gančani, prosi za mir pri hiši, 10, Gomboc Marija, Borejci, 10, Glavačova Hanc r. Horvat Ana z Trnja eden kamen- 650; listje odano v šumi 358.; na večerji pri Padar Trezi i Žabot Kati nabrao Kolenko Janoš na D. Bistrici pri gostaj 23, Matjašec Ivan. V. Polana v zahvalo, ka stvar ostala, 10, N. N. Benica, 200, Knap Mihal, D. Slaveči, v zadoščenje, 10, Bo-kan Števan, Dolič, 10, Škapar Marija, Dolič, 2, Zver Matjaš, Chicago, doma iz Odranec črep = 858, Prekmurska društva pri fari sv. Štefana v Chicagi, č rep =858, Špilak Janoš, Chicago, doma z Nedelice, 429, Mertiik Števan, M. Polana, 4, Hozjan Števan, M. Polana,4, Gabor Števan, M. Polana 10, Tkalec Martin, Malo Kneževo, 10, f Farkaš Roza i t Zeoto Števan, Črensovci, v zahvalo 10, N. Črensovci prosi za pomoč sv. Antona, 5, Špiclin Anton, Črensovci, prosi za odpuščenje grehov i boži blagoslov, 5, Rajnerca z Veščice za hvalodavanje, 10 D. — Gerič Števan z M. Polane je nabrao dva lagvička vina v M. Polani. Daruvali so po litraj sledeči: Gerič Štefan 5, Gerič Franc 3, Gerič Matjaš 3, Trat-njek Janoš 3, Lebar Franc 3, Vuk Marko 3, Špilak Ivan 4, Vinčec Peter 3, Vuk Janoš 3, Špilak Franc 3, Bedrnjak Jožef 1% Lebar Ivan 3, Žalig Števan 4, Žalig
Janoš 5, Hozjan Ivan 3, Horvat Števan 3, Bedrnjak Jožef, Kramarov 5, Lebar Števan, Miklošov, 6, Žižek Štefan 4, Dravec Orša 3, Hozjan Jožef 3, Horvat Števan 3, Magdič Kata 3, Radošič Andraš 3, Zver Ivan 1-5, Horvat Treza 8, Horvat Jožef 4, Gelt števan 3, Hozjan Marko 3, Hozjan Matjaš 4-5, Magdič Janoš 3, Sobočan Marko 5, Vinčec števan 2, Šomen Kata 7, Vinčec Števan 3, Špilak Števan 3, Škalič Ivan 1-5 lit, Vino je pripelao brezplačno Žalig Števan iz V. Polane. — Vino se bo rabilo, gda de se kamen, pesik i cigeo vozo k zidavi pa driigi potreben materijal. — Vsem darovnikom, nabiralcom, foringašom i sploh vsem dobrotnikom se iz srca zahvaliije pa vsem žele obilen blagoslov Nevtepene Device Marije. — Odbor.
Siromaškim dijakom na pomoč. Odbor .Doma sv. Frančiška" de davao odsehmao siromaškim dijakom, ki nemajo občem se hraniti iz domače vrednosti, v Soboti v Martinišči brezplačno hrano. Vsaki siromaški dijak, ki šče to hrano dobiti, naj se javi v Domi sv. Frančiška v M. Soboti, KrižOva 4. ali pa v Martinišči pri g. ravnatelji,.dr. Kelenc Tomaži. Svoje siromaštvo more z pismenim potrdilom posvedočiti. Dobre dfiše se pa opro-sijo, naj li podpirajo „Dom sv. Frančiška", ka de mogo kem več siromakov nahraniti, obleči i potolažiti. Ka siromaki damo, Bogi damo. Siromakom po-klonjen dar nosi najvekše obresti. Sprejme z najvekšov zahvalnostjov vsakši najmenši dar za siromake: peneze, živež, obleko, posodo, pohištvo itd. — Odbor za zidanje „Doma sv. Frančiška" v Črensovcih.
Naročnikom na znanje! Našim cenjenim naročnikom naznanjamo, da stem snopičom smo njim dali do rok zadnjo številko letošnjega Marijinoga Lista. VOpamo se, ka smo v vsakom pogledi pomogli njihovim dušam i je vse pripelali, štere so se dale pripelati, bliže k Mariji i po njej k dobromi Bogi. S tem smo vse včinoli, Zednim naznanjamo dragim naročnikom, da se kalendarje štampajo, štere dobite do rok okoli novoga leta. Vsaki naročnik je dobi brezplačno, samo domači naročniki, kim hodi M. List na skupen naslov i plačajo samo 10 Din. naročnine, ti plačajo poštnine 2 Din. Prosimo drage širitele, da teva 2 Din. kemprle vktippoberejo.
Vesele svetke i blaženo novo leto žele vsem naročnikom, širitelom i dopisnikom po Mariji.	Vredništvo i uprava Mar. Lista.
NEBEŠKE ROŽE.
SVETA TEREZIJA DETETA JEZUŠA.
Ali si moremo misliti kaj preprostejšega, skromnejšega? Glavno službo pa je ponižno zamučala. Več let je bila pomočnica voditelice novink, prav za prav voditelica. To opravilo je njenoj liibezni do bližnjega razgrnilo obsežno pole. Trezija je vodila svoje novinke kak dober paster svoje agnece. Važno slfižbo je zaviipno zročila Materi božoj, ki je „Stolec modrosti". Pri vsakoj težavi s svojimi varovankami je pribežala k Mariji, v zavesti, da jim sama ničesa ne more nuditi. Djala je: »Svojim ptičicam trosim na levo i desno dobro seme, ki mi ga je dao Gospod. Potem naj ide kakkoli. Ne brigam se več zato Včasih je, ka da bi ne bila ničesa sejala, včasih dobro obrodi. Liibi Bog mi pravi: Dajaj, li dajaj ne da bi skrbela za uspeh! — Niednoga opomina ne dam, ne da bi se priporočila presvetoj Devici. Njo prosim, naj mi navdehne to, ka je za vas najhasnovitejše. Sama se pogostoma čudim tomi, ka vas včim".
Čeprav je bila stroga, so jo novinke jako poštiivale i liibile. Zaviipale so njej kak najbolšoj materi i prijatelici. Tudi pri Maloj Tereziji so se vre-sničile reči sv. Janoša od Križa: „Vse dobrote so mi bile dane, kak je ne-sem več samolubno iskao."
Popolna v izvršavanji redovnoga pravila, je tiidi od novink vnogo zahtevala, Trezika je bila pooseblena natenčnost, verna i pokorna v naj-menjšem. Kdare je pozvonilo, je taki prekinila najzanimivejši pogovor. Pri šivanji ne dokončala vboda. Cvetke za Jezuša. — Bole kak z rečjov je včila z zgledom. Kolikokrat je djala: »Ne upravičiije nas, četildi bi vsi kršili pravilo. Vsaki mora ravnati tak, kak da redovna popolnost zavisi od njega."
V	občevanji z novinkami je vtiogo pridobila. Njeni vzor je bila pokojna mati Genovefa. Kak ona, ie Trezija stremela po najtesnejšo} združitvi z Jezušom, i je zavupala, da jo bo v občevanji z novinkami navdihavao i razsvetlavao. Nanjega se je zanašala i žela najlepše uspehe. Težko njej je bilo, da je z bistrim okom morala izslediivati napake i nepopolnosti i varovanke, — če je trebelo, — resno opomeniti i karati. Verna svojemi načeli, je bila vsikdar liibezniva i prijazna. Z veselimi se je veselila, s tužnimi ža-liivala i znala suzam izvabiti smehlaj. Vsmilena boža lUbezen je bila vzvod, s šterim je zdigavala diiše. Opomina la jih je na Jezušovo popolnost. S tem je vseli osvežila vpadajoči pogum, zanetila slabo volo i svojo duhovno čredo vtrdjavala v krepostnom stremlenji.
V	svojih zap skih pravi: »Voditi dUše, jih pospešavati v božoj lubezni i je po Gospodovom načrti vzgati i oblikavati, — nej tak lehko, kak se zdi. Če si pa stvar bliže ogledamo, spoznamo, da smo brez bože pomoči — prav tak nezmožni, kak v noči ne moremo prizvati sonca, da bi osvetlilo zemelsko oblo. — Te čutimo, da se moramo svojemi nagnenji, — svojim nazorom — popolnoma odreči, da ne smemo voditi duš po lastnoj poti, nego po poti, ki jo je Jezuš posameznim začrtao. Pa to še nej najtežje. Najvekše premaguvanje mi je to, da moram kak čuvar z visokoga turma opa-zuvati sovražnika pa paziti na napake i najmenše nepopolnosti."
»Povsod moram srečavati žrtev i zatajuvanje. — Čutim, da pismo ne bo obrodilo sadov, če ga ne pišem z nekakšim odporom i samo iz pokorščine. — Če govorim s novinkov, se vsikdar zatajujem. Ogibam se pitanja, ki bi zadovolilo mojo radovednost. Če pripovedava zanimivosti i preide na pole, ki me dugočasi, je nikoli ne spomnim na prejšnji pogovor. Zdi se mi, da ne moremo včiniti nikaj dobroga, če iščemo sebe."
V	svojih novinkah je predvsem poglablala duha lUbečega žrtvUvanja i molitve. To sta bili velesili, v šterih je temelila Trezijina moč
Neki den jo je obiskala novinka i presrečno dejala. »Če bi znali, kaj se mi je nocoj senjalo I Bila sem pri svojoj posvetno mislečoj sestri i jo skušala od njene ničemurnosti odvrniti. Razlagala sem njoj kitico vaše pesmi »Živeti iz lubezni":
»Oh, — vse dobim, — če vse pustim, dehtenje tebi, — večni Bogi"
Te reči so njej stopile v dOšo. Blažena sem bila. Zajtra sem si mislila: LUbi Bog mogoče žele da bi to dušo rešila. Ka pravite, — ali naj bi n ej za VUzem pisala, njej povedala senje i njej pravila, da jo Jezuš zove ?" Trezija je odvrnila, naj prosi dovolenja.
Post se še nej nšigibao h koflei. Zato se je predstojnica prošnji ČB-dila.* Bogonavdehnjena je djala: »Karmeiičanke morajo rešavati duše vse bole z molitvijov kak s pismi." — Kda je Trezija to zvedla, je pravila novinki: ,Na delo! Prav iskreno molimo! To bo radost, če nas Gospod na konci posta poslUhne!"
Šče pred Vuzmom se je dUša posvetila Jezuši. Trezija pravi: „To čUdo je sprosila gorečnost ponižne novinke."
»Moč molitve je neizmerno velika. Molitev sliči kralici, ki ima h krali vsikdar prosto pot, i ki od njega vse, ka prosi, prejme. Nikdar nesmo preveč zavuplivi do lUboga Boga."
Dokeč je Celina dvorila oči, nej mogla misliti na vstop v samostan. Gospod Martin je nujno potrebuvao njene pomoči i tolažbe. Toda po njegovoj smrti je bila prosta i je v Karmeli prosila sprejema. TUdi njej so vstale nepričakUvane ovire.
Neki den se je zdela Celinina zadeva do skrajnosti obvupna. Trezija je po sv. obhajili djala nebeskomi Gosti: »Moj Bog, ti .znaš, kak iskreno sem želela, da bi težka bolezen dobromi oči prihranila očiščilišče. Rada bi vedela, ali si mojo srčno želo vslišo — Iskreno te prosim maloga znamenja. Dobro veš, kak sestra N. nasprotuje Celininomi vstopi. Če odsemao ne bo delala težav, bom držala to za odgovor, da je šo lUbleni oča brez vic v nebesa."
Tudi to želo je Jezuš svojoj zaročnici spuno- Na mah je izpremeno mišlenje nasprotujoče sestre. Po obhajilnoj zahvali je Trezija srečala ono sestro, ki jo je taki nagovorila i s suzami v očeh d ala, da iskreno žele, naj bi Celina kimprle vstopila.	(Dale)
*V posti i adventi izostane v Karmeli zasebno dopisuvanje.
Štev. 12.
1932. dec. 8.
Prikazen Nevtepene Device Marije.
Čudodelna svetinja.
Sestra Katarina Laboure, smilena sestra sv. Vincencija Pavlanskoga.
Priproste hčere svetoga Vincencija Pavlanskoga se je po-sliižila brezmadežna (nevtepena) Devica, da je razširila svetinjo, štera se imenuje zavolo vnogih čud, ki se godijo po njej, splošno „čiidodelna svetinja."
Sestra Katarina, z rodbinskim imenom Zoe Laboure (zgo-varjaj: Labure), je bila rojena 2. vel. travna 1806 v vesici Fain-le-Moutiers v župniji Moutiers-Saint-Jean, v okraji Cote d'Or na Francoskom.
Njeni starši so bili prav krščanski. Obdelavah so svoje zemlišče i živeli mirno i zadovolno. Bog je blagoslovo njihov zakon s sedmimi sinovi i tremi hčerami.
Zoe še nej spunila osmoga leta, pa je zgubila mater. Znala je pa že prenašati bridko zgiibo. I zdelo se njej je, kak da hoče odsemao biti presveta Devica sama njena mati.
V dvanajstom leti je prejela v domačoj cerkvi prvo sveto obhajilo s čistim i z lubezni gorečim srcom. I od takrat je samo po tom hrepenela, da bi vgajala Onomi, ki se njej je]prvikrat podaro.
Kda je starejša sestra stopila v družbo smilenih sester, je morala Zoe prevzeti gospodinjstvo. Edno deklo je mela za pomočnico. Pa ste odpravlale v kuhinji, nosile delavcom na poli jed i se nesti jvstrašile niednoga dela.
Posebno rada je mela Katarina golobe, šterih je bilo pri hiši stalno sedem do osem sto. Skerbela je za nje tak lepo i liibeznivo, da so jo vsi poznali i so k njej prileteli, kak hitro se je približala golobinjeki. Kak je djala njena sestra: bio je to lep prizor: nedužnost je vabila k sebi golobe, šteri so njena podoba.
Pa Zoe je znala z nedužnostjov zdriižavati tiidi pokoro. Že v ranoj mladosti se je postila vsaki petek i vsako soboto. V farnoj cerkvi so jo zmirom vidili zbrano i pobožno klečati na tleh celo po zimi.
Pri svojem težavnom deli pa nej pozabila svojega pravoga pozvanja. Mela je dosta voglednikov, pa je vsakomi odgovorila,
da se je zaročila že zdavna z Jezušom Zveličarom i hoče meti samo Njega za ženina.
Nekoč je mela senje, ki so prav jasno kazale na njeni prihodnji stan. Mislila je, da je v veškoj cerkvi v kapeli, posve-čenoj dušam v očiščilišči. Pa se je prikazao sivolas castitliv duhoven v kapeli i je oblekeo mešna oblačila i mešiivao. Ona je bila pri svetoj meši i je zavzeta gledala neznanoga duhovnika. Koncem meše njej je migno diihovnik, naj pride bliže. Zoe se je pa prestrašena mikala nazaj; oči je pa mela nepremično vnjega oprte. Kda je prišla iz cerkve, se je napotila v neko hišo v vesi obiskat nekoga betežnika. Zopet je stao pred njov oni starček diihoven i njej je pravo: „Moja hči, prav je, da obiskavaš be-težnike. Zdaj bežiš pred menov, pa enkrat se boš štela še srečno, da smeš .priti k meni. Bog ma posebne namene s tebov, ne pozabi to." Vsa še v strahi je šla deklica svojo pot naprej. Zdelo se njej je, kak da se ne dotikajo več njene noge tal. I kda je prišla domo, se je zbudila i spoznala, da so bile to senje. —
Te je bila stara prav osemnajst let i nej znala ne čteti ne pisati. Ar je sprevidila, da bi jo to zadržavalo, če bi štela stopiti v kakšo diihovsko društvo, je prosila svojega očo dovolenja, da bi smela iti k sorodnici, ki je bila vučitelica v nekom zavodi v Chatillon-sur-Sein, da bi se tam malo navčila. Nerad jo je pusto oča, ar se je bojao, da je ne bi za zmirom zgiibo.
Prikazen, ki jo je vidila v senjah, njej je bila zmirom pred očmi. I ednok je pravila od nje župniki v Chatillon-i. Te njej je odgovoro: „Jaz mislim moje dete, da je bio te starček sveti Vincencij i te zove, da bi postala smilena sestra."
Kda jo je njena sorodnica neki den pelala k smilenim sestram v Chatilloni i sti stopile v sobo, je zagledale v svoje veliko začudenje natenko podobo onoga duhovna, ki njej je bio takrat pravo v senjah: „Moja hči, ti bežiš pred menov, pa enkrat se boš štela še srečno, da smeš priti k meni. Bog ma posebne namene s tebov, ne pozabi to." Včasi je pitala, čida je ta podoba, i kda je zvedla, da je sveti Vincencij, se njej vse zjasni, i spozna, da mora te biti njeni oča.
Samo malo časa še je ostala pri svojoj sorodnici. Vendar se je še komaj v začetki leta 1830 posrečilo, da je pregovorila svojega očo, da jo je pusto k smilenkam v Chatilloni.
Kak srečna je bila Zoe Laboure, kda je po težavnih, dve leti skoro trpečih poskušnjah dne 17. mal. travna- 1830 priveslala v zaželjeno zavetišče semenišča, v novicijat smilenih sester!
Preblažena Devica se prikaže prvikrat.
Sestra Laboure, ki je bila vredna spoznana, da je mela že več nebeških prikaznij, je želela v svojoj detečoj preprostosti goreče, da bi vidila preblaženo Devico. Da bi dosegla to milost, se je obrnola do svojega svetoga angela varivača, do svetoga Vincencija, celo do preblažene Device same.
Dne 18. jakopeščeka, na predvečer svetka svetega Vincencija Pavlanskoga je mela voditelica semenišča navuk od češčenja svetnikov i preblažene Device. To je hrepenenje sestre Laboure
ŠČe povekšalo. V svoje misli vtoplena leže mlada sestra k pd* koji i še enkrat priporoči svoje hrepenenje svetomi Vincenciji, trdno zaviipajoča, da bode vslišana.
Proti poldvanajstoj viiri po noči sliši trikrat zaporedoma razločno zvati svoje ime: Sestra Laboure! Vzbudi se iz spanja pa odgrne nekoliko zaveso na onoj strani, od kod je prihajao glas. Ka zagleda? Dete čisto zviinredne lepote, staro štiri do pet let. i od njegovih zlatih vlasi kak tiidi od njegove postave so izhajali tak svetli žarki, da so razsvetlavali ves prostor.
„Pojdi", pravi njej s sladkim glasom, »pojdi v kapelieo, preblažena Devica te čaka tam." — Ali, tak misli sestra Laboure; ki je ležala v velikoj spalnici, čiile me bodo, i jaz bom izdana. — „Nikaj se ne boj," odgovori dete, ki je vgonilo njene misli; „pol dvanajstih je, vse spi, i jaz te ščem sprevajati."
Po teh rečaj se sestra Laboure ne more dale vštavlati lu-beznivomi vodniki. Naglo se obleče i ide za detetom, ki je šlo stalno kre njene leve strani i je daleč na okoli razširjalo žarke; tiidi so bili v veliko njeno začudenje prižgani vsi posveti. Njeno začudenje se še povekša, kda vidi, da so se vrata v kapeli sama odprla, kak se jih je dete doteknilo s koncom prsta, i da je tudi v kapeli najšla prižgane vse sveče, ka jo je, kak poroča, spominalo na polnočnice. Zdaj jo je pelalo dete do obhajilne ograje. Ona je tam pokleknola, njeni nebeški vodnik je pa stopo v svetišče i postao tam na levoj strani.
Ti trenutki, kda je mogla tak čakati, so se zdeli našoj sestri strašno dugi. Končno proti polnoči jo opomene dete i pravi: „Tii je preblažena Devica, tu je ..V istom megnjeni sliši čisto razločno od desne strani oltara lehek šiim, vednak šumenji svilnate obleke. I hitro nato sede gospa prečiidne lepote v svetišči na levoj strani na stolec, kama navadno seda prečastiti rav-nateo družbe. Stolec, postava, obleka i to rumenobela janka i moder pajčolan, vse to je spominalo na neko vpodoblenje sv. Ane, kakša je bila na nekoj sliki blizi tam. Vendar pa nej bio isti obraz. Sestra Laboure je tak nekaj časa še ostala na mesti klečeč, omahujoča i šče vedno v dvojnosti.
Zdaj spregovori dete naednok v moškom glasi i pita sestro glasno i resno, ali ne morebiti kralici nebes dano na volo, da se mrtelnomi bitji prikaže v šteroj koli hoče podobi.
Taki njoj mine vsa negotovost. Zdaj posluša samo šče želo svojega srca i spadne preblaženoj Devici k nogam i za-vuplivo položi svoje roke na njena kolena, kak bi bila včinila pri svojoj lastnoj materi.
„V tom trenutki," Jak pripovedava, „začutim najslajše čustvo, kak ga še nesem mela v živlenji i ki ga nikak ne morem popisati. Preblažena Devica mi začne razlagati, kak se moram oponašati v svojem živlenji, i kazoča s svojov levicov na oltar me opomene, naj tam pokleknem i odprem svoje srce, i dostavila je. tam bodem zadobila vso potrebno tolažbo."
Nato je nadaluvala: „Moje dete, ščem ti dati naročilo; ti boš zavolo toga mela toti vnogo pretrpeti, vendar bodeš vse lehko premagala, če pomisliš, da je to v čast najdobrotlivejšega
Boga. Nasprotuvali ti bodo; ali milost Boža bo s tebov, ne boj se ; vse povej, ka se v tebi godi preprosto i zaviipno. Nekake reči bodeš gledala, v svojih premišlavanjih prejemala posebna razsvet-lenja; od toga dajaj odgovor onomi, ki ma voditi tvojo diišo."
„Potem sem prosila preblaženo Devico, naj mi razloži reči, ki so mi že bile pokaza-ne. Odgovorila mi je: „Moje dete, časi so jako hudi; velika nesreča bo zadela Francosko; krao bo s prestola vržen, i ves svet bodo stiskale vsakovrstne nevole. (Preblažena Devica je pri teh rečej bila viditi preveč tužna.) Pa le prihajaj k stopnjicam toga oltara; odtod se bodo razlevale milosti nad vsemi..., nad vsemi onimi, velikimi i malimi, ki jih prosijo."
„Prišeo bo trenutek, kda bodo mislili, daje vse zgiibleno, te bodem jaz pri vas, zavupaj-te; te bodete spoznali moj prihod, varstvo Boga i
svetoga Vincencija nad obema družbama. (Najmre družbo duhovnikov-misijonarov i smilenih sester.) Samo zavupajte i ne zgubite srčnosti; jaz hočem biti z vami."
„V drugih družbah bodo kapale žrtve. (Pri teh rečej so preblaženoj Devici stopile suze v oči.) V diihovništvi pariškom
Nevtepene Dev. Marije prvo i tretje prikazanje sestri Laboure Katarini.
bodo kaple žrtve. Preč. nadškof bo vmro. (Tu so jo znova po-lijale suze.) Moje dete, križ bo zaničavan, vržen na tla i stran našega Gospoda bode znova prebodjena. Ceste bodo s krvjov polijane, i ves svet bo z žalostjov navdan." (Zdaj preblažena Devica nej mogla dale govoriti, velika žalost se je izražala na njenom obrazi.) Pri teh rečeh je prišlo sestri Laboure na miseo: „Kda se bo vse to godilo?" I notrašnje razsvetlenje njej je dalo natenko spoznati število štiridesetih let i je kazalo s tem na žalostne dogodke leta 1870. i 1871.
Nato njej je preblažena Devica zapovedala, naj pove svojemi diišnomi voditeli več določb, ki se tičejo družbe smilenih sester, i naj njemi naznani, da bo neki den dobo oblast, ki ga bo vsposobila, da bo mogeo izvesti naročilo. Potem je še ednok ponovila:
„Velike bridkosti bodo prišle, i nevarnost bo velika; pa nikaj se ne bojte; varstvo bože vodi tu vseli na poseben način, i sv. Vin-cencij bo verostuvao nad vami. (Še zmirom je bila preblažena Devica viditi žalostna.) Jaz sama hočem z vami biti; moje oko je vedno obrnjeno na vas, i jaz vam bom skazala vnogo milosti." Sestra pristavla tomi poročili: „Te milosti bodo podeljene posebno onim, šteri je prosijo; ali moliti se mora... vnogo moliti..."
„Ne morem povedati," nadaliije, koliko časa sem ostala pri preblaženoj Devici; vse ka vem, je to, da je preminola kak mimoidoča senca, kda je že dugo časa govorila z menov."
Kda je sestra Laboure vstala, je vidila dete šče na istom mesti, gde ga je bila zapustila, kda se je približala preblaženoj Devici. Nagovorilo jo je: „Ne je več". I pali je stopilo na njeno levo stran i jo je pelalo na isti način, kak jo je sem pripelalo, pali nazaj; na vse strani je razširjalo nebeško svetlobo.
„Jaz mislim", tak nadaliije sestra, „da je bilo to dete moj angeo varivač, ar sem ga bila iskreno prosila, naj mi doseže milost, da vidim preblaženo Devico .. . Kda se povrnem k svojoj posteli, slišim viiro biti dve, i potem nesem več zaspala."
Preblažena Devica se prikaže driigič.
Ka smo dozdaj povedali, je bilo samo del naloge sestre Laboure, ali bole, priprava za zapoved, ki naj bi njej bila po-znej dana kak zastava prisrčne lubezni Marije Brezmadežne do vseh liidij.
Proti konci novembra istoga leta 1830. je razodela sestra Laboure gospodi Aladeli, svojemi diišnomi voditeli, novo prikazen. Zdaj nej bila prikazen žalostne matere, ki se joče, kda misli na nesrečo pretečo svojoj deci i toči suze zavolo žrtev iz vrste svojih zvoljenih služabnikov; nego je, djao bi, boža doga, ki se prikaže na nebi še zmirom pokritoj s črnimi oblaki; je zvezda, ki sveti na vihernom morji, da brodnikom pali vzbudi zavti-panje: to je deviška Kralica, ki pride, da obliibi blagoslov, blaženost i mir.
Sestra Laboure pripovedava to prikazen z naslednjimi rečmi:
„Dne 27. novembra, v soboto pred prvov adventskov ne-delov sem okoli pol šestih večer premišlavala v cerkvi. Bilo je
vse popolnoma tiho. Tu se mi je zdelo, da čiijem od desne strani svetišča kak šumenje svilnate obleke. Pogledam i vidim preblaženo Devico zraven podobe svetoga Jožefa. Bila je srednje velikosti i tolike lepote, da bi je nikak ne mogla popisati. Tak je stala, oblečena z belov, rudeče bliščečov oblekov tak-zvane „deviške" oblike, to je: obleka je bila na šinjeki čeloma zakapčena i je mela gladke rokave. Glavo njej je pokrivao beli pajčolan, ki je po obeh straneh segao dol do nog. Na razčesani vlaseh je mela nekakši fodor, šteri je meo malo kronico i se je tesno prilegao na vlase. Obraz je bio malo prikrit, noge so počivale na zemelskoj obli; konči vidila sem je samo polovico. Njene do pasa zdignjene roke so držale z velikov lehkotov še driigo zemelsko oblo (podobo celoga sveta). Podignila je oči k nebesom i kda je zemelsko oblo Gospodi Bogi, rekla bi, dariivala, je žarelo njeno lice vsikdar bole.
„Hipoma so se prikazali na njenih prstih dragoceni z bliš-čečimi dragimi kamni vdelani prstani ;* od teh so izhajali na vse strani svetli žarki, i to jo je obdajalo s takšov svetlov svetlost-jov, da se niti noge niti obleka ne več vidila. Dragi kamni so bili različne velikosti, i žarki od njih izhajajoči so se svetili zdaj bole zdaj menje.
„Ne morem povedati, ka sem tu vse občutila, niti, ka sem vse zvedila v tom kratkom časi."
„Kda sem vtoplena gledala preblaženo Devico, je obrnola svoje oči na me, i notrašnji glas mi je pravo: „Ta zemelska obla, ki jo vidiš, predstavla celi svet i tudi vsako posamezno osebo posebi."
Tu ne morem več dopovedati, ka sem čutila, gledajoča te tak lepe i bleščeče žarke. Preblažena Devica pa je pravila: „To je podoba milostij, ki jih zlijem nad one, šteri me prosijo"; i mi je s tem naznanila, kak darežliva je proti onim dušam, ki se do nje obračajo ... Koliko milostij podeli vsem, šteri jo prosijo!.. . V tom trenutki se nesem več zavedala; bila sem vsa prešinjena radosti.. . Nato se je napravo okoli preblažene Device kak podugovati okvir, na šterom so bile reči z zlatimi črkami: „0 Marija brez zamazka poprijeta, prosi za nas, ki pri-bežimo k Tebi."
„Potem sem začiila glas, ki mi je pravo: „Daj, daj po tom vzorci kovati svetinjo; vsi, ki jo nosijo blagoslovljeno, bodo prejeli velike milosti, posebno, če jo nosijo na šinjeki; za one, šteri zaviipajo, bodo te milosti preobilne."
„V istom trenutki," tak pravi sestra nadale: „se mi je zdelo, kak da se podoba obrača." Potem je vidila na zadnjoj strani črko M, iznad štere se je zdigavao križ, stoječ na prečniki, i pod tem imenom Marijinim obe najsvetejšivi srci Jezuša i Marije, prvo obdano s trnjavov krono, driigo prebodjeno z mečom.
Poročila sestre Laboure ne omenjajo nikaj od dvanajsterih zvezd, ki so okoli imena Marijinoga i obeh najsvetejših src.
* Od teh prstanov so se nahajali po trije na vsakom prsti, vekši na sredi i menjši na kraji; i vsaki prstan je meo vdelane drage kamne primerne velikosti, vekši kamni so dajali dugše i lepše žarke, drugi pa menjše.
Vendar pa so se vsikdar vporablale na zadnjoj strani svetinje. Stalno je, da je te posameznosti v časi prikazni naznanila sestra sama. —
Druge opombe, ki jih je še zapisala sestra Laboure, do-punjavajo ta poročila. Povejo, da od nešterih onih dragih kamnov neso izhajali žarki; i kda je čudeča se zavolo toga pitala po zroki, njej je bilo povedano: „Ti kamni, ki ostajajo brez leska, so podobe onih milostij, za štere liidje ne prosijo Marije."
Preblažena Devica se prikaže tretjič.
Gospod Aladel je sprejeo poročila svoje spovedenke malomarno, da, smemo praviti, strogo i njej je celo prepovedao, da njim ne sme vervati. Sestra Laboure je poznala dobro jakost pokorščine, kak svedoči njeni diišni vodnik sam; ali pokorščina, vendar le nej mogla zpodrinoti z njenoga srca sladkoga spomina na reči, ki jih je gledala. Vsa njena sreča je bila, da se je v diihi vrgla k nogam Marijinim; Marija je bila vedno predmet njenih mislij. I ne je več zapustilo osvedočenje, da bode šče ednok vživala srečo, da bode šče vidila Marijo.
Meseca decembra je resan mela pali novo prikazen, štera je bila popolnoma spodobno onoj z dne 27. novembra, i to pali v tistoj viiri med večernim premišlavanjom. Vendar pa je bio znaten razloček v tom, da preblažena Devica nej postala pri podobi svetoga Jožefa, nego je šla mimo nje i se stavila nad tabernaklnom, samo malo bole ozajaj, prav na mesti, kje se nahaja zdaj njena podoba.
Kak misli sestra, viditi je bila preblažena Devica okoli štirideset let stara. Prikazen je obkrožao od rok navzgor napis z zlatimi črkami: „0 Marija, brez zamazka poprijeta, prosi za nas, ki pribežimo k Tebi." I nad njov je bila pali zadnja stran svetinje, najmre M s križom, i spodkar s presvetimi srci Jezuša i Marije.
Znova je dobila sestra Laboure zapoved, da naj da kovati svetinjo po tom vzorci. To poročilo je končala z rečmi:
„Da bi popisala, ka sem zvedila v tom trenutki, kda je preblažena Devica dariivala Gospodi Bogi zemelsko oblo, mi je čeloma nemogoče, istotak tudi, ka sem čutila, kda sem jo gledala! Znova sem slišala v srci glas: „Ti žarki so podoba milostij, štere preblažena Devica pridobi onim, ki je prosijo." Nato sestra čisto proti svojoj navadi naednok vskrikne od veselja, kda se spomni častij, štere se bodo zkaziivale Mariji, Brezmadežnoj. „0 kak lepo," tak je pravila, „kak lepo bo slišati, če se glasi: Marija je kralica vsega sveta. I vsa deca bode ponavlala: Ona je kralica vsakoga posameznika."
Kda je sestra Laboure pripovedavala gospodi Aladeli od te nove prikazni, jo je pitao, ali nej tiidi na zadnjoj strani svetinje vidila napisa, kak okoli brezmadožnega poprijetja. Odgovorila je', da ničesa nej zagledala. „Dobro tak," je pravo duhovnik, „pitajte preblaženo Devico, ka naj se ta postavi."
Mlada sestra je bogala. Kda je dugo molila, zdelo se njej je ednok v premišlavanji, da čiije glas, ki njej pravi: „M i obe srci poveta za dosta."
V niednom teh poročil se ne govori od kače, i vendar se je vpodablala na vseh podobah prikazni. Zgodilo se je to bržčas zavolo prvih viistmenih popisov sestre Laboure. Da, mogli smo se od toga za trdno osvedočiti na sledeči način:
Zadnje leto svojega živlenja, kda je štiridesetpet let mučala, i kda gospod Aladelneveč bio na zemli, je čutila sestra potrebo, da sporoči sveti zaklad, ki ga je prejela od pre-blažene Device, šteromi svojih predstojnikov, ki bi ga dobro vporabo, da bi se oživela zahvalnost i češčenje do Marije. Kda je to včinila, čutila se je v srci olejšano; mirno je mogla potem vmreti.
Predstojnica, štero j je sestra Laboure tiidi zaviipala svojo skrivnost, je štela spu-niti srčno želo svoje častitlive so-sestre i dati napraviti podobo brez- , 
madežneDe- Nevtepene Dev Marije drugo prikazatije sestri vice z ze- Laboure Katarini. Po tom driigom prikazanji melskov ob- so narejene svetinjicice nevtepenoga ali brez-lov. Pitala jo	madežnoga poprijetja.
je zato, ali	=====	—;
naj se vpodobi tiidi kača pod nogami Marijinimi. „Da, odgovorila je sestra, „vidila sem te kačo; bila je zelenkasta, z rumenimi lišami." Tiidi je opomnila, da mora znad zemelske oble v rokah preblažene Device gledati križec, da njeni obraz ne sme
Nevtepene Dev Marije drugo prikazanje sestri Laboure Katarini. Po tom driigom prikazanji so narejene svetinjicice nevtepenoga ali brez-madežnoga poprijetja.
biti niti premladosten, niti preveseo, nego kaže naj nekako res-nobo, s šterov se druži zednim tudi nekakši izraz tužnosti; ta resnoba obraza je preminola samo med prizorom, kda je njeni obraz zažareo v svetlobi svete lubezni, posebno, kda je molila.
Poskus se je poprek prav dobro posrečo, vendar pa umetnost nej mogla nikak dostojno izraziti farbe obleke, nebeške jasnosti obraza. I čeravno je pravili sestra, da je popolnoma zadovolna, je bilo vendar jasno spoznati z njenoga izraza i glasu, kak slabo more človeča roka proti vsemi prizadevanji izraziti nebeške reči.
Neki čisto posebni narisek kaže, da je gospod Aladel že tresetipet let prle istotako poskiiso, da bi vpodobo prikazen. To je mala podoba, ki predstavla brezmadežno Devico z zemelskov oblov v rokah itd., prav na te način, kak je pripovedavala sestra Katarina Laboure. Opombe, ki jih je zabeležo gospod Aladel, so se skrbno shranile. Glihajo se popolnoma s poročili sestre Katarine, če izvzememo modro farbo plašča. Gospod Aladel pa je bio s tem prvim poskusom samo malo zadovolen, ar je na njem bila celotna prikazen nejasno razvidna, i je njeni posebni znak bio slabo izražen. Zato se je rajši držao podobe, štera je zdaj splošno znana.
Sme se pa tiidi v istini trditi, da nikaj ne dosega milobe i liibeznivosti, ki je izražena v onoj podobi preblažene Device: kak puna dobrote poveša svoje oči i spušča dol svoje milosti pune roke, vednako materi, ki vabi svoje dete, naj njej zleti v naroče, ali ki celo sili dete po grehi zgiibleno, naj se vda i izroči njenomi milostivnomi posrediivanji.
Čudovito razširjanje svetinje.
Od zvunrednih milostih, ki so se zadobile po svetinji i ki so njej pridobile ime: »Čudodelna svetinja".
Sestra Laboure je čutila v sebi mogočno silo, ki jo je na-ganjala, da da kovati svetinjo, kak je zahtevala sveta Mati Boža na čast svojega brezmadežnoga Poprijetja. Vendar pa njej je njeni moder dušni voditeo sprva delao velike zapreke. I sestra je morala vnogo trpeti, kda so ravnali ž njovkak z comprcov. Komaj za dve leti,' 1. 1832., se je odločo gospod Aladel, da je dao kovati svetinjo, kda se je prle posvetiivao z razsodnimi osebami i kda je dobo izrečno pooblastilo prevzvišenoga gospoda nadškofa pariškoga, Monsgr. de Quelen (zgov. Kelan.)
Primerno prikazni se je vpodobila svetinja na naslednji način: Na ednoj strani podoba svete Matere Bože, ki stoji s svo-jov deviškov nogov kači na glavi; iz njenih razprestrtih rok kaplejo sveti žarki na zemelsko oblo, na šteroj stoji, i okoli se čte napis: „0 Marija, brez zamazka poprijeta, prosi za nas, ki pribežimo k Tebi." Na zadnjoj strani se vidi črka M, iznad štere gleda križ, spodkar dve srci, edno ovito s trnjavov koro-nov, drugo prebodjeno z mečom, i vse obkroža dvanajstero zvezdic.
Nej trpelo dugo, pa so se vršili dogodki, ki so jasno pokazali, da zapoved, ki jo je prejela sestra Laboure, izvira od
Boga. Komaj je najmre prišla nova svetinja v javnost, že jo je štelo neštevilno krščansko mislečih liidij nositi kak Mariji prijeten dokaz svojega češčenja do nje. Najprle se je v tom odlikii-Vala Francoska. Kda so pa potem piišpecje potrdili to pobož-nost, se je vnožilo po čelom sveti od dneva do dneva češčenje i žaviipanje do preblažene Device, štera se je ponižala, da je delala po toj svetinji očividne čude, ne samo v pomoč telovnih slabostij, nego tiidi v ozdravlenje diiševnih rtevol. Tak se izraža šv. Cerkev v štrtom čteriji molitve ža svetek, ki ga je pred kratkim vstanovila na Čast prikazni brezmadežne Device od svete svetinje, štera se imenuje Čiidodelna svetinja.
»Med vsemi temi znamenitimi dogodki," tak stoji v petoj lekciji iste molitve, „trbe pred vsem omeniti dogodek z Alfonzom Ratisbonne, ki se je vrŠo 20. prosinca 1. 1842 i šteroga potrd-java verodostojno svedočanstvo Cerkveno."
„Narodo se je Alfons v Strasburgi od starišov izraelskoga roda. Na svojem potuvanji v jiitrove dežele se je miidio nekaj časa v Rimi. Tu se je sprijazno z odličnim plemenitnikom, šteri je bio prestopo od krive vere k veri katoličanskoj. Prav pomi-liivao je te usodo svojega nesrečnoga prijatela i je zato vse poskiiso, da bi ga tiidi pripelao k pravoj veri. Ali vse njegove reči so bile brez uspeha, i nej dosego drugo, nego da je mladi Izraelit začeo nositi na šinjeki sveto svetinjo Matere Bože. Med tem pa se je vnogo molilo za njega k brezmadežnoj Devici, i Marija nej pustila dugo čakati na pomoč."
„Ednok je Alfons kak slučajno stopo v cerkev San Andrea delle Fratte v nekom z šumami obraščenom deli mesta. Bilo je okoli poldne. Tii se njemi zdi naednok, kak da je otemnela cela hiša Boža, samo kapelica svetoga nadangela Mihala ne, i z te je prihajala svetlost. I glej, prikaže se njemi preblažena Devica Marija v vsoj svojoj liibeznivosti, na te način, kak je vpodob-lena na svetinji,"
„Te nebeški prizor povzroči popolno zpremenjenje v mi-šlenji Ratisbonovom, v potokih toči suze; spozna zmoto ži-dovstva; katoličanska vera, štera se njemi je dozdaj mrzila, zdi se njemi zdaj kak jedino prava, i iz najtrdnejšega ' osvedočenje prestopi k njej. Kda se je bio dao podvčiti v krščanskih verskih istinaj, bio je že za nekaj dni prerojen v svetoj krstnoj vodi na splošno veselje rimskih prebivalcov."
Razvoj pobožnosti do brezmadežnoga (nevtepenoga)
Poprijetja.
Gda se je preblažena Devica prikazala Katarini Laboure, je bio pri tom njeni glavni namen, da bi se brezmadežno Po-prijetje vsikdar bole razvijalo i širilo med verniki; i v te namen naj bi služila čudodelna svetinja kak sredstvo. Vpliv te svetinje je kazao tak nagli i očividen uspeh, da je promotor, šteroga je monsgr. de Quelen zvolo za cerkveno preiskavo svetinje, tej pri-pisiivao živahno vspodbudo, da so se srca nagibala k češčenji brezmadežne Device. I te razcvet je vsikdar bole naraščao i se širo čez vse dele sveta.
Proti konci leta 1836 je vstanovo prečastiti gospod Dufriche-Desgenettes (zgov. Diifriš-Dežnet), župnik pri cerkvi Naše liibe Gospe od zmage, v Parizi v svojoj župniji slavno nadbratovščino najsvetejšega i brezmadežnoga Srca Marijinoga. Za časa prika-ziivanj preblažene Device njemi je bila naložena skrb za cerkev sv. Frančiška Ksaverija. K duhovnim naselbinam njegove župnije je spadala tudi materinska hiša smilenih sester. On je bio zmed najgorečnejših razširjevalcov čudodelne svetinje. Da, on je celo želo, da bi toliko odlikiivana kapela postala javna boža pot. Ar se njemi pa to nej posrečilo, ga je zvolila previdnost Boža za sredstvo, da je to nadomesto na drugačen način. I če je potem najšo smilene sestre v cerkvi Naše ljube Gospe od zmage, klečeče pred oltarom presvetoga Srca Marijinoga, njim je pravo včasi: »Moje častite sestre, vidim vas prav rad v svojoj dragoj mi cerkvi. Ali znati morate, da je vaša kapela pravi kraj milosti. Vas je obiskala preblažena Devica, pri vas se je razodela."
Kda se je bila brezmadežna Devica prvikrat prikazala sestri Laboure 18. jula 1830., je napovedala bridkosti, ki pretejo Francosko]'. I šestnajst let poznej se je prikazala ta Mati smilenja dvema pastirčkoma na gori pri La Salette i je še krepkej ponovila iste opomine, ki jih je že dala poniznoj smilenoj sestri. Te dogodek je bio povod k še vekšemi razširjanji pobožnosti do Marije i je dao krščenikom šče bolše spoznati resno dužnost molitve i pokore.
Leta 1830. je sestra Laboure neki den sporočila svojemi spovedniki to: »Preblažena Devica hoče, da vstanovite društvo, šteromi bodete predstojnik, društvo dece najmre. I preblažena Devica bo njim, kak tiidi vam, podelila vnogo milostij. Podeljeni bodo odpustki i majnikova pobožnost s velikov svečanostjov. Marija ma dopadenje nad temi slovesnostmi i bo delila v obilnoj meri svoje milosti." — To prorokuvanje se je spunilo leta 1847. Kda je bio prečastiti gospod Etienne, generalni superior misijonarov i smilenih sester, potiivao v Rim, je dosego od sv. Oče pape za sebe i svoje naslednike pooblastilo, davstanoviv zavodih smilenih sester pobožno društvo. To naj bi bilo pod varstvom brezmadežne Device Marije i naj bi se obdarilo z istimi odpustki, ki so podeljeni gojencom jezuitov Marijine kongregacije, vstanovlene v Rimi. Bla-goslovo je to društvo papa Pij IX., i razširjalo se je čudovito hitro po vseh krajih sveta.
Potem se je še razglasila verska istina od brezmadežnoga (nevtepenoga) Poprijetja; v te namen je že služila čudodelna svetinja kak priprava. Istotak je poznej to potrdila prikazen brezmadežne Device v Lurškoj jami.
Ali kda se je čudodelna svetinja razširjavala po čelom sveti i delala povsod čude, kda se je češčenje Device razcvetalo v nenavadnoj meri, je živela sestra Laboure čisto skrita v hiši zavoda svojega, i zavolo čudne njene ponižnosti ni do njene smrti niedna njenih sosester ne zvedla skrivnosti, štero je čuvala tak skrbno.
Smrt sestre Katarine Labourč.
Sestra Laboure je bila preoblečena meseca prosinca 1. 1831., dobila ime sestra Katarina i bila poslana v bolnišnico enghiensko
(čti: angijensko), v predmesti Saint-Antoine (čti: sentantoan) v Parizi.
Najprle je bila nastavlena v kuhinji, potem pri perili, poznej pa je mela službo v oddelki za starčke. Tu je ostala blizi štirideset let. Poleg toga je šče skrbela za kiiretnino. Liibila je ta nizka dela, i zdelo se njej je, kak da se nikaj ne da primerjati s srečov, biti v službi siromaških kotrig Jezuša Kristuša.
Sama je bila jako pobožna, okoli sebe je mela sestre, ki so bile viditi šče bole pobožne, i ničesa se nej dalo opaziti, ka bi jo razločavalo od drugih. Samo edna reč je vzbujala na njej pozornost, najmre velika važnost, štero je stavila na molitev rožnoga venca.
Tak je preživela celih štiridesetšest let v bolnišnici enghienskoj.
Kda se je bilo začelo leto 1876., govorila je sestra Katarina večkrat od svoje smrti. Nej mino svetek, da bi ne bila pravili: „Te svetek sem doživela zadnjikrat." I če njej neso vervali, je trdila ešče bole odločno, da leta 1877. ne bode več dočakala. Zadnji mesec svojoga živlenja je morala v posteli ležati i pretrgati deliivanje, ki je je zvršavala že toliko let.
Nekaj dni pred svojov smrtjov je pravila svojoj sosestri: „Šla bom v Reuilly" (zgov.: rejji). Tak se najmre imenuje hiša Bože previdnosti; samo veliki ograd jo loči od zavoda enghien-skoga. „Kak", odgovori sosestra, .v Reuilly? Pa za to ne bo-dete meli dosta močij, i zviin toga liibite tak svoj Enghien, ki ga neste nikdar zapustili!" — „Jaz Vam pa povem, da pridem v Reuilly." — „Da, zakaj koli?" — „Oj, prav za to se pa ide," odvrne sestra Katarina s tak odločnim i skrivnostnim glasom, da je bila njena sosestra vsa zbegana. Hitro na to je začela znova: „K mojemi pokopi ne bo trbelo nikšega mrtvečega voza." — „0, ka Vam pride na miseo!" odgovori sosestra. — „Ne bo trbelo nikšega mrtvečega voza," ponovi bolnica važno. — Kak pa bodo potem naredili?" — „Pokopali me bodo v kapelici." Te reči so jako segle sosestri v srce, i vidila je poznej, da se je natenko tak dogodilo vse, kak je bila napovedala sestra Katarina.
Dne 31. decembra je zgubila po dnevi večkrat zavest. Sklepali so, da bo hitro vmrla. Ponudili so njej še zadnja tolažila svete vere, ka je sprejela prav zahvalno.
Z nepopisnim veseljom i velikim mirom je prejela sveta svestvo mirajočih. Potem so molili na njeno prošnjo litanije brezmadežnoga Poprijetja. Večkrat je ponavlala reči: „Ti strah hudih duhov, prosi za nas!" I presrčno nežno je vskriknola: „0 moja družba! . . . Moja liiba materinska hiša!" Neka starejša sestra njej pravi z žalostnim glasom: »Sestra Katarina, Vi nas bodete tak zapustili, ne da bi mi povedali kakšo reč od preblažene Device? Tii se vmirajoča nagne čisto blizi k njej i njej pravi preči počasi na viiho: „Jaz ne smem govoriti, gospod Chevalier (čti: Švalje) ma to na skrbi."'
V istini je bio tudi prečast. gospod Chevalier, prvi asistent kongregacije misijonske i glavni ravniteo smilenih sester, malo časa pred smrtjov sestre Laboure postao hraniteo njenih skrivnostij.
Proti štirim popoldne se je pali slabost lotila vmirajoče.
Vse sestre hiše so se zbrale okoli nje. Pa še nej prišeo njeni zadnji trenutek. Okoli sedmih večer se je zdelo, da je pali zadremala, i brez najmenjšega smrtnoga boja, brez najslabšega znamenja bolečine se je njena duša ločila od tela, da bi gledala Jezuša i Njegovo brezmadežno Mater v nebesaj. Za kratek čas bo sestra k blaženim prišteta.
Svetek prikazni brezmadežne Device Marije od čiidodelne
svetinje.
Na prošnjo preč. gospoda Antona Fiat, glavnoga superiora kogregacije misijonarov i smilenih sester, so dovolili Nj. svetost, papa, zviiredno milost.
»Spodobilo se je," — tak pravi sv. Cerkev v oficiji brezmadežne Device od čudodelne svetinje, — „prav spodobilo se je, da se nej pozabila tak materinska nežnosrčnost Marijina, ki se je javlala po čudežno] svetinji s tolikov močjov i darovitnost-jov; zednim naj bi se tiidi znova povzdignola pobožnost krščanskih liidstev do brezmadežnoga Poprijetja. I da se te namen do-segne, štela je apoštolska stoiica, da se, kak se je to že prle godilo z pogledom na rožni venec i škapulir od gore Karmelske, — tudi zdaj vsako leto obhaja poseben svetek na spomin prikazni presvete Matere Bože i njene svetinje.
„Kda je tak sveta kongregacija za obrede celo vrsto sem spadajočih dogodkov preiskala kak najbole skrbno i od njih izrekla povolno sodbo, so dovolili sv. oča Leon XIII. oficij i mešo prikazni preblažene Device kongregaciji misijonarov sve-toga Vincencija Pavlanskoga, štera se je vsikdar verno držala sporočil svojega svetoga vstanovnika odnosno spoznavanja i češčenja brezmadežnoga Poprijetja Marijinoga. Vednaka milost se podeli vsem škofom i duhovnim bratovščinam, ki je prosijo."
Po odloki z dne 23. jula 1. 1894. obhajajo kotrige misijonske bratovščine te slovesni svetek z oficijom i mešov kak Fes-tum duplex secundae classis, i kak F. duplex maius obhajajo ga one škofije i duhovne družbe, šterih škofije ali predstojniki to prosijo. Zviin toga dovoluje odlok svete kongregacije za obrede z dne 7. dec. 1. 1894. šče vsakomi posameznomi duhovniki, da služi Missa propria toga svetka v vsakoj kapeli smilenih sester.
Sporočila dvojne družbe svetoga Vincencija Pavlanskoga, štere omenja oficij svetka, kažejo v istini znak detinske lubezni do preblažene i brezmadežne Device. I kda je msgr. de Quelen 1. 1836. zečeo preiskavati začetek čudodelne svetinje, se je pitao promotor, zakaj je Bog zvolo smilene sestre, da njim je zročo tolike milosti.
Vzrok te prednosti se da razlagati, kak misli, z dvojih navad, štere majo smilene sestre, kak je nastala njihova družba. Prva je djanje dariivanja, s šterim se posvetijo preblaženoj Devici vsako leto na svetek njenoga brezmadežnoga Poprijetja; i druga ta, da vsako skrivnost rožnoga venca sklenejo z naslednjov izpovedjov, da verjejo na to skrivnost: „0 preblažena Devica, verjem i spoznavam Tvoje sveto i nevtepeno, čisto i brezmadežno Poprijetje. O prečista Devica! Po Tvojoj deviškoj čistosti, Tvojem brezmadežnom poprijetji, po Tvojoj slavnoj časti kak
Materi Božoj, sprosi mi od svojega liiboga Sina ponižnost, liibezen, veliko čistost srca, tela i duha, sveto stanovitnost v mojem liibom pozvanji, dar molitve, pobožno živlenje i srečno smrt!"
Odpiistki.
Popolni odpustek, ki se mora nakloniti tudi vernim dušam v očiščilišči, dobijo vsi verniki, šteri se spokorno spovejo, pobožno prejmejo sveto obhajilo, nato obiščejo cerkev i molijo v namen sv. oče, pape: 1. Na den sprejema; 2. Na smrtno viiro; 3. Pri letnih duhovnih vajaj; 4. Vsako prvo nedelo v meseci; 5. Vsako soboto v velkom posti; 6. Na tiho nedelo i v petek tihoga tjedna; 7. V sredo, četrtek, petek i soboto v velkom tjedni; 8. Na božič, Treh kralovo, zastoplenje, risale i sv. Trojstva nedelo ; 9. Na sledeče Marijine svetke: dec. 8. sept. 8. febr. 2. marc. 25. aug. 25; 10. Sledeče dni v leti: marca 19, 24; aprila 12; maja 3; junija 17, 24, 29; julija zadnjo nedelo; augusta 2, 7, 28; sept. 14, 29; okt. 2, 15; nov. 1, 10. i dec. 13.-11. Vse odpustke rimskih postaj, svete dežele, rimskih seden glavnih cerkev i cerkve sv. Jakoba v Komposteli i vnoge nepopolne odpustke.
Molitev sv. Cerkve.
Gospod Jezuš Kristuš, ki si šteo preblaženo, od prvoga trenutka brezmadežno Devico Marijo proslaviti po neštevilnih čiidaj, daj, da neprestano jo proseči za njeno obrambo dosegnemo večno veselje. Ki kak pravi Bog živeš i kraluješ z Bogom Očom,
v edinosti svetoga Duha, od vekomaj do vekomaj. Amen.
*
Opomba. Ki šče svetinjico Nevtepene Device Marije nositi i vnoge milosti dosegnoti, more prvikrat od duhovnika jo sprejeti, ki ma oblast jo gordavati. Po prvoj si že vsaki sem lejko gor dene svetinjico, samo more biti blagoslovlena. Blagoslovijo lejko zdaj že vsaki duhovnik, prvo pa samo pooblaščeni. Pred 28 leti, gda se je tak slovesno obhajala v Crensovcih 50 letnica razgla-šenja verske istine, ka je Marija brez greha poprijeta, se je ta svetin-jica prvikrat delila v našem kraji. Na jezere jih jo je sprejelo dozdaj od vrednika M. Lista, ki majo oblast jo deliti. Pa vsaki duhovnik dobi to oblast, naj jo samo prosi od družbe misijonarov ali od Lazaristov. Zviin nošenja svetinjice, nega nikše druge dužnosti. Jako priporočlivo jo je pa večer i zajtra kušnoti i zmoliti teh par reči: „Brezmadelna Devica, reši me smrt no ga greha." — O kak srčno žele Marija, da bi vsi nosili njeno svetinjico. - Vrednik.
Najveksi kinč katoličancov.
Priprava.
Prle, kak se stavimo pri pojedinih delih sv. meše, si živo vtisnimo v spomin pregled prvoga ali pripravlalnoga dela sv. meše. Predoči si, da ideš k velkomi gospodi s kakšov prošnjov. Ka prle včiniš? Že viinej se dobro očistiš a, kda pa prideš do praga, si s
punčlov prah i blato stepeš i kaput popraviš, nato šče ednok premisliš, zakoj si prišeo. Zdaj zaviipano poklonkaš na dveri i prosiš, da bi ti dovolili vstop. Kda stojiš pred velkim gospodom, ga najprle ponižno pozdraviš, po tom pa odkriješ svojo prošnjo. Jako ti dobro pride, če te što priporoča, ki je z gospodom dobro poznani.
Ravno tak delamo v začetki sv. meše, kda ščemo biti od najvišešega gospoda sprejeti.
1.	Najprle stojimo na pragi (duhovnik stoji pred stopnicami). Očistimo se praha malih grehov. Velikih grehov smo se morali že pred tem pri spovedi oprati. V pristopnih molitvaj si živo v spomin pozovemo, kama ščemo iti (»Stopo bom k božemi oltari"). V javnoj spovedi (konfiteor) se opremo malih zamazkov, da bi bili vredni s čistim srcom stopiti pred trikrat svetoga Boga. To je namen pristojnih molitev.
2.	Nato poklonkamo trikrat, ar so trije visiki gospodje, ki nas bodo sprijali: Oča Sin i Sv. Duh, ki so pa eden sam tro-jedini Bog. To klonkanje se zvrši z rečami: Kyire eleison — gospod, smili se!
Idemo naprej. Stopimo pred presveto Trojstvo, ki ga najprle z globokim poštuvanjom pozdravimo s prelepim slavospevom: Gloria in ekscelsis Deo (Slava Bogi na višavaj).
4. Komaj zdaj se ščista približamo k najvišjemi gospodi, Bogi Oči, i povemo svojo prošnjo. To včinimo z ednov kratkov molitvijov, ki se zove prošnja i je za vsakši den druga. Da bomo bole zagvišno posluhnjeni, prinesemo seov priporočilno pismo. Od koga pa? Biti mora od nekoga, ki se za nas rad briga i je dobro poznani z nebeškim Očom. To je srednik med Bogom i človekom: Kristuš, naš brat, vej si je na sebe vzeo človeče telo, a je tiidi Sin boži, ki sedi na desnici Boga Oče. Njegovo priporočilo nam bo jako koristilo. Zato na konci vsakše molitve pri sv. meši molimo i se na njega obračamo: Po našem gospodi Jezuši Kristuši, ki s tebom živi i kraliije v jedinosti Sv. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj". Na te način Gospod Jezuš priporoča i podpira naše skupne molitve pri sv. meši. Ravno zato so te molitve zagotovo posluhnjene, vej je sam gospod obliibo: „Kašte te Očo v mojem imeni prosili, vam bo dao". Tu prosimo s celim srcom v Jezušovom imeni.
Naša pot k Bogi je mela teda štiri stopnje: očistili smo se, poklonkali smo, pozdravili i prosili.
Dosemao smo mi sami gučali; troedini Bog nas je samo poslušao. Ali zdaj nam Bog odgovori. Prle kak posluhne našo prošnjo, nas šče navčiti i nam razodeti dosta lepoga i zvišenoga od svojega božega kralestva. Ar smo se obrnoli na vse tri bože osebe, zato tiidi vsaka zmed njih na nas spregovori. Bog Oča po prorokaj, štere je na svet pošilao v lekciji, Bog Sin po svetom evangeliumi i Sv. Duh, ki prebiva v Cerkvi, guči na nas po predgi od Sv. Duha razsvetlenoga mešnika. Te reči so nam do srca segnole. Zato v svojoj zahvalnosti troedinomi Bogi molimo: Verjem v Boga Oče ... i v Jezuša Kristuša, Sina njegovoga jedinoga .., verjem v Sv. Duha.
Dragi kristjani, razmite zdaj prvi del sv. meše — pripravo? To je riikaj drugoga ne kak sprejem pri trojedinom Bogi. Predstavljate si, da morate iti k piišpeki pa njij nekaj prositi i oni bi z vami prijazno gučali. Vi bi si to v čast šteli. A ka so vendar piišpek proti Bogi! — Vseedno pa priprava sv. meše je samo priprava. Najvekše šče pride. Pri daritvenom deli sv. meše nas povabi sam nebeški Oča k stoli, gde so naložene nebeške jedi i gde bi nam naj bio hrana gospod — Kristuš, Sin boži.
CERKVENI GLASI.
Jezuitje v Maribori. Na svetek Kristuša Krala so Pre-zvišeni g. piišpek posvetili jezuitsko kapelo i hišo v Maribori. Notranjost kapele je preprosta, pa je vseedno tak jako lepa, ka človek ves zavzeti obstoji, kda pride v njo. Oltar, križna pot, spovednice, vse je inačiše, kak smo mi navajeni viditi v cerkvi. Jezuitje so redovniki, ki se posebno bavijo z gojitvijov notra-šnjega dušnoga živlenja i vodijo duhovne vaje. V našoj piišpe-kiji dosehmao ne bilo jezuitov. Naj njihova nova naselbina v Maribori dosta pripomore k povzdigi verskoga živlenja med nami.
Slomšekova sedemdesetletnica. Tudi v našoj Slov. krajini smo obsliižavall spomin na Slomšekovo smrt pred 70 leti. Prosimo Boga, da bomo ednok Slomšeka častili kak blaženoga!
Naši izseljenci. Dosta naši liidi ide po sveti si kriih služit. Mi ki smo doma, pa moramo moliti, ka oni tam deleč od domače cerkvi ne pozabijo na Boga. Posebno smo se jih spo-minali, kda smo obslužavali »izseljeniško nedelo" dne 27. novembra. Či mamo kakše sorodnike ge daleč, njim pišimo, naj si naročijo naše domače krščanske liste, da si tak obvarjejo sveto vero!
Iz ministra dlihovnik. L. 1924. je 56 letni minister Bau-man v Badeni stopo v semenišče i postao duhovnik. Mro je letos, star 64 let. Bog pozove človeka, šteroga šče i kdakoli šče.
Cerkvi v Rimi. Rim ma že nad 300 cerkvi. Nameravajo zidati šče okoli 30 cerkvi, zato ka se varaš jako povekšava.
Pravo vero iščejo! V Berlini je lansko leto odstopilo iz protestanske (luteranske) vere 66.635 liidi, letos pa že nad 80.0 Bog daj, da bi vsi spoznali lepoto naše svete vere.
Tiidi med vučenjaki so svetniki! Prihodnje leto bo proglašeni za blaženoga univerzitetni profesor Contardo Ferrini iz Pavije v Italiji. V svojem živlenji je iskao veselje i tolažbo samo v molitvi. Dosta liidi roma na njegov grob i vnogo jih je že čudežno ozdravilo.
Vse naj služi Kristuši! V Rimi pravijo, da bodo zbirali peneze, da kupijo letala (zrakoplove), štere bi potrebiivali misijonarji v delešnji krajaj. Potrebno bi jih bilo kakši 50, da bi boži poslanci mogli prinesti Kristušov navuk na vse tiste kraje, gde šče ne poznajo pravoga Boga. Jako dobro bi bilo, da bi to novo iznajdbo niicali v hasek katoličanske vere.