//AND ^n/MERi e/% m— ho /wi e AM€RICAN IN SPIRIT £OR€IGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 27, 1963 SLOV6NIAN HORNING N6W6PAPGB STEV. LXI — VOL. LXI Komanisii si načrtno osvajajo celoten Laos Obstoja nevarnost, da sporazum o nevtralnosti Laosa dokončno tudi formalno Propade. LONDON, Vel. Brit. — Kon-Ccm tedna so bila tod objavljena PLma in note o Laosu med Vel. Utanijo in Sovjetsko zvezo ter laoško vlado princa Suvane Fu~ rna- *z njih je razvidno, da se Položaj v Laosu stalno slabša in °bstoja nevarnost, da dogo-vor o nevtralnem Laosu, skle-n.icn lani v Ženevi, tudi uradno ookončno propade. Velika Britanija je ponovno opozorila Sovjetsko zvezo na ko-tennistieno dejavnost v Laosu, ni v skladu z dogovorom v Ženevi, kateremu sta predsedo-Vuta A/el. Britanija in Sovjetska Zveza ter prevzeli tudi odgo-v°rncst za njegovo izvajanje. To Položaja ni izboljšalo. Vse od le-tenjo zgodnje pomladi pritiska-|c komunisti na takozvdne nev-vojaške enote gen. Konga • Potisnile so ga že skoraj po-Polnorna s Planote vrčev (Plain C C's ^arres). Svoj položaj utrju-tedi v južnem delu Laosa, teo^o katerega vodi pot iz Sev. pLnama v Vietnam. . fine Suvana Puma se v enem JOTied pisem pritožuje o kršenju r,Qkovora od strani komunistov, zadnjem pa razkriva, da so ^ sle v Laos rdeče borbene eno-Y * * * * v ,P°lui bojni opremi iz Sev. ‘tenarna. Njih cilj je jasen. 0vjetska' zveza' je od Laosa a e^! medtem ko rdeča Kitaj-2^a nan3 moji. Kitajci se sedaj tuše ne menijo dosti in po-°pajo v Laosu, kot se njim zdi Smerno. Trenutno kažejo svo-m bojevitost tako v Laosu kot v ietnamu. Laos je v resni ne-^arn°sti, da skoro izgine v celoti a ambusov° zaveso, in 30 diplomatska pisma d// i^0 ° k^osu objavili, ker so ^kurili upanje na kakršenkoli Vo a svojih naporov za njego- ^dministracija misli po- a 1 odprave na pregled Waot ^otarktike 19^ HlNGTON> D' C- - Leta bo ^ fklenilo 12 držav pogod- tGre° •iuznem tečaju, glasom kape n^ma nobena država pravi-ok--i kakega dela področja ke) južnega tečaja (Antarkti- _ • ustanavlja vojaške po-0rcJ:.nke- da tam drži zaloge tetn^9 ^ VcdneSa materiala, da 0r Preskuša orožje in da tam ^gamzira vojaške vaje. Vsaka na tVa Itedpisnica je upravičena lo vem P0dr°čju kontrolirati de-v ^ ostelih di’žav. Ker je hem0f0dbi dogovorjeno v glav-j0 . G( *;o> česar države ne sme-tej, ° a''k J6 seveda kontrola zelo a in malo pomembna, krw ministraci3a misli Svoir;° izvaja«. da Sen!?1 obliubo> ki jo je dala 0 c ln k 1959 ob priliki debate hi °ii0 še sprejeti in v kaKsni obliki. To zmanjšan na 70-50%. [je žrtev, ki je padla na njihove Nasprotniki podpiranja so te rame, ker zagovarjajo civilne razloge ponavljali že leta, toda j pravice. niso dosegli svojega cilja. Podpiranje je ostalo kot sistem in se gibalo na običajni višini — $4-6 bilijonov. Zakaj se jim je ravno letos posrečilo tako zmanjšanje? Razlog tiči v boju za civilne pravice. Nasprotniki civilnih pravic nimajo večine ne v javnosti ne na Kapitolu. Pač pa imajo na Kapitolu svojih 60-80 kongresnikov in kakih 25 senatorjev, ki so zagrizeni nasprotniki. Ravno ti so sklenili, da nagajajo predsedniku, ki je za civilne pravice, kjer mu le morejo, ne samo pri obravnavanju zakonov v odborih in v plenumu, ampak tudi pri glasovanju. Zato je iz same jeze glasovalo nad 60 južnih demokratskih kongresnikov proti zakonu o podpiranju. Hoteli so pač Ken-nedyju pokazati, kje jih čevelj žuli. Kar so storili pri glasovanju koncem preteklega tedna, to bodo tudi ponavljali pri bodočih glasovanjih. Predsednik in njegova administracija ne moreta več računati, kateri zakoni bodo Predsednika je glasovanje v Predstavniškem domu presene-j tilo in razjezilo. V jezi je precej ostro napadel kongresnike, ki so glasovali proti njegovemu zakonskemu načrtu, posebno republikanske. Bojimo se, da se je zaletel, kot se je takrat, ko je napadel povišanje cen za jeklo, ko je dosegel, da so jeklarne povišanje brisale, toda pri tem vseeno pogorel. Njegova administracija mu je napravila slabo uslugo, ako ga ni opozorila, da podpiranje tujine ni več priljubljeno v naši javnosti, da raste nejevolja nad načinom, kako nastopajo zagovorniki civilnih pravic in da zgubljajo simpatije tudi voditelji črnih organizacij, ki so morebiti že prekoračili mejo, ki jo naša javnost odobrava za njihove akcije. Vse to dobro vedo na Kapitolu, zato so tudi tako glasovali o podpiranju tujine. Kar vedo na Kapitolu, bi morali vedeti tudi v Beli hiši in se ne vdajati mislim po željah. Vaiikan proti politiki Diema v Juž. Vietnamu Danes zjutraj ob 2.41 sta bila rudarja David Fel-lin in Henry Throne srečno rešena iz preko 300 čevljev globokega rova v premogovniku pri Hazletonu, Pa., kjer sta bila zajeta pred 14 dnevi, ko se je vdrl strop rova. Upanje na rešitev tretjega rudarja je majhno. O" HAZLETON, Pa. — Po 14 dneh trdega dela se je posrečilo reševalcem spraviti iz preko 300 čevljev globokega rova rudarja Davida Fellina in Henryja Trone, ki jima je vdor stropa v delu rova zaprl izhod. Reševalci so zvrtali do obeh zajetih rudarjev nekaj dni po nesreči ozek rov, po katerem so jima spuščali hrano in druge nujne potrebščine. Napori zvrtati tako širok rov, da bi ju bilo mogoče potegniti skozenj iz rudnika, so naleteli vedno na nove ovire. Upali so, da ju bodo spravili iz rudnika že preteklo soboto, pa so morali delo pri razširjevanju rova prekiniti. Včeraj so srečno drugi rov razširili toliko, da je bilo mogoče začeti z reševanjem zajetih iz globine. Po napornem'in skrajno pazljivem delu sta bila danes zjutraj ob 2.41 oba srečno na površini. — Prvega so začeli vleči na površino Throna ob 1.50, 17 minut kasneje je bil že na varnem. Fellina so začeli dvigati iz rova, kjer je preživel 14 težkih dni, ob 2.33. Ob 2.41 je bil tudi on na površini. Obadva sta bila precej zdelana, vendar sta se po vsem tem, kar sta prestala, dobro držala. Fellin je dejal, ko so ga potegnil na površino: “To je bila najboljša vožnja, kar sem jih kdaj imel!” Oba iz rudnika rešena rudarja so prepeljali s helikopterjem v bolnišnico v Hazletonu. Zdravniki so ugotovili, da sta vse napore kar dobro prestala in ni nevarnosti, da bi jima pustili kake stalne posledice. Veselje ob vesti, da sta rudarja srečno rešena iz rudnika, je bilo vsesplošno, vendar ne popolno, ker je v globini ostal še vedno tretji rudar Bowa. Od njega že ves teden ni bilo nobenega glasu. Veliko vprašanje je, če je sploh še živ. Reševalna dela nadaljujejo, vendar je upanje, da bi Bowa spravili živega iz rova, “Osservatore Romano” trdi, da boj med budisti in vlado Diema ni verskega, ampak čisto političnega značaja. RIM, It. — Vatikanski dnevnik Osservatore Romano je v dolgem uvodniku obravnaval vprašanje Diemove diktature v Vietnamu. Osservatore je prišel do zaključka, da Diem ne postopa pravilno, ako noče priznati svobode vesti ih vere in ako meša vero s politiko. Osservatore poudarja, da boj med Diemom in budisti ni verskega, ampak čisto političnega značaja. Obtožuje svetovno časopisje, da trdi napačno, ako piše o režimu “katoličana Diema” in tako daje povod za sum, da so katoliki nestrpni do drugih ver. To ni res, kajti katoliška Cerkev načelno obsoja vsako nasilje na kateremkoli polju. Besede vatikanskega glasila veljajo tudi za ameriško časopisje, ki le prerado poudarja, da je Diem katolik. Pri Diemu ravno tako namigava na verski moment takrat, kadar piše o portugalskem Salazarju ali španskem Francu. Kadar pa piše o raznih diktatorjih v Aziji in Afriki, ki niso katoličani, pa verskega momenta nikoli ne omenja. Sicer pa Osservatore poudarja pravilno, da je v Diemovem kabinetu podpredsednik budist in z njim vred 12 od 17 ministrov. Diemov boj z budisti je že sprožil val protestov v vseh državah, kjer imajo budisti večino ali vsaj velik vpliv. Proti. Diemu so že protestirali na Cey-lonu, v Kambodži in na Tajskem. Da protestirajo tudi vse komunistične države, ni treba poudarjati. Mislijo, da nihče ne ve, kaj one same počenjajo z verami. Iz Clevelanda in okolice Moskva in Peiping se zmerjata, da je veselje MOSKVA. ZSSR. — Kitajski komunistični “Ljudski dnevnik” očita Hruščevu, da je postal zaveznik nemških militaristov in da razprodaja interese Vzhodne Nemčije. Hruščev je namreč dovolil, tako trdijo v Peipingu, da svobodnemu svetu ni treba priznati podpisa Ulbrichtovega režima na pogodbi o končanju preskušanja. Moskva pa na drugi strani primerja vodilne kitajske komuniste z Džingiskanom, Napoleonom in Hitlerjem, ki so vsi teptali z nogami mednarodne Rojak v avtomobilski nesreči— Dr. Vinko Vovk s 16305 Trafalgar Ave., ki je bil več let zaposlen kot matematik v G. E. raziskovalnem središču v Nella Parku, pa je pred par leti ustanovil lastno gradbeno podjetje, se je v nedeljo zgodaj zjutraj ponesrečil na meddržavni cesti 90 v bližini Painesvilla v Ohiu, ko se je prevrnil nanj avto, v katerem se je vozil. Dobil je precej poškodb, vendar ni nobena težje vrste. Po nesreči so ga prepeljali v Lake County Memorial bolnico. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. Iz bolnišnice— Mrs. Mary Korošec z 18621 Shawnee Ave. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, voščila in darove. Molitev— Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob osmih v Grdinov pogreb, zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. dr. Anthonyja Skur. Rojstni dan— Mrs. Mary Benda, 19961 Edge-cliffe Blvd. bo obhajala jutri 83. rojstni dan. Čestitamo in ji želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva! Pozdrave pošilja— Mrs. Anica Rogel Franks pošilja iz Pariza, kjer se je ustavila na' poti v Ljubljano, rojakom in rojakinjam v Clevelandu pozdrave. Mrs. Mary Hochevar, tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, pošilja svojim prijateljem in znancem pozdrave iz Jolieta, 111. Nov del ceste bo odprt— V petek bodo odprli 12 in pol milje dolg odsek Rt. 21 (Interstate 77) cd Montrose v okraju Summit proti severu do Turn-pika južno od Brecksvilla. Čuden postopek— Frank A. Lazar, kandidat v mestni svet v 16. vardi, se je nedavno pritožil, da kandidat Jack Russell, ki sedaj zastopa to vardo v mestnem svetu in je celo predsednik tega, pušča lepiti svoje volivne lepake preko Lazarjevih. Russell je na vprašanje časnikarja, kako je s to stvarjo, odgovoril: “Mi se nismo dotaknili niti enega njegovih lepakov!” Rojenice— G. Ivanu in ge. Vidi Jakomin, roj. Štepec, 17201 Ozark Ave., se je v nedeljo rodila hčerkica, ki bo delala druščino bratcu in sestrici. S tem sta postala g. Jože Slepec s 793 E. 154 St. in njegova žena šestnajstič stari oče in stara mati. Čestitamo! McElroy na mesto F. S. Daya— Vse kaže, da se je okrajna organizacija demokratske stranke odločila imenovati za okrajnega avditorja na mesto cdstopivšega F. S. Daya Marka McElroya. ------o----- — Sladkorna pesa je eden glavnih poljskih pridelkov v državi Colorado. dogovore. Očita tudi kitajskim tovarišem, da so izdajali tujcem skrivnosti o proizvodnji atomskega streliva, kar so jih zvedeli od Moskve. Ozmerja jih tudi kot navadne lažnike, ki svetu sistematično lažejo o domačem gospodarskem in političnem stanju. Dokazov za to pa ruskim komunistom ne manjka, saj so dolgo vrsto let živeli s Kitajci v ozkem prijateljstvu. Ameriška Domovina ___ .--WWfS/r, «cW573 ^ 6117 St Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No." 1G4 Tues., Aug. 27, 1963 McNamara o naši atomski obrambi Tajnik za narodno obrambo McNamara je pred senatnim odborom za zunanjo politiko razlagal svoje poglede na našo vojaško moč v primeri z rusko. Govoril je tako zmerno, da so mu nekateri kritiki očitali, da je s svojo zmernostjo dal le potuho ruskim vojnim krogom in jim vlil vero v njihovo moč. Očitek je verjetno močno pretiran, priča pa o veliki želji McNamare po stvarni oceni naše vojne sile. Ocena je bila prilično obširna. Prostor nam ne dovoljuje, da bi dali o njej vsaj površen pregled, omejiti se moramo samo na zaključke njegovih izvajanj, ki morajo biti zanimivi za vsakega Američana, saj v njih lahko vidi, ali nam res grozi vojna nevarnost. McNamara je prišel do sledečih glavnih zaključkov; Amerika je močnejša v vseh vrstah atomskega in vodikovega orožja z izjemo bomb in atomskih glav z razdiralno močjo nad 30 megaton (milijonov ton navadnega streliva). To lahko Rusom koristi na dveh področjih; lahko uporabljajo take bombe in raketne glave pri poskusih, da najdejo pot do raketnih lovcev, to je takih raket, ki bi uničevale naše rakete na poletu proti Rusiji. To tudi poskušajo. Pri zadnjih poskusih z eksplozijami nad 50 megaton so menda prestregli pot dvema svojima medcelinskima raketama in jih uničili. Na drugi strani pa s takimi atomskimi bombami lahko uničijo velike predele naše dežele, vendar ne tako velike, da bi obenem tudi razdrli z enim mahom dve naši oporišči za naše medcelinske rakete. To so prednosti, ki jih imajo Rusi. So pa začasne, kajti naši znanstveniki in naši laboratoriji delajo z vnemo na problemu raketnih lovcev. Ni pa tudi nobene tehnične ovire, da ne bi mogli delati tudi mi atomskih bomb s 50-100 megatonami. Na vseh drugih področjih atomskega in vodikovega orožja vodi Amerika v številu medcelinskih raket, ima jih že nad 500, do 1. 1966 jih bo že nad l,7CO. So tako raztresene po Ameriki in po vsem svetu, da nobeno število ruskih raket ne more uničiti vseh pri nepričakovanem napadu. Še zmeraj bi jih ostalo toliko, da lahko zdrobimo ruska letališča, oporišča, prometne vozle in industrijska središča. Imamo namreč na “desettisoče” raznih bomb srednjega in malega kalibra za strateške in taktične namene. Rusi so v tem pogledu za nami, toda lahko nas dohitijo, kot jih mi lahko dohitimo v proizvodnji velikih atomskih in vodikovih bomb. Naša prednost je torej ravno tako lahko začasna kot je ruska pri velikih bombah. Amerika mora na vsak način ohraniti nadmoč v atomskem orožju, toda kako? McNamara odgovarja, da samo z zboljševanjem atomskega in vodikovega orožja. Naši laboratoriji in naši znanstveniki so stalno zaposleni z zboljševanjem in tudi ne mislijo, da bi prenehali s svojim delom. Njih se ne tiče, ali imamo z Rusi pogodbo o končanju preskušanja, ali je nimamo. Morajo seveda upoštevati pogodbo, ker svojih teoretičnih dognanj ne bodo več mogli preskušati v vesolju, pod vodo in v zraku, toda ostane jim še zmeraj možnost podzemnih preskušenj, ki so sicer manjša po učinkovitosti eksplozij, dajo pa dosti podatkov za vrednost ali brezvrednost znanstvenih zaključkov. Bodočnost naše atomske in vodikove narodne obrambe leži torej v raziskavanju na vseh poljih, ki jih nova pogodba ne prepoveduje. Tega se bo Amerika tudi posluževala. Poleg laboratorijev in znanstvenih zavodov bodo še zmeraj ostala v polni' pripravljenosti vsa naša oporišča, ki so nam do sedaj služiia za preskušanje. Razumljivo je, da bodo Rusi postopali na enak način. Tekma bo torej šla še naprej, samo preskušanja pod vodo, v zraku in vesolju bodo odpadla, vse drugo ostane nespremenjeno. Kdo bo v tej tekmi zmagal, je odvisno od naše volje in naše vztrajnosti; ako ne bo popustila ne ena ne druga, smemo računati, da bomo zmeraj pred Rusi, četudi nas bodo začasno tu pa tam tudi lahko kaj prehiteli. Bomo hitro za njimi in pred njimi. Za atomsko orožje je enako važen tudi način prenosa z letali ali raketami. Tudi na tem polju tekmujejo Rusi z nami, niso pa nas še dohiteli. McNamara je vendarle namignil. da bodo Rusi verjetno imeli v doglednem času medcelinsko raketo, ki bo lahko nosila 100-megatonsko vodikovo glavo. To se pravi, Rusi niso na tem polju daleč za Ameriko. S tem naša narodna obramba že računa. Doslej je mislila, da bi morali Rusi rabiti dve do tri medcelinske rakete, da bi uničili eno naše raketno oporišče. Sedaj pa računa, da bi ena ruska medcelinska raketa lahko uničila, ako bi imela srečo, 1 -2 naši oporišči. Radi tega misli naša narodna obramba nanovo razmestiti raketna oporišča in jih še bolj potisniti pod zemeljsko površino. Poleg tega misli tudi na to, kako bi taka oporišča upravljali elektronsko iz velikih daljav: pritisnili bi na primer gumb v Wash-ingtonu in sprožili raketo Minuteman nekje v Dakoti. Z ozirom na dejstvo, da Rusi hitro napredujejo v iskanju poti do raketnega lovca, je naša narodna obramba sklenila, da tudi pospeši svoja raziskavanja. Raketni lovec Nike-Zeus je že zastarel, njegov naslednik Nike-X bo za, rabo šele proti 1. 1970. Je pa nekaj novih načrtov, ki so' predmet strokovnih debat. Rusi imajo pa menda že oporišče1 za raketne lovce nekje v bližini Petrograda. Kako bomo lahko sledili ruskemu napredku? Malo je upoštevano dejstvo, da se z današnjimi instrumenti da prestreči vsako radijsko (brezžično) komunikacijo. Mi lahko lovimo ruske radijske znake in pogovore, Rusi pa naše. Potrebna je samo velika spretnost in tolmačenje tega, kar ujamemo. Do sedaj se ne moremo pritožiti, da naši specialisti ne bi bili izredno sposobni tehniki. Verjetno je tudi med Rusi nekaj takih izjem. Poznamo torej drug drugega precej dobro vkljub vsemu skrivanju. Zato je McNamara tudi tako lahko vpletal številke, ki bi jih praviloma morali smatrati za tajne. Zato je tudi lahko tako nepristransko poročal o stanju naše obrambe, saj so Rusi večinoma vse vedeli že naprej. Ponavljamo; McNamara vidi bodočnost naše obrambe v glavnem in na prvem mestu v našem znanstvenem napredku. Samo tak napredek nam lahko da boljše orožje in nam s tem tudi varuje mir. dek za cerkveni pevski zbor Lira. S sv. mašo ob 10. dopol. sta se namreč tisti dan poročila g. prof. Miro Boh in gdč. Francka Plečnik, oba člana svetovidskega cerkvenega pevskega zbora Lira. Kakor ob najbolj slovesnih prilikah je med poročno sv. mašo prepeval cerkveni pevski zbor. Naj ju spremlja božji blagoslov na skupni življenjski poti! J.S. Marijina družba pri Sv. Vidu obstoja pol stoletja Nov grob v Lorainu Lorain, O. — Po dolgi bolezni je umrla dne 21. avgusta na svojem domu, na 2403 E. 29 St. Mrs. Josephine Mramor, roj. Turšič, stara 59 let. Pokojnica je bila iz Bezuljaka, fara Begunje pri Cerknici. V Ameriko je prišla za možem leta 1957. Pogreb je bil preteklo soboto, 24. avgusta, ob devetih dopoldne iz Dovala pogrebnega zavoda v cerkev sv. Cirila in Metoda, kjer je opravil pogrebne obrede Rev. Aloj- Cleveland, O. — Marijina družba pri Sv. Vidu je obhajala v nedeljo s slovesno sv. mašo ob 10. dop. svoj zlati jubilej. Vhod duhovščine, oltarnih strežnikov in članic Marijine družbe v cerkev je bil zelo slovesen. Zelo lep in dolg je bil. Vmes so svetovidski zvonarji pridno in ubrano pritrkavali. Tudi to dviga srca vernikov. Menda imamo samo še Slovenci pri Sv. Vidu to lepo navado, da ob velikih praznikih pokažemo, zakaj imamo tako dobre zvonove. — Nedelja je bila kakor nalašč za tako lep praznik naših Marijinih hčera. Msgr. Alojzij Baznik, svetovidski župnik, je celebri-ral; diakon mu je bil Francis Baraga, od Sv. Lovrenca župnik, subdiakon Viktor Cimperman, kaplan pri Sv. Kristini. V prezbiteriju pa so prisostvovali zahvalni sv. daritni prof. msgr. Joseph A, Spitzig, škofijski voditelj MD, dalje župnik iz Peninsula, O. Rev. Ludvik Virant, Andrew A. An-drey, župnik pri karmelski Materi božji v Wickliffu, O. in Jožef Ozimek, kaplan pri sv. Kristini. Mislim, da so bili vsi ti gg. duhovniki, razen msgr. Spitziga, vsak v svojem času duhovni voditelji sveto-vidske MD. Msgr. Jos. Spitzig je imel med slovesno sv. mašo slavnostni govor (v angleščini). Preden je nastopil, je domači svetovidski župnik msgr. Baznik prebral župnijska oznanla in evangelij (v slovenščini), nato pa v kratkih a prisrčnih besedah izrekel Družbi čestitke. — Govor msgr. Spitziga je bil izredno tehten, zelo skrbno pripravljen in podan v lepi angleščini, toda ne v previsoki, tako da ga je bilo lahko umeti. Uvodno je omenil da obhajamo letos 400-letnico ustanovitve MD in kaj so bile te v svojem času; nato pa se je dotaknil treh letošnjih jubilejev župnije sv. Vida: 70-letnico, kar je bila ustanovljena, 50-letnice, kar je opravil prvi rod učencev župnijske šole pri Sv. Vidu svoje šolanje, in 50-letnice obstajanja MD v župniji. Zadnjemu jubileju je nato posvetil glavno pozornost. Povedal nam je, kakšna mora biti naša zahvala, nato pa je opisal apostolat, kakšnega naj bi imela MD v današnjih časih v Cerkvi. MD od Sv. Vida bi prav storila, če bi govor msgr. Spitziga sedaj razmnožila in razdelila ne samo med svoje članice marveč med vse žu-pljane; izdati bi ga morala seveda v obeh jezikih, da bi zajel res vso župnijo. Cerkveni pevski zbor Lira se je zelo postavil. Svetovidski pevci in pevke so nam zapeli pri lo. maši latinsko mašo in nekaj naših lepih sloven- skih Marijinih pesmi ter tako tudi oni močno povzdignili našega duha k Bogu. Za orglami je bil prof. Lado Lempl, dirigent pa je bil naš organist Martin Košnik. Po blagoslovu konec maše pa je z zborom tudi vsa cerkev mogočno zapela “Tebe Boga hvalimo.” To je bil gotovo najlepši poklon, ki ga je Lira mogla pokloniti MD za njen zlati jubilej. Udeležba pri zahvalni sv. maši MD je bila prav lepa. Nad 20 sprednjih klopi na obeh straneh cerkve so napolnile sedanje in nekdanje članice MD. Glavni oltai kot tudi stranski Marijin sta bila zelo okusno okrašena in razsvetljena. Pri Sv. Vidu dobro razumejo to delo. Lepe spominske podobice, ki jih je založila MD za svoj zlati jubilej, smo prejeli vsi, ki smo bili pri tej sv. maši. Škoda, da jih niso delili tudi pri drugih to nedeljo; zlasti pa nam je žal, da je bilo spominsko besedilo na podobicah samo v enem jeziku (v angleščini) ! Nekoč je bila MD pri Sv. Vidu ena izmed najbolj razgibanih slovenskih župnijskih organizacij. Njen začetek je bil sicer skromen; v glavnem je pravzaprav vsak začetek težak; za MD pri Sv. Vidu pa mislim, da je bil še prav posebno. S časom pa se je razvila v eno, kot rečeno, najbolj pomembnih ne samo verskih marveč tudi izobraževalnih organizacij v župniji. Msgr. Jernej Ponikvar, rajnki naš župnik, je bilo čudovito potrpežljiv duhovnik. Zraven pa vztrajen, da mu ni skoro najti para. Marsikateri drugi bi na njegovem mestu obupal in odšel; blagi župnik Ponikvar pa je vztrajal in zmagal. Bog, bodi zahvaljen zanj! Veliko trpljenja je moralo pretrpeti njegovo duhovniško srce. Danes je delo MD pri Sv. Vidu omejeno v glavnem le na čisto versko področje, število njenih aktivnih članic je za župnijo, kakor je Sv. Vid, gotovo premajhno. Msgr. Spit-zigov govor je vseboval zanjo veliko in močnih vzpodbud. Realizirati bi jih bilo treba. Zajeti kar v svoje vrste se da veliko ženstva v župniji, pri tem pa brezpogojno upoštevati razmere, kakor dejansko so. Rajnki sv. oče Janez XXIII. kakor tudi sedanji Pavel VI. sta nakazala nova pota. Tudi Marijini družbi. Iskrene čestitke Marijini družbi pri Sv. Vidu. Naj živi, naj raste, naj cvete v nove še lepše jubileje! ¥ Poroka dveh cerkvenih pevcev preteklo soboto v cerkvi sv. Vida je bila poseben dogo- Kalvarija. Pokojnica zapušča v Lorainu žalujočega soproga Johna in sina Stanleya, v stari domovini sina Johnnyja in tri poročene hčerke: Josephine Ulčar,, Ivano Rupar in Angelo Sporen, dalje brata Toneta Turšič in dve poročeni sestri, Johano Debevec in Frances Gersin, tu in v stari domovini enajst vnukov in vnukinj ter več bližnjih sorodnikov. Pokojnica je bila faranka cerkve sv. Cirila in Metoda, članica Društva sv. Cirila in Metoda K. S.K.J. in članica Podr. št. 40 S.Ž.Z. Bila je blaga in dobra žena in mati. Pred smrtjo ji je bilo dano videti še njeno hčerko Ivano Rupar, ki je nedavno prispela iz Begunj pri Cerknici obiskat svojo bolno mater. Snidenje na bolniški postelji je bilo ganljivo. Ga. Ivana Rupar, ki ima dovoljenje za dva meseca, se je udeležila materinega pogreba. Spoštovani družini naše globoko sožalje, pokojnici pa večni mir in pokoj! Louis Balant. —-----O----- Prenovitev domov ne bo povišala davkov Cleveland, O. — Okrajni avdi-tor Ralph J. Perk je objavil, da je odredil vsem ocenjevalcem, naj ne povišujejo davčne osnove za prenovitev in izboljšanje hiš ter domov, v kolikor to ni zvezano s povečanjem stavbe na zunaj. Skupno je mogoče izvesti 32 izboljšanj, ne da bi to imelo kak vpliv na davčno osnovo. Park je v zvezi s tem dejal, da hoče pomagati lastnikom hiš in jim dati spodbudo za ohranitev in izboljšanje njihovih domov, kar ima dober vpliv na celotno naselbino. Kjer stanujejo v hišah njihovi lastniki, so te boljše urejene in vzdrževane. Lastniki hiš gledajo tudi na zunanjo stran naselbine in drže svoje otroke trše, da ne delajo škode in se ne pode po cestah. Naselja, kjer žive lastniki hiš, so na splošno boljše ohranjena, ustaljena, mirnejša in tudi z veliko manjšim številom zločinov in raznih prestopkov. Po mnenju okrajnega avditor-ja Perka naj bi imelo čim več prebivalcev mesta svoje lastne domove. To bi preprečevalo naglo propadanje starejših naselij, pa omejilo tudi mladostno zločinstvo, ki je doma v slumih. ----- ti---- Švedski “leteči krožniki” Leteče plošče, ki jih je s preprostimi prijemi mogoče prilagoditi potrebam — bombnik, izvidnik, lovec, transportno letalo — pripravljajo švedske tovarne. Letalo se imenuje “Viggen” (Blisk) in ima oznako “F-37”. O hitrosti novega letala niso povedali še ničesar uradnega, sodijo pa, da bo hitrejše: od lovca “Dralken”, ki zmore dvojno hitrost zvoka. K sodobnim svetovnim problemom ! V mrzli vojni med svobodnim demokratičnim in komunističnim svetom se zatišje vleče dalje, ko dobiva spor med Sovje-tijo in rdečo Kitajsko vedno ostrejše oblike. Časopisje obeh vodilnih komunističnih sil na svetu priobčuje vrsto napadov in odgovorov na napade o vzrokih in poteku spora med Moskvo in Peipingom. Rusi so pretekli teden Kitajcem svetovali, naj opuste svoje napore za izdelavo atomske bombe in rajše posvete vse svoje sile gospodarskemu napredku dežele. O tem je Hruščev tekom svojega obiska v Jugoslaviji dejal, da ga hočejo Kitajci “izvajati s svojimi sredstvi, toda z ruskimi krediti”. Povedal jim je, da iz tega za enkrat ne bo nič. Rusko časopisje je objavilo, da je na Kitajskem hrana in obleka na nakaznice kot odgovor na kitajsko trditev, da sta hrana in obleka v Sovjetski zvezi dražji kot na Kitajskem. Kitajska je Sovjetijo obdolžila, da se je povezala z Ameriko in Indijo proti njej, sama pa skuša med tem povezati vsa barvna ljudstva pod svojim vodstvom v boju proti “imperializmu in kolonializmu”, med katerega predstavnike je uvrstila sedaj tudi Ruse. * Predsednik vlade Sovjetske zveze Hruščev je že drugi teden na počitniškem obisku v Jugoslaviji. Tekom svojih govorov in izjav je ponovno napadel Kitajce in pohvalil Jugoslavijo ter izboljšanje odnosov med Sovjetijo in njo. Napovedal je tudi še tesnejše sodelovanje med obema. Verjetno bo Jugoslavija vzpostavila boljše gospodarske odnose s satelitskimi državami in samo Sovjetsko zvezo, ki od njene izključitve iz Kominforma leta 1948 niso bili nikdar več kaj prida. Vodniki Jugoslavije javno ne kažejo posebno prisrčnih odnosov s sovjetskimi gosti in so v svojih izjavah o sodelovanju med obema deželama zelo previdni, da se ne bi po nepotrebnem zamerili Zahodu, posebno Ameriki, od koder še vedno upajo dobivati gospodarsko pomoč. * Dogovor o končanju preskušanja atomskega orožja je podpisala že cela vrsta držav, med drugim tudi Zahodna Nemčija in Čangkajškova Kitajska. Obe sta precej dolgo omahovali, pa dogovor podpisali, ko sta spoznali, da njunim interesom ne more škoditi. Francija je podpis od vsega začetka vljudno zavrnila, rdeča Kitajska pa dogovor napada kot sovjetsko “izdajo socialističnega tabora”, ameriški senat pa še vedno razpravlja o tem, ali naj dogovor odobri ali ne. * Policija in vojska sta v Južnem Vietnamu preteklo sredo zasedli budistična svetišča — pagode in zaprli večje število budističnih menihov. Nekaj menihov je bilo menda celo mrtvih in ranjenih. Vlada je oklicala obsedno stanje in v nedeljo z odločno roko preprečila študentovske demonstracije na univerzi v Saigonu. Nekateri so trdili, da pomeni oklicanje obsednega stanja in zasedba pagod prehod dejanske oblasti iz rok Ngo Dinh Diema v roke njegovega brata Ngo Nhuja, poveljnika policije. Ta in njegova žena, ki je sicer tudi prva žena v deželi, ker predsednik Diem ni poročen, sta zagovornika ostrega nastopa proti budistom, ki zahtevajo z demonstracijami in javnimi samomori “versko svobodo in socialno pravico”. ZDA so v resni zadregi zaradi novega položaja. Že več let pomagajo Južnemu Vietnamu gospodarsko in vojaško, sedaj pa so prav posebno zapletene v boj vlade proti komunistični gverili, ki jo podpirata in vodita Sev. Vietnam in rdeča Ki- tajska. Ta boj se je začel obračati v korist vlade, ko je ta sprožila boj z budisti. Združene države se v ta drugi boj nočejo vmešavati, obsodile pa so javno nasilje Diemove vlade proti budistom. Novi poslanik Henry Cabot Lodge je bil včeraj pri predsedniku Diemu ter se z njim razgovarjal o položaju. Sodijo, da bodo Združene države nastopile v Južnem Vietnamu odločnejše, ker je sicer v nevarnosti uspeh tamkajšnjega boja s komunisti. * V sosednjem Laosu komunisti dalje utrjujejo svoj položaj ne-oziraje se na nevtralno koalicijsko vlado princa Suvane Fuma. Ta je pozval podpisnice ženevskega dogovora, naj poskrbe, da bodo vsi podpisniki ta dogovor izvajali, ker je sicer neodvisnost Laosa v resni nevarnosti. * Komisija Združenih narodov, ki je šla v Sev. Borneo in v Sa-ravak ugotavljat ljudsko razpoloženje do načrta o ustvaritvi Malezijske federacije, je odložila svoje delo, ko je prišlo do spora z Indonezijo in Filipini. Ti dve državi hočeta imeti pri komisiji ZN kar vsaka po 30 “opazovalcev”, medtem ko sta jih pokrajinski vladi voljni sprejeti le po dva, Velika Britanija pa je pristala na štiri. Očitno je, da hoče Indonezija ustanovitev Malezije, ki je bila določena na 31. avgust letos, zavleči. Vladni vodniki Singapurja, Saravaka in Sev. Bornea, ki se bodo z Malajo združili v novo federacijo, trdijo, da ne bodo dovolili nobenega zavlačevanja. Podobno so sporočili glavnemu tajniku ZN Tantu tudi Angleži, sedanji gospodarji Saravaka in Sev. Bornea, po katerih stegata roke tako Filipinska republika kot Indonezija. * V indijskem parlamentu je opozicija pretekli teden prvič v 16 letih, od kar obstoja neodvisna Indija, predložila nezaupnico vladi Nehruja in tega osebno ostro prijemala zaradi “popuščanja komunizmu”, nepripravljenosti narodne obrambe, ki se je pokazala posebno očitno lani v boju s Kitajci, in zaradi korupcije. Vlada, ki ima med 509 poslanci 346 svojih pristašev, je predlog opozicije zlahka zavrnila, toda šele po zelo ostri in žolčni debati. *' Na Srednjem vzhodu je prišlo do hudega streljanja na meji Izraela in Sirije. Obe državi sta se obrnili na Združene narode. Varnostni svet je pretekli petek razpravljal o spopadih in sklenil izvesti preiskavo. Glavni tajnik ZN Tant je med tem objavil, da sta obe strani pristali na nadziranje obmejnega ozemlja o^ strani članov komisije ZN. Mejni spopad je precej razburil arabski svet, ki je zaradi njega za trenutek pozabil na medsebojne prepire in skušal javno pokazati svojo slogo proti raelu. * Kubanski begunci so izvedb nekaj napadov na Kubo in vselej srečno ušli Castrovim stražam. Castro je obdolžil Združene države, da so one za temi napadi, toda vodstvo Castrovih nasprotnikov samo to odločno zanikava. Velika Britanija je zahtevala od Castra opravičilo za napa<^ kubanskih pomorskih sil na enega izmed Bahamskih otokov, koder so Castrovi vojaki odvedli 19 kubanskih beguncev. Prav tako je zahtevala vrnitev odpeli3' nih. Predsednik Kennedy je na ti' I skovni konferenci trdil, da je v zadnjih mesecih odpotovalo s Kube več tisoč sovjetskih vojakov, ni pa povedal koliko. Ameriški vojaški opazovalci trdij0’ da je trenutno na Kubi še vedno okoli 12,000 sovjetskih vojakov, ki pa se pretežno ukvarjal0 z vežbanjem Castrovih oboroženih sil. KANADSKA DOMOVINA SLOVENCI, SLOVENKE! NE POZABITE NA SLOVENSKI TABOR ki bo na SLOVENSKEM LETOVIŠČU pri Boltonu v NEDELJO, dne 1. SEPTEMBRA 1963. Prireja ga Zveza Slovenskih Protikomunističnih Borcev. Spored tabora: 1. Ob 1J..30 sv. maša za vse žrtve Turjaka in Grčaric. 2. Ob 2. uri popoldne spominska prireditev, ki je posvečena spominu Turjaka in Grčaric. 3. Prosta zabava ob zvokih naših vojaških koračnic. Podroben spored boste dobili na vabilih na dan tabora. Tabor bo ob vsakem vremenu. našo udeležbo dokažimo, da cenimo žrtve tistih, ki so pred 30 leti dali svojo kri za našo svobodo. Slava junakom! Pripravljalni odbor Tabor bo posvečen 20-letnici Grčaric, Turjaka in Kočevja. Ko omenjamo ta tri imena, nam stopa pred oči tragedija slovenskega naroda pred 20 leti. Padale so tedaj postojanka za postojanko, ker se je mednarodni komunizem zarotil proti katoliškemu narodu. Prav je> da se strnemo na tem prvem taboru ZDSPB in si damo po 20 letih jasen odgovor, zakaj so padale- postojanke po Sloveniji in zakaj komunizem še danes napreduje. Velika udeležba bo pokazala, da v nas še živi duh tistih, ki so umirali zg, vero in domovino. Por. i'.V Iz slovenskega Toronta zahvala sodelavcem . slovenski dan v Kanadi Je za nami. Poročila o njem Plseio drugi. Odbor bi le rad °menil tiste osebe, ki so pri ®L?anizaciji in izvedbi sloven-k ve8'a dne sodelovale s svojim l^zrtovalnim delom. Uspehi ,e8a dela, hvala Bogu, niso Postali. Za dopoldne je društvo Slo-^encev naročilo sv. mašo za kG Slovence, naj prebivajo •lei koli. Daroval jo je g. J. Lopač C.M. Pomemben govor na prire-ltvi je imel g. dr. Peter Re-j ec iz New Yorka. Iz Cleve-da je prinesel navdušujoče °zdrave predsednik NO za Ovenijo dr. Miha Krek. ev.ji delež pri telovadnem izstopu g|.a nosiia gg, k’ I1. Grmek iz Toronta in L varšek iz Clevelanda, gro o ustoličenju koroških 'dvod so igrali igralci SKP , rUštva “Baraga”. Pri iskanju alcev, izdelovanju opreme n Pri režiji je imel največ Otmar Mauser. (). a- Anica Kokalj je naučila l0ke za ljubek nastop godnih nošah, kj. N- Križman in A. Mu-e sta spravila skupaj močan *Vski zbor, pri katerem so delovali tudi pevci iz Bata-6 ln Olevelanda. L.F. jereb zvočne zlasti pri samo da bi za primer kake nezgode lahko pomagal. Vsem naštetim in še drugim, ki jih ne omenjamo: najlepši Bog plačaj. Kljub mnogim, ki so prispevali svoje delo in svoj čas, pa moramo povedati javnosti, da do-lodki od volička, kave in mehke pijače niso krili stroškov. Vstopnina je pa itak šla vsa v blagajno letoviškega odbora. Vsem sodelavcem, kakor udi vsem udeležencem še enkrat najlepša hvala in na svidenje drugo leto na V. slovenskem dnevu. Odbor Društva Slovencev POJASNILO IN POPRAVEK Newtorontski novičar je 13. avgusta med svojim poročilom o slov. dnevu zabeležil tudi sledeče: ‘Naj se nikdar več kaj takega ne pripeti, da bi morali komu policaji izpraševati vest! Zlasti pa ne tistim, ki na slovenskem letovišču javno nastopajo in bi morali biti viteškega in plemenitega obnašanja Ne gre le za njihovo osebno čast, ampak tudi za čast organizacije, v kateri so in za čast slovenskega letovišča.” Ker je novičar vpletel omenjeni dogodek v poročilo o slovenskem dnevu, pada s tem senca na prireditev samo in na prireditelje. Ker je odbor o dogodku, ki gotovo ni zaslužil, da pride v časopis, poučen, zato je prisiljen izjaviti, da se dogodek ni zgodil ne v času prireditve Slov. dneva niti ne na ozemlju slovenskega letovišča. Odbor Društva Slovencev. I. TABOR NA SLOVENSKEM LETOVIŠČU V nedeljo, 1. septembra, bo na slovenskem letovišču I. tabor, ki ga prireja ZDSPB. je napeljal naprave, da so igri gledalci mogli videti premikanje Pak tudi slišati besedilo, tih ?.Sn?erno Pa prezreti tis-Ut'' na st°v- dnevu sko- Jpehn ^1° videti> pa so k I p U Vek^° pripomogli. G. Berlin je imel na skrbi Po*! ran°' ^ pomoč mu je bil ^ drugih slov. mesar g. jjj avdek. Tudi gospodinjam, nočejo biti imenovane gre ^znanje. VolNaŠGmu Povabilu se je rade odzval g. dr. F. Porovne, DE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni Potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo c vakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio M°j stari naslov: .......................... Moj novi naslov: ................. Moje ime: ........................ PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO Iz Winnipeg^ v M LaPs Winnipeg, Man. — Približno 300 milj severovzhodno od Winnipega leži malo rudarsko naselje Red Lake. Zlati rudniki so tam. Prav te dni so praznovali 25-letnico in družba ni bila ravno skopa s primernimi darili za tiste, ki so ji ostali zvesti prav od začetka. Baje je bilo tudi jedače in pojače, da so se lahko vsi pošteno okrepčali na račun podjetja. Ne vem, koliko ton te žlahtne rude izvelečejo letno iz osrčja zemlje. Zlata žila ni slaba, a boje se, da ne bo za dolga leta. Stalno in še nekam dobro plačano delo je privabilo tudi nekaj sloven skih in hrvaških družin. Slovenskega duhovnika pa še ni bilo med nje, čeprav so nekatere že več kot pet let tam. V medeljo, 18. augusta, je bil eden od njih — Primcev France — pri naši sv. maši v Winnipeg^. Ko se je zvečer vračal, sem porabil ugodno priliko in prisedel v njegov novi avto. Ob pol treh ponoči sva dospela na mesto. Takoj po sv. maši sem začel iskati in obiskovati naše ljudi ter jih vabiti na večerno pobožnost v cerkvi, kjer bodo imeli tudi priliko za prejem zakramentov. In res so prišli, z izjemo tistih, ki so morali na nočni “šiht” ali jih je kaj drugega zadržalo. Po opravljeni spovedi so ostali kar v cerkvi in čakali na sv. obhajilo. Prvič v življenju sem obhajal tako pozno, ne da bi maševal. Nekaj jih je pa prišlo naslednje jutro k sv. maši in zakramentom. Ni lahko življenje v takem okolju, čeprav so si nekateri že postavili skrome hišice, imam vendar vtis, da večina ne misli za stalno ostati tam. To je tudi jasno povedala neka Hrvatica, ko je potožila “da bodo podivjali, če ostanejo še kaj dalj časa tam”. In vendar ima ravno ona lepo novo hišo. Red Lake gotovo ne zasluži imena mesto. Komaj naselje. Nastalo je brez slehernega urbanističnega načrta. Baje so prišleki kar posekali nekaj drevja in grmovja na mestu, ki se jim je zdelo primereno in postavili hišico. Potem so pa speljali pot in cesto do nje. Z izjemo glavne cešte, ki so jo lani asfaltirali, ni ravne ceste v naselju. Veliko jih je brez imen, hiše pa brez številke. Ko sem spraševal ljudi, kam naj naslovim pismo, so kratko odgovarjali: Red Lake Seveda sem naletel tudi na drugo, malo smešno skrajnost: napisi za enourno parka-nje avta in pa vsepovsod rdeče table za “Stop”. Kakor da bodo avtomobili od vseh strani drveli v to naselje. Pač birokratizem, ki seže tudi v naselja preprostih ljudi. V dobrem dnevu mojega bivanja med njimi sem obiskal 16 družin. Upam, da smo postali prijatelji za vedno. Rad bi ostal še malo dalj, a kaj, ko je avtobusna zveza z Winnipegom le vsaki drugi dan. “Zdaj, ko ste po tolikih letih led prebili, glejte, da spet vse ne zamrzne” me je opominjal nekdo, ki mu je veselje sijalo iz obraza. Seveda sem vsem obljubil, da bom prihodnjič obisk napovedal in da bom ostal vsaj kakšen dan več med njimi, tako da bom lahko obiskal tudi tiste, ki žive še v dveh drugih bližnjih naseljih. šele nazaj grede sem opazoval okolico. Naselje samo leži ob precej velikim jezeru, na katerem sem videl dva mala hydroaviončka, ki sta prihajala in odhajala. Cesta se je pa vila spet med samimi jezeri, ki jih ločijo z drevjem poraščeni skalnati grebeni. Pred dvema letoma je prav Red Lake doživljal nevarnost gozdnega požara. Vse je trepetalo in molilo, ko je močan veter gnal ognjene zublje in težke oblake dima prav mimo njih. Gotovo se spominjajo tistih težkih ur, ko hodijo v gozd in nalagajo suhe in ožgane hlode za zimsko kurjavo .. . V Winnipegu ni posebnih novic. Morda je najvažnejša ta, da imamo “Medical record librarian” v svoji sredi. Pridna gdč. Viki iz znane in dobre Kvartičeve družine se je v vročih mesecih letošnjega poletja dokopala do tega lepo zvenečega naslova. Vsekakor lepa pridobitev ne le zanjo, marveč tudi za celo našo tukajšnjo skupino s tako malim številom izobražencev. Iskreno častitamo! Rev. Jože Mejač, C.M. KRIŽEM PO DEŽELI Glavni tožilec pokrajine Ontario F. Cass je objavil, da je bil obtožen predsednik The Northern Ontario Natural Gas krive prisege glede delnic omenjene družbe. Poročilo o celem škandalu, ki je vzbuja v javnosti dosti zanimanja že dolgo, nemara ne bo objavljeno pred splošnimi pokrajinskimi volitvami 25. septembra letos. * V ječi v Agassizu, B.C., je umrl na posledicah gladovnega štrajka 22 let stari Paul E. Podmorrow, eden izmed duhoborcev, ki so zaprti v tej ječi. V kritičnem stanju sta še' dva jetnika. V bližini ječe tabori okoli 500 duhoborcev, ki zahtevajo oprostitev jetnikov. V ječi je zaprtih skupno 106 duhoborcev, 90 moških in 16 žensk. Vsi šo že en mesec na gladovnem štrajku. Ječarji jih skušajo hraniti s silo. Du-hoborci, pristaši skupine “Sinov svobode”, so lani požgali svoja bivališča pri Krestovi in začeli pohod proti ječi. Od januarja letos so taborili nato sredi Vancouverja, sedaj pa so se z busi pripeljali od tam pred ječo in se tam utaborili v šotorih. Duhoborci delajo zveznim in krajevnim oblastem težave, cer se nočejo pokoravati zakonom in odrekam. • Paul Bienvenu, generalni comisar svetovne razstave v Montrealu v 1. 1967, ki ga je imenovala š e konservativna vlada Diefenbakerja, je pretekli teden odstopil, keb ne soglaša z drugimi člani komisije v pogledu organizacije in ciljev svetovne razstave, ki jo naj komisija pripravi. * Ob začetku pospravljanja novega pridelka pšenice 1 avgusta je bilo v skladiščih Kanade še vedno 490,656,000 mernikov pšenice iz preteklih let. Zaloge so bile letos za okoli 100,000 mernikov večje kot lani, ko je Kanada prodala velike količine pšenice rdeče Kitajski. * V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bilo v Ka nadi manj rojstev kot v istem času lani, pa več smrti in porok. Skupno je bilo rojenih do konca julija 276,486 otrok, lani pa 278,2'il. Porok je bilo letos v prvih sedmih mesecih 64,073, umrlo pa je v tem času 89,000 ljudi. Prvič se je dogodilo, da so Kanadčani pospravili doma vso govedino, ki jo je mogla spraviti na trg domača živinoreja. Tedensko pride sedaj na trg okoli 21,000 za zakol primerne prvovrstene govedi, tri tisoč več kot v preteklem maju. 1. 1952 je tam na vladi Social Credit s predsednikom W.A. C. Bennettom. V sedanjem pokrajinskem parlamentu je imela od 52 poslancev Social Credit 31, Nova demokratska stranka 16 in liberali 5. V teku enega meseca je Sovjetska zveza kupila v Alberti že drugo skupino 270 glav govedi Hereford pasme. Predsednik kanadske vlade L. Pearson je dejal zagovornikom neodvisnega francoskega Quebeca, da se ta more ohraniti le v kanadskem sklopu. Kakor hitro bi pokrajina dosegla popolno neodvisnost, bi arez dvoma padla pod popolno gospodstvo Združenih držav. Segregacija tudi v Veliki Britaniji LONDON, Vel. Brit. — Mesto Southall v bližini Londona ima okoli 54,000 prebivalcev, od tega je okoli 6,000 priseljencev iz Indije, ki žive strogo ločeni za se-oe v predmestju. V zadnjem času so začeli pritiskati v samo mesto. Temu so se domačini uprli. Od mestnega odbora zahtevajo, da ustavi preseljevanje ‘barvnih’ priseljencev v mesto in v ‘bela’ naselja. Če ne gre drugače, naj mesto kupi vse hiše, ki bi bile v takih naseljih naprodaj, da ne pridejo v roke ‘barvnih’. --------------o------ CLEVELAND, O. MALI OGLASI V najem 5810 St. Clair Ave. zgoraj, 5 sob in kopalnica, na novo dekorirano, prostor za par-kanje. $45 Vprašajte na 5806 St. Clair Ave. (166) E. 185 blizu Lake Shore Lastnik prodaja 5-sobno enodružinsko hišo, ena in pol garaža, nov furnez, na novo barvana, nizki davki, cena $14,900. Kličite KE 1-8523. — (164) Stanovanje v najem Na 1167 E. 58 St., štiri sobe in kopalnica, za $45.00 mesečno. Pokličite 944-5050. Ključ dobite v stanovanju št. 5. _________________________(166) Hiša na prodaj Dve stanovanji, spodaj 5 sob in kopalnica, zgoraj 4 sobe in kopalnica, vse podkleteno, novi furnez, novi tank in ogrevalnik za vodo, garaža, vse v dobrem stanju. Radi preselitve prodamo za $10.500. Kličite po šesti uri zvečer 431-2254 Hiša je na 1040 E. 72 Street. Pridite in poglejte. (167) Hiša naprodaj Lastnik prodaja dvodružin-sko hišo, 6-6, v zelo dobrem stanju, furnez na vročo vodo. Na 6621 Bonna Ave. Pridite podnevi. (167) CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo KITCHEN HELP 3 p.m. to 8 p.m. Must understand English. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. (x) Ženska dobi delo Iščemo žensko za splošno hišno delo in, da bi skrbela za 5 otrok; soba, hrana in plača. Mora govoriti angleško. Kličite 382-1387. (165) STAN’S SHOES 6107 St. Clair Ave. Čevlji! Najboljši, skrbno izbrani za Vaše noge. Ob torkih dvojne Eagle Stamps! Superior E. 71 St. Oddamo 2 sobi in kopal-nniso. Privaten vhod. Zmerna najemnina. Kličite EX 1-8059. (165) V najem štiri sobe oddamo starejšim, zgoraj, na 15312 Ridpath Ave. ___________________ (164) Moški dobijo delo Short Order Cook wanted, MALE. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio EN 1-5214 (x) MALI OGLASI V najem V najem oddamo stanovanje —4 sobe in kopalnica, spodaj. Plinski furnez. Na 1233 E. 58 St. —(168) ZULICH INSURANCE AGENCY ;18115 Neff Rd. IV 1-4221 < Cleveland 19, Ohio Lastnik prodaja enodružinsko, 9-sobno hišo na 15011 Cardinal Ave. v Col-linvvoodu. Nova garaža in nov dovoz, klet, lot 40 x 100. Pokličite LI 1-4526. — (16,20,23,27,30 avg) Hiša naprodaj Na 5433 Homer Ave., v slovenski naselbini, 6 sob, garaža, plinski furnez, klet pod celo hišo. Kličite EX 1-5457. — (166) STARO IN NOVO — Konja stojita ob podeželski cesti kot ostanek starega Zahoda, vrtalni stolpi in tanki s petrolejem pa so znaki moderne industrijske dobe v južni Kaliforniji. Zadnji razgovori posebnega K e n n edyjevega odposlanca Galbraitha v Ottawi z zastopniki kanadske vlade so bili menda končani s sklepom, da bosta Amerika in Kanada dopolnili dogovor o medsebojnem letalskem prometu. * V Britski Kolumbiji bodo 30. septemmbra volili novo pokrajinsko zakonodajo. Od 6671. Naprodaj Hiša s 3 spalnicami na St. Clair Ave. Velika garaža zadaj, dobra za obrt ni j o. 17015 St. Clair Ave. Kličite RE 1-0802. (173) Sostanovalca išče Starejši moški, ki ima lepo 5-sobno, opremljeno stanovanje, išče poštenega sostanovalca. Na 7114 Donald Ave. št. 3, telefon EX 1-8708. — (167) V najem Oddamo 5 sob zgoraj, na Addison Rd. severno od St. Clair Ave. Kličite AN 1-1070. (168) Sobo oddajo Spalno sobo oddajo moškemu v bližini Sv. Vida. Kličite HE 1- Hiša naprodaj Na 6214 Schade Ave., 7 sob in kopalnica, dvojna garaža, bakrene cevi, polna klet, gor-kota na vodo. Kličite UT 1-8288. —(168) V najem Oddamo 2 opremljeni sobi s kopalnico in 5-sobno enodružinsko hišo. Vse na novo prebarvano. Blizu sv. Vida. ___ Kličite po 4. uri popoldne 881- [m) 13519. —(167) N i s HENRIK SIENKIEWICZ: B 1 KRIŽARJI I £5 —: 1 i Po teh besedah je pljunil v dlan, jo stegnil k Zbišku, pokazal na njej čisto kri in rekel: “Vidiš?” čez hip pa je dodal: “Zdi se, da je volja božja.” Nekaj časa sta oba molčala pod bremenom žalostnih misli, potem pa je Zbiško rekel: “Kaj pljuvate vedno kri?” “Kako bi ne pljuval, ko mi tiči do pol konice kopja med rebri! Pljuval bi tudi ti, ne boj se! Toda pri Jurandu iz Spihova mi je bilo že bolje, samo sedaj sem se iznova strašansko zmučil, ker je pot dolga in sem naglo jezdil.” “Hej! Ali vam je bilo treba hiteti?” “Ker sem hotel ujeti kneginjo Aleksandro in dobiti od CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE FOR SALE BY ”OWNER ~ EXCELLENT TAX SHELTER 30 acres. Borders on 2 highways. 2,100 ft. frontage. Corner lot. 25 acres in woods, 5 acres in apples. 1/4 mile from bay shore. Ideal for campsite motel, park, industry, tavern, summer estate, etc. Write or phone A. A. Feliner, residence R. R. 1 Sturgeon Bay, Wisconsin, Phone Area Code 414,743-3727. (167) nje drugo pismo. In Jurand iz Spihova je pravil takole: ‘Pojdite — je rekel — in se vrnite s pismom v Spihov. Jaz — je rekel — imam nekaj Nemcev v podzemlju pa hočem enega na viteško besedo izpustiti, da odnese list k velikemu mojstru.’ Vedno jih ima nekaj zaprtih iz maščevanja za smrt svoje žene in rad posluša, kako ponoči ječe, rožljajo z železjem; to je neizprosen človek. Razumeš?” “Razumem. Samo to se čudim, da ste izgubili prvi list, saj je vendar Jurand ulovil Nemce, ki so vas napadli, torej bi moral biti list pri njih.” “Ni ujel vseh. Pet jih je ušlo. Taka je pač naša usoda.” Po teh besedah se je Matko odkašljal, zopet pljunil kri in zastokal od bolečin v prsih. “AH so vas težko ranili?” je rekel Zbiško. “Kako? Iz zasede?” “Iz tako gostega grmovja, da ni bilo videti niti na korak daleč. Jezdil sem brez oklepa, ker so mi trgovci pravili, da je kraj brez nevarnosti— pa sem padel v past.” “Kdo je vodil razbojnike? Križar?” “Ni bil redovnik, toda Nemec, Helminjček iz Lentza, znan razbojnik in grabež.” “Kaj se je zgodilo z njim?” HOUSEHOLD HELP v.; EN. hskpg. — No heavy work. 2 children. Own rm., bath, TV. Top sal. Foreign girl welcome. — LI 9-4255. (165) (JEN. Housework for family of 5— Plain cooking Home plus salary. Stay 5 or 7 days. Foreigner welcome. $120 month. YO 6-4813. (167) WOMAN TO TAKE CARE of elderly woman 7 a. m. to 5 p. m. 6 day wk. Live in. Gd. pay. Recent references. ES 5-4214. (166) BUSINESS OPPORTUNITY VARIETY STORE North Side — Good Opportunity. Will Sacrifice. Call RO 4-0060 for appointment. (168) CANDY & VARIETY STORE FOR SALE Magazines, cigarettes, tobacco, milk, bread, etc. Northwest Location. By Owner. — RO 3-9851. (166) CHICAGO, ILL. Your Savings WILL GROW MUCH FASTER WITH % INTEREST PAID ON 12 MONTHS TIME DEPOSITS for complete information phone or write HOME INDUSTRIAL BANK 9975 EAST COLFAX, DENVER 8, COLORADO Please send me detailed information, about 5% interest on Time Deposits. Name ................. Address .............. City.................. State ................ (169) HELP WANTED STORE MANAGEMENT OPPORTUNITIES Montgomery Ward offers a career in retail store management for young men with the following qualifications: — 23 to 28 years of age — College degree — Willingness to relocate during training course — Sincere interest in retailing. Montgomery Ward is expanding and during the next three to four years will be opening many new large retail stores, this will result in promotions for our present employees. We need to train men to take their places. Merchandising is one of the foremost job opportunities in the country. Excellent starting salary. Many employees benefits. Call or write: Mrs. Kurth, phone 887-6411 for an appointment between the hours of 2 to 4 P. M. MONTGOMERY WARDS VILLAGE SHOPPING CENTER GARY, INDIANA (166) “Pri Jurandu je v verigah. Toda on ima v podzemlju dva plemenita Mazura, ki ju hoče oddati za sebe.” Zopet molk. ‘‘Mili Jezus,” je rekel naposled Zbiško, “torej Lichtenstein ostane živ in tisti iz Lentza tudi, midva pa morava poginiti brez maščevanja. Meni odsekajo glavo, pa tudi vi ne preživite več te zime.” “Ah, te zime ne učakam. Če bi mogel vsaj tebe kako rešiti . . .” “Ali ste tu koga videli?” “Bil sem pri krakovskem kaštelanu, zakaj ko sem izvedel, da je Lichtenstein odpotoval, sem mislil, da te pomi-loste.” “Torej je Lichtenstein od-poval?” “Takoj po kraljičini smrti v Malborg. Bil sem takrat pri kaštelanu, pa mi je rekel takole: ‘Ne odsekajo vašemu CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE BUFFALO GROVE — BY TRANSFERRED OWNER 4 bedrm. ranch, bsmt, din. area, breakfast nook, storms, patio, 1% gar., concrete drive, full Insdp. Imm. Occ. $20,900. LEhigh 7-1868. (164) Vic. 79th. & Fairfield—BY OWNER 5 Rm. Brick expandable. W to W crptg., tile kitchen & bath. Alum. Awnings. Knotty pine. Fin. Basement. Garage. Cyclone fence. — $22,500. HE 4-2189. (164) HERE’S A BEVERLY STEAL: A GEM UNDER $20,000 4 bdrms., 2 full tile baths, newly carptd., beaut, end. porch. Taxes under $250. Nr. St. Barnabas and Southerland schls. 1 blk. to R. I. & shops. By appt. only. HI 5-7283. (164) DOLTON — BY OWNER 3 bedrm. brk. ranch. Blue tile bath, cab. kit., s & s, carptg. Utility house. Picket fence. Near schools. $14,900. VI 9-6325. (164) RIVERDALE By owner. 3 bedrm. brk. Garage. Full bsmt. & Storms & Screens, gas heat. Nr. I. C., schools & shopping. $19,500. VI 9-0664. (164) MARKHAM — Redwood Siding — 5% rooms, 3 bedrms., 90x135 ft. lot. Carport, storage rm. W/W carpeting in livingrm., diningrm. and hall. Built in. oven, range. Close to everything. By owner $14,900. EDison 1-0495. (164) BY OWNER — $18,500 6 rm. brk. Cape Cod, 3 bdrms., 1% baths, end. rear porch & gar. 3722 W. 68th PI. RE 5-5669. (164) ENKRATNA ŽIVLJENJSKA PRODAJA PRODAJA LASTNIK: 80 akrov gozdnate in valovite zemlje, izravnana površina, čudovito podeželsko življenje, počitnice vsak dan, na samem, privatni ribnik, krmljen, vso pomlad, napolnjen z ribami, prostor za zabavišče, senčnato drevje, pik-niške mize, ognjišča, kabine za plavalce, prenočišče; trata obroblja eno stran ribnika, čudovita pokrajina, raj za ljubitelje narave, bori in smreke, odlično za počitek na deželi, šport skozi vse leto, plavanje, lov, ribarjenje, smučanje; idealen prostor za počitniški dom, za koče, lahko naredite privaten ali javen prostor za zabavišče, več drugih možnosti, 1 miljo do privatnega letališča; 9-sobna moderna hiša, 2 veliki verandi, na griču, obdana z 2 akri senčnatega in. sadnega drevja, lopa za stroje, mlekarna, druga lepa poslopja, odlična skupnost, blizu veleceste 33 in 41; 38 milj severozahodno od Milwaukee. Cenjeno za takojšnjo prodajo. J. W. GAYAN, R. R. 3, West Band. Phone Allenton, Wisconsin. MArket 9-3546. PIŠITE ALI POKLIČITE. (165) nečaku glave, da bi se prikupili Lichtensteinu, marveč, ker je taka razsodba; če je Lichtenstein tu ali ne, je vseeno. Tudi če bi bil križar umrl, bi to nič ne izpremenilo, ker— pravi — pravica je zaradi pravičnosti — ne tako kakor kožuh, ki ga lahko obrneš s podšivom narobe. Kralj — pravi — lahko izkaže milost in nihče drug!” “A kje je kralj?” “Po pogrebu je odšel celo na Rusko.” “Torej ni pomoči.” “Nobene. Kaštelan je še dejal: ‘Meni ga je žal, ker tudi kneginja Ana prosi zanj, toda če ne morem, pa ne morem’.” “A kneginja Ana je še tukaj? . . .” “Bog ji poplačaj! To je dobra gospa, še je tukaj, ker je Jurandova obolela, a kneginja jo ljubi kot lastnega otroka.” “Oj, za boga! Torej tudi Danuško je napadla bolezen. Kaj pa ji je?” “Kaj jaz vem!... Kneginja pravi, da jo je kdo zagovoril.” “Gotovo Lichtenstein! Nihče drug kakor Lichtenstein! —i Pasji sin!” “Morda res on. Toda kaj mu moreš? — Nič!” “Torej zato so me vsi tukaj pozabili, ker je tudi ona bila bolna .. .” Po teh besedah je jel Zbiško stopati z velikimi koraki po sobi, naposled je prijel Matka za roko, jo poljubil in rekel: “Bog vam plačaj za vse, ker zaradi mene umirate; toda ker ste šli celo med Pruse, storite zame še eno stvar, preden vas sile popolnoma ne zapuste. Pojdite h kaštelanu in ga prosite, naj me izpusti na viteško besedo vsaj za dvanajst tednov. Potem se povrnem in naj mi potem odsekajo glavo, toda to vendar ne morč biti,'da bi poginila brez vsakega maščevanja. Veste . . . pojdem v Malborg in takoj pozovem Lichtenstei-na na dvoboj, že ne more biti drugače. Njegova ali moja smrt!” Matko si je jel treti čelo: “Če že hočeš, pojdem, toda ali kaštelan dovoli?” “Dam mu viteško besedo. Dvanajst tednov, več mi ni potreba .. .” “Kaj boš govoril: dvanajst tednov! če pa boš ranjen in se ne povrneš, kaj si bodo mislili .. .?” “Tudi če je treba po vseh štirih, se povrnem. Nikar se ne bojte! In glejte, med tem časom se morda povrne kralj z Ruskega, pa se mu lahko poklonite in ga prosite za pomilostitev.” “Res je,” je rekel Matko. Toda čez hip je dodal: “Saj mi je kaštelan še tole povedal: ‘Pozabili smo na vašega nečaka zaradi kraljice, sedaj pa naj se zadeva že enkrat konča’ . . .” “Ej, dovoli,” je pogumno odgovoril Zbiško. “Saj vendar ve, da plemiči drže besedo; če mi pa glavo odsekajo sedaj ali po svetec Mihaelu, to mu je pač vseeno.” “Ha! še danes stopin k njemu.” “Danes pojdite k Amileju CLEVELAND, O. TONY KRISTAVNIK PAINTING & DECORATING Za barvanje vaših hiš zunaj in znotraj se zanesite na slovenskega rojaka Toneta! — Polno zavarovan. HE 1-0965 UT 1-4234 Mullally Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-9411 in se malo odpočijte. Naj vam denejo trijaka na rano. Jutri pa stopite h kaštelanu.” “No, torej zbogom!” “Zbogom!” Objela sta se in Matko se je obrnil k vratom, toda na pragu se je še ustavil in nagu- bančil čelo, kakor bi se bil naglo nečesa spomnil. “Da, saj vendar še ne nosiš viteškega pasa; če ti Lichten- stein pove, da se z neopasanim ne bori, kaj pa potem?” Zbiška je malo zaskrbelo, a le za hip, potem pa je rekel: f Oseminšestdeset let nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. S SLOVENSKA JEDN0TA Najstarejša slovenska podporna organizacija j v Ameriki i KRMLJENJE IZ UST — Šigeru Ušimaru je tekom svojega vojnega ujetništva v Sibiriji tako vzljubil ptice, da krmi sedaj doma v Tokiu na Japonskem golobe kar iz ust. Premoženje: $14,500,000.00 Število certifikatov: 48,000 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI .IEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in žensko od 10. do / 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00. K.S.K J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. ,} ( Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške fj podporne organizacije, pol rudi se in pristopi takoj — bolje danes j,\ kot juiri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. /k-;, v w ■ 'rte* L; .... 1887 JVaznanilo in j^ahnJala V najgloblji žalosti sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dno 27. julija 1963 izdihnil svojo plemenito dušo in odšel cd nas v večno življenje naš dobri soprog, očem in brat FRANK CENTA Pokojnik je bil rojen dne 15. februarja 1887 v vasi Kot pri Velikih Laščah v Sloveniji, Jugoslavija. V Ameriko je prišel leta 1913. Pokopali smo ga dne 31. julija 1963. Pogrebne slovesnosti je začel v Grdinovem pogrebnem zavodu na Lakeshore Blvd. župnik Rev. Raymond Smith. V pogrebnem sprevodu smo nato prepeljali pokojnika v cerkev St. Fclicitas na Richmond Rd., kjer je Rev. Smith daroval slovesno pogrebno sv. mašo. Po cerkvenih žalnih slovesnostih je odšel pogrebni sprevod na pokopališče Kalvarijo. Rev. Smith je blagoslovil grob in vodil poslovilne molitve za večni mir in srečo pokojnikove duše, nato pa smo položili zemske ostanke k poslednjemu počitku, da tam čakajo Vstajenja. mene, vsem ki so poklonili cvetje in vence za okrasitev pokojnikovega odra in krste, kakor tudi tistim, ki so dali na razpolago' avtomobile za pogrebni sprevod. Posebej iskrena hvala sorodnikom, ki so nosili krsto. Sploh izrekamo s tem našo globoko hvaležnost vsem, ki so prišli pokojnika kropit, so se udeležili pogrebne sv. maše in spremljali ljubega pokojnika na njegovi poslednji zemeljski poti. Želimo se zahvaliti vsem za osebne in pismene izraze sožalja, vsem, ki so pokojnega ob slovesu na kak način počastili in mu izrazili svojo ljubezen in spoštovanje ter pripomogli, da je bilo to slovo tako slovesno in lepo. V Sloveniji žalujeta z nami za pokojnim njegova brata Alojzij in Karl s člani svojih družin. O Gospod življenja in smrti! Bolečiino ločitve Ti darujemo v živi veri, da se življenje Tvojih vernih s smrtjo samo spre meni, ne pa uniči. Po svojem neskončnem usmiljenju ga sprejmi med svoje izvoljene. v miru zdaj počivaj, Najtopleje se zahvalimo župniku Rev. Raymond T. Smith S. T. D. za sveto mašo, cerkvene slovesnosti in molitve, kakor tudi za spremstvo od pogrebnega zavoda do groba. Grdinovemu pogreb, zavodu najlepša hvala za ljubeznivo postrežbo pri pogrebnih pripravah in za odlično vodstvo pogrebnega sprevoda. Društvu Catholic Knights of Ohio No. 1383 se prav lepo zahvaljujemo za vso počastitev, ki so jo člani tega društva izkazali svojemu pokojnemu sočlanu. Prisrčna hvala prijateljicam in prijateljem naše družine, ki so pomagali pripraviti zakusko za udeležence po pogrebu. Naj dobri Bog povrne vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre na- Bog Ti večni pokoj daj, večna luč Ti sveti naj, sveti raj uživaj! Žalujoči: soproga JENNIE CENTA, pastorka MRS. JENNIE HEGLER, pastorek JOSEPH LEVSTEK, brata JOSEPH in TONY, Kenogami, Ontario, Canada ter OSTALI SORODNIKI. Cleveland, dne 27. avgusta 1963.