Dopisi. Iz Ljntomera. (Občinske volitve) v našein trgu so končane. V prvem volilnem razredu manjkala sta nam dva glasa, v drugem oaem, v tretjem pa smo zmagali. Naši kandidati dobili so po 73, nemčurski pa po 46 glasov. Od narodnjakov so izvoljeni: Ivan Kukovec, Ivan Vaupotič, Jožef Gomilšek in Anton Slamberger; ujihovim naniestnikom: JožefSmodiš in Alojz Rajh. 0 totib volitvah bočemo še obširuo govoriti. Za danes povemo le sledeče: Ob 9. uri šli so vsi naši volilci iz goatilne g. Vaupotu-a na volišče. Naprej ata šla naa neustrašen vodja goap. Ivan Kukovec iu goap. Fr. Sraen, za njima pa dolga vrsta gospodov in kmetov. To je bilo krivo, da je pozueje naš c. kr. okrajui glavar vprašal jedaega odličnega alov. trgovca volilca, ali on trži tudi a klavno živino? C. kr. okrajnega glavarja vprašamo za zdaj. katerim stvarem prišteva pa on tiste nemčurake volilce, ki so jih v soboto zvečer po polnoči morali nositi in metati skoz dveri iz kreme g. Vajlantiča, ker siromačeki v svojem prevelikem veaelji niao premogli najti velikih vrat. Sicer pa ae na avidenje, preblagorodni goapod! Iz Cirkovec. (Č u d n a možaka.) [Konec.] V meaeci avgustu lanakega leta je tukajšnji krajni šolski avet v svoji seji sklenil, naj ae šoleko leto v spomin 40-letnega vladanja našega preav. ceaarja s posebno slavnostjo konča, ter naj ae šolski mladini v ta namen posebua šolska veselica pripravi. Udje kr. šols. sveta in nekateri drugi goapodje so se te misli krepko poprijeli in alavnost (o njej aicer svet nič ni zvedel) se je izvanredno obnesla, akoravno je bil naš občinaki predstojnik a svakom njen največji naaprotnik. Ne, da bi bil priael na povabilo g. načelnika kr. šolsk. 8veta k tej slavnoati, in to bi gotovo bila njegova dolžnoat (kot vladnega namestnika v občini), šel je še na Ptuj ter je večer prišel, ko se je mialila veaela družba te veselice že mirno in radostno raziti, na stražo (?) — Kar je to večer govoril, ni za javnoat, le satno pomilovanja je vreden naš občinski predstojnik, da je zamogel kaj takšnjega govoriti. V meaeci avguatu se je tudi tukaj ustanovila požarna bramba. Kdor razmere tukaj pozna, bode rekel, da je bila to bvalevredna misel in tudi nujna potreba, a naaemu goap. rihtarju je to, kar postava dne 23. junija 1886 govori, ae v6, da neznano in on pravi: to je peaji. . Od začetka pa do danea sta obč. predatojnik Draschkowitsch in njegov avak Schumer temu zakleta naaprotnika in še druge nevedneže ščujeta zoper to društvo. Dne 2. dec. bil je pomenljivi dan za vaakega Avsfrijanca in vsakdo ima željo za pomenljive čase ai nek spominek omisliti, tudi okrajni šolski svet je želel naši mladini v apomin tega slavnega dneva nek mali apominek pripraviti in aicer bil bi rad ,,cesarsko lipo" vaadil. Zato se je iakala primerna lipa in našlismojo! imel jo je nek kmet v Zdrganji vesi občine Cirkovške ter jo je obljubil zastonj dati, ako bi ae v apomin na alavni ta dan vsadila; a že zopet je bil naš občinski predstojnik Draacbkowitscb, kateri je onemu kmetu rekel: »Ne daj lipe, jaz ti 10 gld. za njo dam!" in zadnji čas ne bili bi lipe dobili, da ne bi g. Lah bil za-ae doloČene lipe prepustil krajnemu šolakemu avetu, katero ao tudi na lepem mestu pred šolo zasadili, da bi apominjala naše potomce v poznili letib, da smo čestili in alavili našega presv. ceaarja, in upamo, da bode tudi Cirkovčanom lep.še solnce boljše prihodnjosti ae prikazalo ter razavetilo, kar je še sedaj temnega. Upajrao, da ne bode tiati čas veS kak Draachkowitscb in kak Sclmraer v občinakem odboru, če tudi bi jo znala po nemški zaaukati. Ako še pa želita kaj več izvedeti, pa še pride prihodnjič, saj je še dosti ametja za metlo, sedaj ao bile samo grablje. Od sv. Marjete poleg Riniskili toplic. (Lepo darilo.) Gotovo je že mnogim bralcem ,,Goapodarja" znauo, da imamo tukaj na prijaznem okolnatem griču cerkvico Lurške Matere Božje, ki je brž prva v Avstriji bila sezidana v čaat Marije Lurške. Samo s prostovoljnimi darovi domacib župljanov in tujib, zlaati tudi topliške gospode, je bila poatavljena in meaeca oktobra 1886 po Njili ekacelenciji, milostivem knezoškofu poavečena. Te dai nam pa je posebno veaelje doalo, da amo prejeli iz Rima od sv. Očeta srebrn kelih, krasen mašni plašč in drugo cerkveno opravo y dar, kar nam ostane v nepozabljivi ponos in spomin na ljubezen sv. Očeta. Iz Spitaliča. (0 p r a v i 6 e nj e.) V dopisu štv. 13 ae čita, da je tukaj na Tolstem vrhu novi izvoljeni župan Štef. Planinc kot nesposobni v avojem poslu, zato, ker na kraji občine, visoko na bribu Tolstega vrha. Reanica, ali to ne dene nič. Občinaki udje ao odbornike izvolili in odborniki župana, in to, ker ie verni katoličan, slov. narodnjak, pravicoljuben mož. Sponaaa se tudi v dopiau, da je v tem odboru prevžitkar Jurij Zorko; to je sicer reanica, ali on je vendar ob čaau volitve dne 12. dec. 1888 ae po zemljiakib knjigab lastnik poseatva bil, ter je volilno pravico tača8 imel, intudistem, akoravno se je bilo od neke atrani zoper to protestiralo. je c. kr. okrajno glavaratvo v Celji volitvo potrdilo. Na dalje se čita, da je Zorko obč. račune v neredu puatil, to opravicuje obč. odbor, ker je to njegovo področje. Ko bi Zorko bil res taki zapravljivec obč. premoženja, bi ne bil od leta 1871 do aedaj občinaki odbornik, in med tem 11 let župan. Vaaka kvar spozna se v sedajnem čaau hitro. Da je obč. odbor zemljo okoli šole učitelju pripoznal, za to ai jemlje pravico s tem, ker je zemljišče na ime župljanov v zeniljiškib knjigali in da je obč. odbor z večino župljanov seetavljen, ai torej upa kaj aklepati, kar je po poatavi njegovo področje. To so zmešnjave v Spitaliču, pa vseh zmeSnjav še tukaj ni prostora naveati, tudi ninašaželja njih v avet zaganjati. Želja naša je le, Ijubi mir in av. čednosti obraniti. Iz Činžata na Pohorji. (Slov. uradovanje.) Vrli naa občinaki odbor zbral ae je dne 12. majnika polnoštevilno ter je enoglasno aklenil, da bode odaibmal v alovenakem jeziku uradoval. Ta sklep dela čast tako zavednim in krepkim občinskim odbornikom, kakor tudi celi občini. S tem aklepom ae je naša občina tudi pridružila avojima seatrama v Sniolniku in Ku- menu. Zadravčan pa ima aedaj zopet kaj lepo priliko premišljevati o minljivosti vae poavetne slave. Svoje dni so ae ga držale vse časti, kolikor mu jih je bilo aploh mogoce vloviti. Sam je nekdaj po svetu raztrobil, da je nosil prvi zvonec v naaej obiiini. Sedaj pa je vsemu temu konec, kajti dotičnik ne sedi v nobenem odboru več. Pa tudi o njegovih velikih zaslugah, katere si je, kakor ae sam hvali, za našo občino pridobil, dandanes razun njega ne ve nihče nicesar. Glavna zasluga bila je menda ta, da je z najveejo skrbjo gojil in podpiral nemškutarstvo. Sedaj pa ae je tudi to njegovo preljubljeno detece vleglo k večnemu počitku. Zadravčanu na tolažbo so ga zagrebli tam doli ob tihi njegovi Zadravaki zemlji, da ga bode manj kdo motil, kedar bode pretakal britke solze po svojih nemškutarakih zaslugah. Quod bene notandum! Od sv. Križa na Mur. polji. (Braln'o druatvo.) ,,Zora puca, bit de dana". Zdi se mi da pesnik miali na sv. Križ. 2e v zimi amo sestavili pravila, katera bi naj bila podlaga ,,bralnemu društvu" pri sv. Križu na Murakem polji. Pravila bila ao poaneta po pravilih drugih enakih društev, vendar pa nam jih je c. kr. namestnija poslala nepotrjena nazaj. Vzrok — slovensko-kršeanska probuda naših kmetov jim smrdi, toraj zatreti ali vsaj ovirati, kjer je mogoče. Pritožili bi se vsled tega; pa ta pot ae ima več ovinkov. Raji smo toraj pravila nekoliko predrugaoili, in zdaj imamo potrjena. Nameravamo toraj v nedeljo, dne 26. maja popoldne ob treh na podlagi teh pravil nbralno društvo" pri sv. Križu na Murskem polji vstanoviti. Prav vljudno vabimo toraj vse narodne, pravega krščanskega napredka željne kmete na Murskem poiji, naj bi se v obilnem številu začetnega zborovanja vdeležili ter temu vseskozi koristnemu društvu tudi v obilnem številu pristopili. Pa tudi vae sosedne narodnjake prosimo, da bi nas ta den z mnogoštevilnim priliodom počastili. Iz Poličan. (Nemila smrt) je zopet pograbila svojo žrtev terjevzela8 t. m. po dolgi, mučni bolezni Polieančanom predobrega duhovnega oeeta, duhovnim tovarišem go3toljubnega pnjatelja, meni pa Jjubezujivega predatojnika. To je pokazal tudi njegov aijajni pogrel) dne 10. t. m., ko mu je 31 duhovnih tovarišev iz 7 dekanij zadnjo čast akazalo, med njimi mi je poaebno hvaležno omeniti visokočastitega, miloatljivega gospoda kanonika Martina Ivanca iz ^marij, ki so blagovolili aprevod voditi, velečastitega goapoda Adolfa Hytrek, apirituvala aamoatanskega v Studenicah, ki so sv. mešo služili iu prečaatitega gospoda dekana Antona Hajšek, ki so kratke, mile in jedernate besede izpregovorili blagemu, rajnemu Benediktu v slovo, sicer proti njegovi volji, kajti iz poniž- nosti je v oporoki odločil, da se naj ne pridguje pri njegovem pogrebu. Enako željo je tudi meni ustmeno večkrat razodeval, čea, da pokojnika naj dela hvalijo, ako pa tistih ni, tedaj pa tudi ustna hvala naj molei! Tudi so domači gg. učitelji a aolarji in pa trije vunanji s petjem pokojnega gospoda župnika k večnemu pokoju spremljali. Vernega ljudstva, ki je rajnega duhovnega očeta ljubilo in apoštovalo, se je pa kar trla pri pogrebu nebrojna množica iz domače in sosednjih župnij. — ,,Blagor njim, ki v Goapodu umrjejo" pravi av. Duh, in upam, da velja tudi pokojniku našemu, ki je večkrat v svoji bolezni pobožno prejel sv. zakramente. Proviaor.