Vegan vw leto • • •	$6.00
Za pol lata.....$3.tK>	S
Za New York celo leto •	$7.00	I
Za MBoaeoMtvo odo leto	$7.00	I
GLAS
NARODA
S The largest Slovenian VaSLj m « the United Statfc
Issued everyday except Sunday* and legaJ Hobdays, 75,000 Reedera.	J
Lisi slovenskih delavcev v AmerikL
TELEFON: OHelsea S—1242
Kntersd as Second Class Matter September 21, 1303, at the Post Offioe at Hew York, H. Y, ander Act of Congress of March 3. 1870.
TELEFON: OHelsea 3—1243
No. 105. — Stev. 105.
NEW YORK, WEDNESDAY, MAJA 5, 37- SREDA, 5. MAJA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV.
DELAVSKA FEDERACIJA V BOJU PROTI C. L 0.
NAMERAVA PRIČETI KAMPANJO ZA ORGANIZIRANJE DELAVCEV V VSEH VELIKIH INDUSTRIJAH
Green ima le malo upanja, da bo premagal Lewi-sa. — Dubinsky, predsednik International Ladies Garment Workers unije, je predlagal, da se vstanovi politična delavska stranka.
WASHINGTON, D. C, 4. maja — Voditelji American Federation of America so naznanili, da Dodo tekom poletja skušali organizirati delavcev po velikih industrijah, da bodo tekmovali z odborom za industrijsko organizacijo (CIO , kateremu stoji na čelu John L. Lewis. Delavska federacija bo organizirala delavce po zgledu CIO, toda bo pozneje delavce razvrstila po strokah.
Ta načrt bo 24. maja predložen zastopnikom linij, ki spadajo v delavsko federacijo, v Cincinnati ju. V Cincinatiju bo tudi sklenjeno, kako daleč bo šla delavska federacija v krajih, kjer ima sedaj CIO svojo oblast. Federacija bo v svojo sredo sprejela Progressive Mine Workers, ki so v boju s CIO. ker so se ločili od United Mine Workers of America in vstanovili svojo unijo.
V privatnih razgovorih so voditelji delavske federacije priznali, da imajo le malo upanja, ako bodo mogli posneti smetano z Lewisovega mleka, i ederacija se bo omejila samo na delavce v ke ;nični, tekstilni, avtomobilski in drugih industrijah, kjer se mora še Lewis boriti.
Predsednik delavske federacije William Green je rekel, da bo federacija šla sedaj z vso silo na Jelo, ko je enkrat zvezno najvišje sodišče potrdilo Wagnerjevo postavo.
ATLANTIC CITY, N. J., 3. maja. — Z železniške postaje je korakalo 7000 članov International Ladies' Garment Workers unije v konvenčno dvorano, kjer se je pričela 23. letna konvencija linije. — Predsednik unije, Davis Dubinsky, je v ovojem g6voru povdarjal, da je potrebno v Ameriki vstanoyiti delavsko stranko. Rekel je, da se morajo delavci uveljaviti tudi na političnem, ne pa samo na gospodarskem polju. Med drugim je tudi rekel, da bo predsednik Roosevelt prodrl s svojimi justičnimi reformami in prva zmaga je bila dosežena, ko je najvišje sodišče potrdilo Wagnerjevo postavo.
Izvrševalni odbor unije je predložil svoje poročilo, v katerem ostro obsoja delovanje ameriške delavske federacija.
Na prvi seji je govoril tudi zvezni senator Sma-thers, ki je rekel, da bo kongres sprejel postave, po katrih šerifom in vohunom ne bo dovoljeno vmešavati se v delavske spore in stavke. Senator je tudi napadal governerja Hoffmana, češ, da je s svojim vmešavanjem v Hauptmannov proces napravil za državo New Jersey veliko sramoto.
PITTSBURGH, Pa., 3. maja. — Unija jeklarskih delavcev je obvestila Republic Steel Corporation, da mora odkloniti odgovornost, da ostanejo njeni delavci na delu, ako družba ž njo ne sklene pismene pogodbe.
Tudi pogajanja unije z Jones & Loughlin Steel Corporation se bližajo krizi. Zastopniki unije zahtevajo, da tudi 4'neodvisne'* jeklarne sklenejo z unijo slično pogodbo, kot jo je sklenila United State* $teel Corporation.
Avstrijski vodilni državniki v Budimpešti
PARKER PRED _ SODJŠČEM
Parker bo obtožil zastopnika obtožnice. — E. Parker je prepričan, da je Wendel vedel nekaj o odvedbi Lindbergho-vega otroka.
NEWAKK, X. .1., maja.— Danes ji' bilo pričeto izpraševanje 1-4 prič, katere je po-klieal zastopnik obtožnice proti Klli<su Parterju in njegovemu .sinu.
Parkerjevi zagovorniki bodo zatrjevali. da je Parker še ve-vino prepričan. da so Wendel u znane nekatere i>odrobnost* o odvedbi Lindberghovega sina.
To trditev je Parker že po-^o>to izrazil.
Poleg t epi bodo Parkerjevi zagovorniki tudi skušali dokazali, da Wendel ni bil odveden temveč, da je sam -topil na pozor išče, da bi iz tega mogoče vlekel kak dobi rek Li i prišel v javnost.
Proti temu pa bo državni pravdnik Quinn dokazal, da je bil Wendel odvede« in mučen toliko časa, da je podal pismeno izjavo, v kateri je prizna!, da je odvedel in umoril Lindbergh a vega otroka.
VON NEURATH Z DELEGACIJO V RIMU
STAVKA FILMSKIH IGRALCEV
Enajst unij je razglasilo stavko. — Vsi delavci
pri filmski industriji bodo zastavkali.
HOLLYWOOD, ('al., maja. — Stavku v film>ki industriji je zavz< !a veli'k obseg, ko je 11 unij. ki predstavljajo I j4 H M i članov. naročilo svojim članom, da danes ne gred.. I! 1 delo.
Ako bo ta stavka popolnoni t izvedena, bo morala delo v i' študijih »koro popolnoma prenehati.
Posamezne unije, ki so sledile pozivu Federation! of Motion Picture Crafts, da se pri družijo starki, so: Stationary Engineers. Molders, Plumbers, Costiuners, Cooks, Studio Utility Workers, Machinists te Boilermaker^ & Welders l'n ion.
Ostale unije bodo danes gla sova le o stavki, ki bo zadela 10,(KK) izmed 40,(HM) v filmski industriji zai>oslenih oseb.
Painters. Scenic Artists in Makeup Artists Union so že que^jnji teden pričeli stavke.
Napeti položaj pa bo noeoj doseegl svoj višek, ko bo mogočna unija Screen Actors Guild *na nocojšnjem velikem /.bjrovanju glasovala g 1 e d c stavke. Potrebnih je 75 odstotkov glasov 44starejših članov" i ki na tede!i zaslužijo nad $2.70), tla je mogoče razglasiti stavko.
Screen Actor Guild ima 5<>00 članov, med katerimi so najboljše plačani igralci.
HOLLYWOOD, ( al., o. maja. — Mogočna unija Screen Actors Guild, med čije (J00H čl ami so »lavne filmske zvezah*, je začasno zavrla filmsko stav ko, ko je sinoči glasovala, da se hoče prej posvetovati s filmski magna ti, p redno razgla-i stavko.
Osem unij, ki pripadajo k Federated M at ion Picture Crafts, je sklenilo, da podpirajo 4 linije, ki so pričele stavko, ('lanom je bilo naročeno, da v ponedeljek -ne gredo na delo.
V ko se bodo poglavitni filmski igralci v sredo po razgovo-i u z lastniki študijev odločili za stavko, tedaj bo films>ka industrija popolnoma zastala.
Unije, ki so zaposlene v film ski industriji zahtevajo priznanje unije in "zaprto delavnico*". Lastniki študijev so to zahtevo odklonili ter hočejo najprej vedeti za zahteve glede plač in delovnih ur.
DR. SCHUSCHNIGG ŽELI
POLITIČNO POGODBO
BUDIMPEŠTA, Madžarska, 4. maja. — Prvič, odkar je Madžarska postala samostojna država, so nad bivšo Habsburško palačo v Budimpešu vihrale avstrijske zastave. Prvič je tudi vojaška yodba igrala avstrijsko himno, ko so madžarski visoki uradniki sprejeli in pozdravili avstrijskega predsednika Wilhelma Miklasa, kanclerja dr. Kur-ta Schuschnigga in vnanjega ministra Schmidta.
•rajo že let, da je dolžnost v-akega Madžara sovražiti (V S.o>lovake, zato je dvomljivo, «;k«» bo dr. Sehu-clinigg lun i pri tem kaj uspeha, zlasti >«•, Ker naziji agitirajo med Madžari za Nemči jo.
JAPONSKI
KABINET __V KRIZI
Pri volitvah je bil od vojaštva podpirani kabinet poražen« — Mora odstopiti, ali pa navzlic napetosti dalje vladati.
TOKIO, JajHtfiska, ?». maja. — Japonski kabinet ministrskega predsednika Sen juro llajasija, katerega podpira vo ja.štvo in ki je v petek pri splošnih volitvah doživel hud po raz. l»o moral odstopiti ali pr o>uwti na 'krmilu navzlic izi d u volitev.
Vsaka odločitev bo |»«» muc-ti ju politikov pomenila novo dobo notranje napetosti. Ako kabinet odstopi, bo nastal : velika napeto.-i zaradi izvol; i ve ministrskega predsednika. Ako pa kabin* t ostane, bi hI o razpisane nove volitve, ki bodo imele "za posledieo veliko politično najM'tost.
Stranke, ki nasprotujejo Ha-jasiju, so v novi poslanski zbornici izmed 466 sedežev do-biie sedežev. Izvoljenih je bilo samo 11 poslancev, ki v resnici podpirajo vlado.
Noben kafl»inc»t v japonski zgodiwini še ui doživel tako hudega poraz;i. Politični pisatelji primerjajo ta poraz s 7>o razom governerja Landona pri za-in ji h predse« bi i ški h volit vai-v Združenih državah.
Politični Tcrogi so mnenja, da more Hajaši ostati na "krmilu vlade samo pod zagoto viiom. da je nastala narodna potreba, ki zaliteva naglo od ločitev, kater.? ni mogoče odlo-žiti, kar bi se zgodilo, ako bi morale biti razpisane nove volitve.
1
ADVERTISE in
SLAS NARODA"
GOERING V JUGOSLAVIJI
BEOGRAD, Jugoslavija, 4. maja. — Dobro j>oučeiii politični krogi pravijo, da je nemški ziiwMii minister general Herman Goering na svojem povrat-l:u iz Italije potoval po Jugoslaviji in se je v soboto zvečei vstavil na Bledu, kjer je obiskal regenta kneza Pavla. V nedeljo je imel s knezom Pavlom dolgo konter<«ieo. pri kale-j ri je bil tudi navzoč ministrski predsednik Milan Stojadinovič.
Gen. Goering je kneza Pavla obvestil o izidu svojega obisku v Italiji ter mu je predlagal, da bi stopila Jugoslavija v tesuej-rc politične in gos|Kxlarske o«'-nošaje z Nemčijo.
Goeriaig je tmli knezu Pavlu l>ojasiiil namen obiska italija'i->kega vnanjega ministra Cia-iio v Albaniji, kajti jugoslovanski poHtični krogi so biii zarasli tega obiska nekoliko i a^burjeni
Zakaj ne bi se naročili na "Glas Naroda"—največ-ii slovenski dnevnik v Združenih državah.
GRAZIANI BO ODSTOPU
RIM, Italija, 4. maja. — Dobro poličema krogi zatrjujejo, da je slabo »Iravje prisililo maršala Rodolfo Grazianija, da se mora odpove«lati svojemu mestu kot jMnlkralj Abesini-
je.
Ti viri pravijo, ila tozaclev no poročilo ni bilo potrjeno. ;>a tudi ne zanikano, toda znano je, da -so rane, katere je dobil, ko je bila vržena proti nje-
V nan ji minister je imel razgovor z Mussolini-jem. — Italija je pripravljena boriti se za Nemčijo.
RIM, Italija, 4. maja. — XemAki viiauji minister balon Konstantin von Xeiirath ji' z veliko delegacijo v |K»ne-dejjek zjutraj dos)>el v Him in je bil deležen sprejema, eegar namen je bil |»okaznti italijau-"•ko-nemško prijateljstvo.
Italijanski vnanji minister grof (laleazzo iMano je Neu-ratlia na postaji prisrčno jio-zdravil sre<li velikega števila nemških in italijanskih zastav. Godba je igrala nemško in italijansko narodno himno.
Dopoldne je imel voii Xeiirath poldrugo uro dolgo konferenco Mussolinijem in grofom ('ianom, po»pohlne pa je (joložil na grobe italijanskih Kraljev in na grob italijanskega neznanega vojaka vein*e.
Daljša konfercnea je bila popoldne od 5 do |H)| H v palači Venezia. Mussolini in grof Ci-ano ter Xeiirath ImmIo nadaljevali konferenco jutri.
Xajve«"* pa se bosta Xeurath in Mussolini razgovarjali o aJi-gieški velikanski oborožitvi, o španski državljanski vojni in o -novih od noša j ih Italije do Avstrije.
Oboroži t Anglije je dvignila ugled demokratskih držav in zmanjšala ugled diktatorskih držav. To je mogoče (»paziti pri manjših državah, ki so se nagibale k diktatorstvu. >edaj pa so pričele dvomiti, ako boste Xemeija in Italija ♦itdi prihodnja leta še igrali tako odlično vlogo, kot do se-Jaj. Z olnjrožitvijo Anglije je Nemčija skoro izgubila v-ako upanje, <la ji bodo vrnjene njene kolonije, razun če si iih vzame s silo.
Na j1 več je važnosti za Musso-lifiija in von Neuratha pa je španska državljanska vojna. Odločiti I>osta morala. ;ikr» jima kaže z ozirom na splošni evropski položaj podrpirati generala Fran<*a. Odloeiti monita tudi o ,ipro>tovoljeiir\ ki se bon* na strani generala Franca. Prostovoljcev ne snnda od-poklieati, ker'W bil general Franco izgubljen. Na drugi strani pa jih zopet ne smeta pustiti, da bi jiin primanjkovalo miinieije, 'ker bi bili pobi-/i. zlasti še, ker je ne\-meševal-ni o»lbor pričel strogo na<l%or-stvo nad pošiljanjem prostovoljcev in ni unci je na Špansko.
mu bomba, izprnlkopale njegovo alravje.
Njegov naslednik kot po<b kralj Abe-~niije bo najbrže maršal Italo Bal bo, -ki je sedaj gcy\-«erner Libije,	_
Niti kronan vladar prejšnje dni me bi iintgci biti <leležen večjega sprejenva, kot ga je bil deležen predsednik Miki as, ko se jo s posebnim vlakom pripeljal z Dunaja. Za »Iva dni je viada razglasila narodni praznik, sole in državni uradi bodo zaprti.
Po v-eh postajali (mI meje pa do Hudimi>este je Kinet.-jko prebivalstvo pozdravljanj avstrijske državnike. Hudim [»eštan-ska železniška postaja in uli<'e so bilo okrašene z avsti*ij>ki-mi in madžarskimi zastavami, palmami in cvetjem.
Ko je vlak dospel do mesta, ,ie strel iz topa pretresel ozračje.
Madžarski regent admiral Nikolaj Horthv j«- s svojo ženo prišel na postajo, da pozdravi
oje goste.
Z železniške po-taje sta se (ir. Schusc4inigg in Schinitlt odpeljala v Ritz hotel, dr. Mili las pa se je s Horthv jem odpeljal čez Donavo v kraljevo palačo, ki se nahaja na griču nad mestom. Tretji strel iz topa je zagrmel, ko je Miklas stopil čez prag kraljeve pal a de. Obema gostoma je admiral Horthv prire«lii svečan Imu ket.
Mod tein časom pa sta bila dr. Sehusehnigg in Schmidt večinoma v razgovoru z ministrskim predalnikom Kolo-inanom Daranvijem in vna-njim ministrom Kolouuiitujdn de Kanva.
Dr. S<*huschiiigg je tem, da j<» spremil predsednika dr. Miklasa v Budimpešto in pripeljal s seboj tudi svojega vnanjega ministra, pokazal, da je njegov obisk velikega političnega pomena.
Dr. Sehusehnigg z oziroma na skupno nevarnost «1 strani nazijske Nemčije skuša pridobiti Madžarsko za boljše razumevanje s Celioslovaško in da se pridruži složnemu sodelovanju v Podonavju.
Mussolini je dal dr. Schusch-niggu proste roke, da se |>oga-ja za trgovsko pod god bo s Če-hoslovaško. In dr. Sehusehnigg želi sprijazniti Madžarsko in Celioslova«kot ker se je v Benetkah prepričal, da se ne more več zanašati na italijansko pomoč proti Nemčiji, kot se je mogel zanašati pre« l tremi leti.
.Toda na Madžar^k^m pridj-

New York, Wednesday, May 5, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY TV VJB3.
"Glas Naroda"
(A Corporation)
SLOVKNIC PUBLISHING COMPANY Pi—k Umkm* ^Wdmt_L ilaKlft, Twa
Place or boriMM oC a* corporation ud mrw oC tbovt offlom: JM W^ mh tei^	MHIIMII. WW Trt Cttr, N. I
-« L A S NARODI" ______(Voice of tbc People),__
loaned i»«ry Dmj Bseept Sondajo ud Holiday«
■o celo h	No volja aa Ameriko ta	Za Now York oa eeio leto	|TJ00
■a pol let	••••••••••••••••••••a i&oo	pol o o o o • • o o • • • • « o mm • • • •	$8.00
	a (IDO	Za lnonematvo aa eeio loto......	17-00
la Četrt	ota ••.•«,.<•,■■■■■,,, (1.00	POl ICtJI ■•••ootsoeeooopooooo	9BJ0
Boborrlptloa Yearly tfl.OO
Doplaf bras podploa la owtaottt m do prloMnJeJo. Denar aa] m blagovoli •odUjatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da «S tudi prejflnjo MvallMe aasaanl, da hitreje najdemo naslovnika.
___Advertisement op Agrnfuciot_
**01aa Naroda** Uhaja vsaki dan lsrsemM nedelj In praanlko*
I	"GLAS NARODA". 21« W. 181 h Str«««. New Twk. N. I.
Telephone: CHelsea 3—1242
Vojna špijonaža.
NAPAD NA BASKE
Predstavljajmo si, da l>i izbruhnila fašistična revoluci-ja v Združenih državah proti vladi in bi fasiati razglasili, « da hočejo braniti samo • vero proti komunizmu in da bi se njihova armada s )m» močjo ne.nuških in italijanskih aeroplanov od-pravila proti državama Vermont in Maine, hi ju bombardirala in opustošila, četudi ni ne ena brezverska ali pa komunistična.
Ravno i>to vidimo na Španskem, kjer je general Franieo s )K*nočjo Xotneov ui Italijanov napadel narod haskiških treh p rovi ne.
Ba-lki >o najlmlj katoliški in konservativni dol .španskega naroda. Predsednik lmskisko avtonomne rej vul »like Juan Antonio A^ruirra je 'vodja baskiske katoliške narodno stranke.
Komunisti ali anarhisti imajo ravno tako malo prist:: šev med Ba^ki kot v Vermontu ali Maine.
Z.ikaj se tedaj general Franco, ki zatrjuje, da brani katoliško cerkev pn.nl napadi komunistov, bojuj«' proti Baskom in vodi vojno tako neusmiljeno in krvavo in pobija žene in o-troke tako kruto, da se nad tem zgraža ves svet?
Nekateri mislijo, da se Baski, ki .so verni katoličani, bo-re na strani republike -amo zato, ker jim je republika obljubila avtonomijo, katero so imeli Ba>ki pml letom IHTfi.
Ako jo to ivsiiiea, zakaj pa jim fašisti niso obljubili avtonomije? Ako se bojujejo fašisti s;nmo zato, da branijo katoliško noro proti komuni anu, zakaj pa ne sklejnejo miru z Bask,i ki so zelo verni in nimajo nikakega pojma o 'komuni-' zrnu?
Demokratska samovlada j«* že več stoletij vkoreninjena v Baskih. V njihovi vladi in gospodarskih razmerah lefci tajnost njihovega kon>ervati/,ina, njihove vKlano.-ti do katoliške cerkve in njihovega globokega demokratskega prepričanja.
V ostali »španski so veleposestniki imeli nad |>oloviee zemljo in 40 odstotkov kmetskega prebivalstva jo bilo brez zemlje. Pri Bacili so kmetijo »velike po |>et akrov in kmetov Vire« zemljo pri njih ni. fn prava razdelitev zemlje je uajbolj-ša obramba demokracijo.
Vera Ln država ste bili že skozi stoletja ločeni pri Baskih. Narod, ki je dal sv. Ignacija Lojolskega in sv. Frančiška Ksa-verija, je prepovedal svojim duhovnikom in odvetnikom, da bi sedeli v parlamentu in bi so vmešavali v jioliiiko.
Resnica v tej žalostni državljanski vojni je, da general Frajnco ne misli na to, da bi branil katoliško vero [»roti komunizma, temveč, da bi si prilastil posebne pravice, zato ipa mora uničiti demokracijo in ker sam ni bil dovolj močan za to, jo sprejel nemško in italijansko pomoč. Za to pomoč pa l>o drago plačal in bo Italijanom mi Nemcem dal bogate železne rikinike v ltiiskiški republiki.
Baski pa, četudi so katoličani, se bore na strani •komunistov, da ohranijo svojo demokracijo.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
▼ JUGOSLAVIJO Ca 9 tU _ Din. 1H
$ S.M__Din. 200
t 7JN _ Din. SM
$11.TV _ Din. m
mM _ Din. 1909
$45.00__Din. MM
V ITALIJO
Za 9 9.59___lir 1M
$ 12.25_______Ur M9
$ M.M____Ur 0M
* IT N___Ur 1999
$U2£9______Ur MM
9107.M_____Ur S0M
III BE CENE BEDAJ HITRO *ENJAJ0 BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE BPEEMEMB1 00E1 ALI DOLI
I« hptoUk vetjth zaeokev kot zgoraj navedene, bodisi v dinarjih aH Urah dovoljujemo le boljše pogoje.
IZPLAČILA V AMEKI&KIH DOLARJIH
la bvUUo 11— Marate poslati__I ».»
fit*— " -_____910J9
010— " " __01^—
9ML—• • " _fSL—
040^— " -___MIM
M>« " "__J0LM
doM ▼ starem krajo laolaOle v dolarjih.
HOJMA NAKAZILA IZVB&GJBMO PO CABLS IXTTKR ZA PSI-
STOJBDiO 0L—
BUOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gla« N»rod»"
N.
enak najmodernejša in najnovejša italijanska velika bojna'j ladja 44Leonardo da Vinci." Neznanemu avstrijskemu agentu se je tedaj posrečilo, da je istega dne zjutraj prinrtsel na ladjo, ki je ležala v Inki Ta-rent, košaro sočivja, v katerem pa je hila skrita ekrazitna bomba z uro. Ker sočivja niso takoj rabi Vi, ampak so ga mislili imeti šele za večerjo, so košaro shranili v skladišče za žjvež, ki pa je bilo tifc skladišča za strelivo. Opoldne, ko je bilo na lasdji in v mestu ravno vse pri obedu, je silna eksplozija pretresla vse ozračje. Tam, kjer se je hipec poprej ponosno zil>a-la nova ladja, so se sedaj dvigali v zrak oblaki dima, kosi železa in .jekla so frčali v zrak. Ko so se nazadnje morje pomirilo, so moleli iz morja le vrhovi jambor. Pri tej eksploziji je bilo libit rb 21 italijanskih častnikov in 182 mož.
Sedaj je Italijane minila potrpežljivost. Razpisali so en milijon lir nagrade tistemu, ki poizve kdo je to naredil. Spočetka Italijani niso preveč sn-'mfli avKtro-ogrslcega generalnega konzulata v Ourihu, ker' je avstrijska proti špijonaža znala italijansko vleči za nos. Nazadnjo /pa je italijanska služba to vendarle izvohala, da je ta urad v Ourihu kotiščo atentatov v Italiji. Ker je »bilo razpisano en milijon lir nagrade tistemu, ki bi dognal, kdo je spustil v zrak novo italijansko ladjo, so se italijanski vohuni poslužili drugačnega sredstva.
Bilo jo na pustno nedeljo, ki je bila lota 1917 dne 25. febru-J arja. Zvečer je bila pustna veselica v kavarni, ki stoji rav-' no nasproti genearlnemu kon-J zulatu. Te veselice so se nai-: brže udeležili goe*i>odje od avstrijskega generalnega konzulata. Med tem pa so v njihove u-raklne prostore udrli neznani ljudje. Avstrijski evidenčni u-rad je svoje skrivnosti dobro zavaroval. Največje skrivnosti so bile zaklenjeno v železni blagajni, katere stene pa so bile zavarovane s strupenimi plini. Toda vse skupaj ni nič pomagalo. Italijani so v kljub plinu prišli v blagajno in jo odprli. Iz nje so jiobraii knjigo s šiframi, skrivno pisavo, vse akte, nekaj denarja in dragocenosti, tudi zasebne vmes. Avstrijska tsu-žba je takoj ugotovila, kaj se je zgodilo in da so vse ukradene stvari spravili Italijani v dva kovčka, katera sO najprej odposlali v Bern, oil tu v Lugano, nato pa nazaj v Milan in nazadnje v Rim.
Knjiga z znaki .skrivne pisave ni bila ravno važna, ker se je v nokaj urali dala sestaviti nova skrivna pisava. Toda škoda je bflo blagajniške knjigo, kjer so lwla imena tistih, ki so bili v službi evidenčnega urada. Italijani so tafco zvedeli za njhova imena in pretila jim je smrtna nevarnost. In res so Italijani tako izvedeli za večino avstrijskih špijonov na italijartskih tleh. Avstrijska služba jo mopfla nekatere izmed njih še pravočasno posvariti. Slučajno j»a Italijani tega, kar so najbolj želeli nikdar niso izvedeli, kdo je. pognal njihovo bojno ladjo v zrak. Polkovnik W«gl pravi, da še danes za
h Slovenije.
ŠTIRI KONJE SO UKRADLI
V Grčaricah na Kočevskem je življenje na splošno mirno, v kolikor namreč ne prihaja na dan kaka napetost meti Hočevarji in Slovenci, ki pa, kaže tako, pojema. Posebnih obiskov do sedaj nismo bili deležni. Pač pa smo imeli v noči od 15. na 16. aprila zelo važen obisk, ki pa ni bil nejavljen, zato seveda tudi sprejema ni bilo. Prišli so namreč tatovi ter nam okradli štiri konje v skupni vrednosti 13,U00 Din. Bilo je ravno okoli polnoči, ko so |isi zelo lajadi, a kdo se zmeni za to, ker psi |>ač veekrat lajajo. Knemu gospodarju so ukradli dva konja, dvema pa po en«*-ga. Tatovi najbrž cigani, so bili bosi. Obiskali so še kakili pet hlevov, a sreča jim tam ni bila. V enem hlevu konj sploh ni bil privezan, ampak samo o-; grajen, tat [>a ni imel pri rokah vrvi, da bi ga privezal; tega konja še domači t«'žko spravijo z hleva. Drugje so zbudi domači hla|>ec ter zakliče: ikKdo je?" Tatovi so ušli. V nekem hlevu so pričakovali teleta, pa je brlela luč. Tatovi so j>o-gledali skozi ykno t«-r odšli drugam, v hlevu so pa mislili, da so pač fantje, ki grodo bolj pozno sj>at. Pri n«*k«Mii u:osix»-darju so pred hlevom j »otresli seno, da se rojiot konja ni imagei slišati. Vse konje so odpeljali na njive, potem pa mimo Pajniča čez Svinjsko goro proti Ložhiju. K«-r je orožni-štvo v vsem okolišu na tatvino opozorjeno, je upanje, da ubogi gospodarji dobijo konje na-
BLAZNIKOVA
Prati ka
za leto 1937
Cena 25c
0 poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N. Y.
Peter Zgaga
begu izgubili cele šope vezaljk za čevlje. Xa cesti se je i>otem za njimi izgubila sled. Sumijo, da so imeli pri tem ropu zopet svoje prste vmes cigani, ki bodo skušali blago razpečati na kmetih. Ljudje naj bi take sumljive prodajalce mail u fakturnega blaga takoj prijeli ter ovadiK bližnjim orožnikom, pa bi ropanja po trgovinah na Dravskem polju ter v Slovenskih goricah kmalu prenehala.
RIBNICA — SLOVEN-SKI NUERNBERG
Kibiiičani žive na trdih kraš kili tleh. Njiv je malo, gozd pa t'udi ne daje dosti zaslužka. Zlasti ga ni dajal, ko je v zadnjih letih lesna trgovina raz-padla. Kibnieani pa so vedno iskali novih virov za življenje. Vrgli so se na živinorejo, j>o-lioljšali so izdelavo svoje suhe robe, v zadnjem času pa so tudi pričeli izdelovati igrače. Slovenski otroci so sicer navajeni lepih nemških igrač, ki so prav drage. Kibnič-ai^i mislijo naš trg vsaj delno osamovsojiti od uvoza nem škili igrač. Zgodi so, da izvažamo bukov les iz Slovenije v Nemčijo, nazaj pa u-važamo lesene igrače iz našega lesa. To, kar znajo Nemci, znamo tudi mi, vsaj tako pravijo Kihničani. V začetku tega meseca je bil v Iiibnici tečaj, ki ga jr vodil strokovni učitelj Fra-njo Repfč, sm znanega slovenskega kiparja in umetnika. Uspehi tega tečaja so bili nepričakovani. Ribnica ter okoliške vasi so obogatele za novo stroko, to je za izdelovanje igrač. Dosti deviz in valut je šlo poprej v tujino zaradi nakupa igrač in Kihničani si bodo pridobili dosti zaslug, ako nas bodo s svojimi izdelki o-prostili od tujine. Gi>spod Re-pič jo razvil obširen program, namreč, da postane Ribnica v izdelovanju igrač mali slovenski Nuernberg.
Polkovnik Rudolf Weigl je v nemških listih napisal članek
0	avstrijski in ita'lijanski vojni špi jonaži mod svetovno vojsko. Iz tega članka, ki je prav zanimiv prispevek za vsakega, ki se zanima za poglavje vojne špijonaže, naj v glavnem navedemo te-le .podatke:
Ze davno pred svetovno vojsko je Avstrija imela dobro razvito mornariško vohunstvo, čigar naloga je bila vixbio sproti izvedeti, kaj počno sovražno brodovje, oziroma vsaj brodo-vje sosednih držav, katere bi kedaj mogle postati sovražnico. To služI »o je opravljal mornariški evidenčni nrad v Ptrlju, |»oznoje pa v Trstu. Ko pa je lota 1915 Italija Avstriji nii-povodala vojsko, se je ta evidenčni urad preselil v Švico, kjer je pod nedolžnim imenom 4 4 a vst ro - < »grslcegn severu C ga konzulata" svojo službo še dalje opravljal.
Tu kaj jo ta' poroč^va-toka shižha bila zelo razgibana. Poročevalska služba so pravi u-radno, jh> domače pa temu še vedno pravimo vohunstvo, ali špijonaža. Tenia ta špijonaža ni imela le namena, da bi vohunila, ampak je imela tudi ta namen. Italiji v njenem ozem-| lju s pomočjo svojih agentov j čim bolj škodovati. Uspeh te-| ga evidenčnega urada, ki so jo naselil v prostorih avstrijskega generalnega konzulata v Ourihu, je bil ta, da je bilo na italijanske ladje v italijanskih In-kah istega let a izvršenih več manjših atmtatov. Kmalu pa jo manjšim napadom sledili večji. Konec septembra leta 1915 je zletela v zrak zastavna ladja 44Bene*lotto Bri.n,, katera je bila zasidrana v vojni Inki v Brindiziju. Na krov te vojne ladje jo neznan agent av-strijsko skrivne službe vtihotapil kako lmmbo, jo skril blizu mimicijskega skladišča, nafkar je homihn v določenem trenutku eksplodirala.
Z ladjo .jo šlo v zrak: kontre-admirnl Rubin do Cervin, 21 častnikov in 400 mornarjev. Na to so se zavrli Avstrijci in Italijani dajati, kdo bo na tak način drugemu več škodoval. Kakor so delali oni, tako so de-lafli drugi. Posluževali so se vseli mogočih zvijač. Tako na primer se gotovo nikomur ni moglo wleti sumljivo, ako je laalijski delavec, ko je zvečer odhajal z dela, slekel svoje delovne hlače, ter jih slučajno vrgel na kako balo bombaža. Toda v starih in raztrganih hlačah je bil skriven vžigalnik, ki je ob določenem času zažgal bombaž, kateri je potem zažgal tudi minrieijako skladišče.
Leta 1916 je italijansko mornarico. zadela velika izgmba, ko so jo na vožnji iz Albanijo v Brindizi nenadno potopdla italijanska ladja 44Regina Mar-glier^" na kateri se je tedaj vozil poveljnik italijanskih čet v Albaniji ter z njim mnogo rtalijanskrh armadnih in pomorskih častnikov. To je bilo baje delo avstrijske skrivne službe in njenih agentov, kakor namigava pisec. Mesiva f<*b-ruarja leta 191 (» je zletela v zrak tovarna dinamita v Cen-gio. Najhujši udarce |m j»- bil
1	talija irSki mornarici prizadet 2. avgusta 1916, ko je zletela v
LANI POGOREL, LE-TOS OROPAN
Trgovca in gostilničarja Ivana Keržota v Cirkovcih na Dravskem polju zasleduje zla usod«. Lansko leto mu je neznan požigalec podtaknil rdečega petelina ter so mu zgorela vsa gospo«kiTska poslopja. Te dni so ga pa obiskali v temni noči roparji. Bili so skrajno predrzni, da so prežagali železno onin-žje na oknu trgovine ter odnesli iz lokala manufak-ture in gotovine za skupno 14,000 Din, dasi jo orožniška postaja komaj 15 korakov proč od trgovine. Z ukradenim plenom so zbežali čez jiolje ter na
ime tistega moža vodo le neka tori redki. Prav te dni je minilo 20 let od tistih dogodkov.
Naročniki!
Pazit« na ŠTEVILKE poleg naslova. Id pomenijo- prva mesec, druga dan in trdi« pa leto. kdaj vam naročnina potrt«- NapHaw i: —
4.30.37
TO POMENI, da vam Je narotolna potekla 30. aprila I 937
Onim, ki so PREJELI OPOMINE in se niso odzvaU, bomo list ustavili.
. Poante pravočasno, da nam prihranite nepotrebne delo peiljanja i
GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York
Važno za potovanje.
Kdor Je namenjen potovati v stari kraj ali doMtl koga od tam. Jo potrebno, da Je penfen v vneb stvareh. Vsled nafte dolgoletne skufinje Vam lamoremo dali najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da Je potovanje udobno In hitre. «-to se xa-npno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Ml preskrbimo vse, bodisi proftnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje In sploh vse. kar Je za potovanje potrtbno v najhitrejšem <asu. In kar Je glavno, za najmanj*« stroftk-.
Nedriavljanl naj ne odlaiajo do zadnjega trenutka, ker
•e debi Iz Washlngtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT,
Pttite torej takoj za brezplačna navodila In zagotavljaš* Via,
da bsste poceni In udobno potovali.
» - .
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West i 8th Street
New York, N. Y.
Prebivalstvo Afganistana i-:na jako end lie pojme o živ-Ijenju.
Poročni ohieaji so kaj eno--tavni. Zeniti si izbere nevesto, plaoa zanjo toliko in toli-ko, pa jo odvede na svoj dom.
Ziii.-^ke so istotako na^irodaj k.ikor domaee živali. C'ena za kamelo, osla in žensko je razmeroma enaka.
V	civiliziranih državah kav takega soveda ni mogoče, kajti ženske niso naprodaj.
V	civiliziranih državah se kvečjemu prijeti, da kaka lepši. mlada ženska vzame starega osla "za moža.
*
Bati se, se pravi sovražniku brusiti orožje.
*
Človek se mora res čuditi: Toilko ljubo-umnosti je na
svetu in tako malo ljubezni.
*
V	hudem pretopil je sosed sosedu skoro palec odgriznil.
Zadeva je prišla pred sodišče, in sodnik je vprašal:
—	Obtoženec, kaj lahko navedete v svoj zagovor?
—	GosjkkI .-rodiirk, jaz sen. popolnoma nedolžen. Rad bi ve lel, kaj ima oh dveh zjutraj moj so>o 1 s . vojim palcem o
»••raviti v mojih ustih.
*
—	Xa tem svetu -e človeku vse vrne v dvojni ali trojni nifri. O toni sem trdno prepričan. — je pripovedoval moralist.
—	Tudi jaz sem prepričan o tem, — se je i>glasil nekdo med poslušalci. — Lani sem o-možil hčer, in včeraj se je vrnila z možem in otrokom k meni.
*
Xo boni rokol, da so vso žensko take, toda nekatere so.
Mož, ki ni bil (posebno vzoren mož, toda mož je vil vendarle. je imel hudo ženo iu second-hand karo, za katero je dal stopetmdevetdeset dolar-J a rje v.
*
Ker nesreča nikdai fie p<x~'i-vn. je nekoč zamišljen vozil preko železniškega tira. Malo je zaropotalo, pa je bil konec »•sega — kare in moža.
Vdova je vložila tožJbo.
Kompanija >e je izgovarjala, da je bil mož sam kriv svoje smrti, ker ni pazil na signal. Pa tudi porota je tako odločila.
r; Toda kompanija je bila velikodušna in je dala -vdovi vseeno dvesto dolarjev odškodnine.
Dvesto dolarjev ni dosti za karo in moža, toda kar je. je dobro.
—	Saj so se pošteni, — je priopvedovaia pozneje vdova svojim prijateljicam. — Kara je veljala stopetludevetdeset dolarjev, meni so jih pa dali dvesto. Pet dolarjev sem vseeno na dobičku.
*
Neumne misli dosti bolje u-s[»eva{jo nog% pametne, ker
padejo na boli rodovitna tla.
*
Ravnatelj umobolnice je pojasnjeval slavnemu pisatelju razne slučaje blaznosti.
Prideta do postamega, navi-|dez inteligentnega moža, ki je i sedel |>oIeg otaa ter vtikal v malo leseno škatljo kolesje stare ure.
—	Tam sedi od jutra do večera. — je rekel ravnatelj, — in si prizadeva naprarviti peklenski stroj. V glavi se mo je porodila fiksna ideja, da mora s »peklenskim strojem razstreliti davčni urad.
—	Tega bi pa veljalo izpustiti, — je pripomnil obiskovalec.

asd
"9129 Vil>
New York, Wednesday, Mav 5, 1937	~ THE LARGEST 8IBVENE VA1LY IF VJS3.
J kratka dnevna zcodb^P
K. RITTAR:
VSEVEDNE OCI
"Okl teh nobena, ali monla katera manjka."
Vse smo se oddahnile, četudi že nismo vedele, kaj je. Ko smo se začele preštevati, smo ugotovile, da manjka gojenka Gizela.
Morale smo jo poiskati medtem, ko je sestra prednica Čakala v učilnici.
Našle smo jo v spalnici. Oblečena je ležala na postelji, prevazana proko čela z mokrim robcem, češ, da jo strašno glava boli.
Saj pa je tudi zares bila strahotno bleda.
Crrzela je bila skozi čuden otrok, s katerim se ni bilo mogoče sprijazniti. Vedno je bila bolj sama zase in je imela le n val o prijateljic. Že njen pogled je bil tako čudno j>otuh-njen, da smo se ji najrajši ognile, četudi je nismo sovražile.
S silo smo jo pripravile do tega, da je sla z nami.
Sotra prednica jo je ostro pogledala, kakor je le ona znala. Strgala ji je obvezo s čela in ji dejala: "Ti si ukradla iz &a.klenjene omare škatlo peciva."
Prestrašene in iznenadene -ino se vse ozrle v Gizelo.
Nato smo zvedele, da je v odmoru, ko so bile vse druge pri igri na vrtu, odprla omaro, poskušajoč s ključi, ki jih je |k>-hrala od nekaterih knjižnih o-mar na hodniku šole. Škatlo peciva pa je skrila nekje na dvorišču za starimi zaboji.
t4In zakaj si to storila," je vprašala prednica, nekoliko omiljena po naglem priznanju Grzelc.
Giizela je bušila v jok.
V Nobena, me ne mara, se nore igrati z menoj, ]>a tudi od se>tre Anastazije še nikoli ni-! sem dobila peciva, pa sem si ga hotela vzeti sama."
44Ali si že vsega pojedla?"
44Še ničesar se nisem pritek-nila.."
In je še tiho pristavila: "Ali
ffliera prin«-sti nazaj!"
Molče ji* sestra prednica prikimala.
Gizela je stekla na dvorišče in se vrnila s škatlo, ki jo je skesano položila v roke sestre prefekte.
Nato so je s prečudno zaupnim po.irl^loni, ki ga pri Gizeli še nikoli nismo videle, ]x>lnim kesanja, temnega obupa in vendar nedoločenega upanja, o. brnila k sestri prednici in šepnila vsa v solzali: "Nimam mame."
Sestra prednica je s svojimi lepimi, belimi rokami potegnila
POŽIGALEC IZ DOLGOČASJA.
V met&u Karsikrona na južnem Švedskem so prijeli človeka, iki se je pečal s krošnjar-stvom, ki so ga osiumili, da je zažgal hišo nekega peka. Ko so ga zasliševali, je kar gladko priznal, tla je res za žgal. Nato pa je brez vsakega oklevanja in posebnega spraševanja povedal še to, da je že poprej 16-krat zažgal. Pristavil pa je, da je vse to delal sam na svoj račun brez vsakršne druge pomoči ter zato nima nikakih sokrivcev.
Med dragimi požigi je tudi priznal, da je hotel zažgati svoj čas mestni magistrat v Karls-kroni. Ker pa je ta zgradba, dasi stara, tako trdno narejena, se ni hotelo dovolj naglo užgati. Pač pa je pri tisti priliki zgorel skoro ves stari arhiv in v njem mnogo starih listin. Takrat je zaradi požara oil stra hu zblaznela hči magistratne-ga vratarja, katera je sedaj v norišnici.
Ko so zlobneža vprašali, zakaj jc požigal, je mirno odgovoril: 4'Tako sem pač delal, d'a bi si preganjal enoličnost hi dolgočasje dolgih zimskih večerov. Denarja za kino pa nikoli nisem imel."
zdravnik dr. Bousean-Decelle ugotovil, da je mod 70 plešci 25 takih, ki so jim plešo po-vzročili zobje. To je preskušal in tudi dognal, da ej marsikomu, ki se mu je plesa že delala, ko si je oadravil zobe, začela pleša gimti in lažje zopet rasti.
Prav gotovo da so t ezanimi-vosti ros vredne, da bi človek na nje bil pozoren. Vendar je treba tudi talke stvari tzoti previdno, ker je morda vse skupaj reklama ■zobozdravnikov, ki bi radi prišli še v sloves, da znajo odpravljati tmli pleše. In to bi ne bil napačen "Ikšeft."
NAROČILA
za MOHORJEVE KNJIGE in KNJIGE VODNIKOVE DRU-ŽBE za leto 1938 sprejemamo. Oni, ki nam pošlje za Mohorje ' ve knjige $1.25 ali $1.25 za Vo-' dr.ilr^ve, bo dobil knjige iz do movine naravnost na svoj na,
j slov.
Iz zaiklenjene omare naše prefekte, sestre Anastazije je izginila škatlja s pecivom.
Izmed dve sto večjih in manjših gojenk nas je imela petdeset pod svojim nadzorstvom sestra Anastazija. Kadar nismo bile v šoli, ki je bil« priključena internatu, je ona skrbela za naše duševne in telesne potrebi'.
Tako je vsak teden določila štiri, ki so skrbele v tem času za red in snago v prostorni in zračni učilnici, brisale prah, zalivale cvetice na oknih in v prostem čateu pazile, da nase otroške igre niso postale pretil v je.
Co so se te določene red i tel ji-ce dobro obnesle — vselej se namreč niso — tedaj je zadnji dan odprla sestra Anastazjia veliko, v steno vzidano omaro, vzela iz nje škatljo in jih z dobrodušnim obrazom nagradila z dobrim pecivom. Včasih pa tudi s čokolado in bonboni.
Uganka nam je bila, odkod ona vse te dobrote dobiva. Toda naj se je škatla konec tedna izpraznila, prihodnji teden je bila spet do roba napolnjena.
Nikdar nismo videle, kdaj jo! je prinesla, četudi smo opazovale. Naenkrat je bilo spet vsega dovolj, kakor v pravljici, •ko dobri sin dobi od vile mizico in reče: 44Mizica pogrni se," in mizica j«' polna vseh mogočih dobrot.
Vse to nam je bilo sila skrivnostno.
Ko je nekoč zadnji dan v tednu odprla prefekta omaro, tla nagradi pridne rediteljice, ni bilo škatle. Drugače je stala vedno na določenem prostoru, na drugi polici v kotu, da-j nes pa j«' izginila. Vse iskanje! je bilo zaman.
Škatlo* je nekdo ukradel in sestra Anastazija je povedala, da je bila tokrat do roba napolnjena s čokolado in pecivom.
Razočarane rediteljice so morale oditi praznih rok, sestra Anastazija pa je odšla, da naznani tatvino sestri prednici.
Nič ni prej spraševala, nič u-jfrbala in sumničila. To vse je bilo nepotrebno, kajti sestra prednica je vse vedela, je bilo (»stalim prikrito.
Malokdaj nam je bilo dano videti sestro prednico in še to le 6b kakšnih posebnih, svečanih prilikah.
Zato ni čuda, da smo imele nekakšen svet strah pred njo.
Kadar je prišla, tedaj je prišla »»ona vadi v skupno obedu i-co, kjer, je obedovalo vseh dve sto gojenk.
Se danes se je dobro spominjam.	o
Njena majhna, drobna posta-vica nas je kar hipnotizirala, da smo v trenutku utihnile, medtem ko se za kreganje sestre Ane, ki je nadzirala red v obednici, nismo dosti ali celo nič zmenile.
Monda je bilo to vzrok, ker rnno prednico tako malokdaj videle, ali pa natn je tolikanj im-ponirala njena dostojanstve-nost, ki »e je odražala od vsega njetietra bistva.
Najčudovitejše «o bile njeno oči. Svetlo, svetlo modre z velikimi zenicami, tako velikimi, da je dostikrat popolnoma izginil svetel kolobarčrfc okrosr njih iti so rp opirale v nas liki dva črna, svetlikajoča se oglia.
En sam njen pogl<*d je za legel več, kot vsa gostobfsednost rn neštete grožnje sestre Ane. ki je z velikimi dolgimi koraki merila dbednico in se reva zastonj trudil«, da nas prtoili k mdko.
Ko orno se tokrat po večerji
DENAR ZA SLOVENSKO KMETIJSTVO.
Kmetijsko ministrstvo je dovolilo kredit 110,000 Din dravski banovini za odkup plemenske živine na sejmih v tej banovini. Dovolilo je tudi kredit 1(H),000 Din kot podporo za sejem v Bogatici. Iz tega zneska bodo odkupili konje planinskega boseniskega porekla, ki se bodo razdelili v drinski, zetski vardarški in primorski banovini.
vrnile v našo učilnico, je prišla takoj z nami prefekta Anastazija in povedala, da pride v nekaj minutah sestra prednica in naj bomo pripravljene. I Med nami je završalo kot v panju.
t Sestra prednica pride in to samo k nam, ne tudi k drugim, drugače bi prišla že v obedni-co. Le zakaj, čemu?
O kraji škatle s pecivom so vedele le rediteljice in še niso imele časa, da nam povedo. Zdaj pa je bilo že prepozno.
Marsikateri od nas so pre-bledela lica v svesti -i težjih ali manjših prestopkov zoper hišni red, zoper ubogljivosti ali vljudno vedenje napram drugim sestram, ki so nas morda založile.
Ob dveh dolgih mizah sedeč smo trepeta je pričakovale obsodbe.
Na moji desni je sedela črno-laska Mira in vzdihovala: "Sestri Marjeti sem skrila mašno knjigo in s tinto premazala naočnike, zdaj pa bo prednica vse to videla v mojem licu."
MisJim, da je prav vsaka imela kak sličen greh na vesti.
Vrata so se odprla in vstopila je sestra prednica.
Kakor na povelje smo vstale in pričakovale, kaj ho.
Z mirnim resnim obrazom nam je velela, da se postavimo ob mizah v dve vrsti.
Nato je pričela s pregledom. Ničesar ni rekla. Počasi je šla od ene do druge in vsaki za daljši ali krajši trenutek gledala v oči.
V sobi je bilo tiho, da bi ši-vartko slišale pasti na tla.
Nai|>osled se je približala meni.
t hi til a sem, kako mi polje kri v lica, kako mi trepečejo roke, kako strašno udarja srce: bum ,bnm, kot bi kovač tolkel po nakovalu tam doma na koncu naše vasi.
Velike, črne zenice so se z vso ostrino zaipičile v moje prestrašene oči in mi pogledale v dno skesanega srca. Zdelo s«' mi je, da vidi poleg jabolk še vse neštete na«-ajlvosti, ki sem jih v zadnjih tednih uganjaJa. vidi vse prephar'* naloge in vso zanikmost mojega učenja.
Nič v<č nisem zdržala, kajti oči so se napolnile s solzami jn morala sem jih povesiti, zavedajoč se svojih do neba vpijočih hudobij.
Ona pa se jo rahlo, ironično-dobrovoljno nasmehnila in šla dalje.
Ko na« je vse ogledala je dejala, Obrnjena proti prefekti:
Z0B0B0L POVZROČA PLEŠO.
Večkrat so znanstveniki že ugotovili, da je posameznim pojavom treba iskati vzroka čisto kje drugje, kakor pa ljudje navadno delajo. Lasje izpadajo človeku iz različnih vzrokov, katerih pa ni mogoče vedno dognati. Zato včasih zdravijo lasišča, da bi lasje več ne izpadali, z napačnimi zdravili.
Že pn*l nekaj leti je pariški zdravnik dr. Jacrjuct trdil, da lasje lahko izpadajo zaradi tega, ker so ji h preveč zobje boleli. Te trditve so potem preiskovali drugi. Kakor sedaj beremo, so ta dognanja dokazala, da je pariški zdravnik imel prav.
Tako j«' sedaj druj^! pariški
preko njenih objokanih lic in dejala: "Odslej ti bom jaz nadomestila mamo. In tvoje to-varišice ti bodo sestre in te bodo rade imele."
Vse smo prikimale in sestra Anastazija je odprla čudovito škatlo, s polnimi rokami zagrabila in ji vsula v naročje peciva in čokoladnih bonbonov.
OTVORITEV NOVEGA VLADNEGA PREKOPA
Te dni je bil dogotovljen prekop, ki veže Tennessee reko z Wilson jezerom. Slika nam kaže Whfeeier nasip ob reki Tennessee ip prvi parxrik, ki vozi po novem prekopu.
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. Y.
IGRE
ANTIGONE, Sofoklej, 00 strani .............. -30
AZAZEL, trdo vez............................1«—
rosi rana .80
BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejanj.... .60 Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jib pozna sretovn« literatura. Del« ie prevedel v krasno slovenščino nas uajltolj Si pesuik Oton Župnnčič.
CYRAN DE BERGERAC. Heroična komedija v
petib dejanjih. Trdo vezano ..............1.10
ČRNE MASKE
Spisal Leonid Andrejev. .TJ str. Cena .... .35 Globoka rušit« drainn je podana v .,-ko lepem slovenskem prevodu.
EDA, drama v 4. dejanjih .................... .00
GOSPA Z MORJA, 5. dejanj ................ .75
KREUTZERJEVA SONATA
S|>isal L. S. Tolstoj. l.'lG strani. Cena.....00
S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralen nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro-zovitostjo do strašnega konca.
LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... 40
LJUDSKI ODER t
S. zv. Po 12 ietih. 4. dejanji ............ .00
MAGDA. Spisal Alozij Remee. 80 strani. Cena...43 Žnloigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "T« je hritka, globoka zgodba ženske, ki trpi. pada in odpušča Ie umira po krivdi moža."
MARTA. SEMENJ V RICHMOND!?. 4. dej. ..	JO
MOGOČNI PRSTAN. Mllčinski. K! strani ________35
NAMIŠLJENI BOLNIK, Mollere, 80 str. ............JS9
OB VOJSKI. Igrokuz v štirih slikah .....................30
OPOROKA LUKOY&KEGA GRAJŠČAKA
47 strani. '_>na .......................... j|
Ta veseloigra znrnega češkega pisatelja Vrh-llckega je namenjena predvsem manjšim o-
drom.
PETRfKOVE POSLEDNJE SANJE
Spisal Pavel GoUa. »4 strani. Cena.......40
Božična Igra v štirih slikah, primerna za večje odre.
l*OTOPLJENI ZVON
Spisal Gerhart Hauptmann. I--. st» 3^na...50 Drama t.ska bajka v petih dejan jlb.
P EPE LIHI. narodna pravljica, 0. dejanj .J str. .35 REVIZOR, 5. dejanj, trdo rezana ............ .75
R. U. R. Drama v 3. dejanjih 3 predigro,
( Ča pek). Veza no ........................45
ROKA V ROKO ............................ i6
MACBETH, Shakespeare. Trdo rezano. 151 str.
Cena: mehko vezano .... .70 Ves..... -M OTHElvO. Mnfcespcsre. Metko vezano ...------- .70
SEN KRESNE NOČL Shakespeare. Mehko
vezano. Cm ----------------------------------- -19
SKOPUH. Mollere, 5. dejanj, 112 str......... 50
SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI-)
Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ...... -30
To je ena izmed i*?tlb enodejank, čijib dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čel J knjige z besedami: — NI strep.	zdra-
tUo, kar ti dajem.
TESTAMENT
Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.... Ljudska drama ▼ štirih dejanjih. Vprlzorl-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih. ki ne zmorejo za svoje predstave pre-velikib stroškov.
TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER
Mladinska igra a petjem v 3. dejanjih---- .00
ZAPRAVLJIVEC, Mollere. 3. dejanja. 107 str. M
ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... Si
ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokac v S. dejanjln .35
ZBIRKA LJUDSKIH IGER.
snopič. Mlin pod zemljo. Sv. N«**- Sanje .00 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije bevice, —
Marjin otrok ........................ «30
14	snopič. Sv. Bofitjan, Junaška deklica,—
Materin
15	snopič. Turki pred Dunajem, Fabjota in Ncis
2J. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o-
trok®	«30
PESMI in POEZUE
AKROPOLIS IN PIRAMIDE ................................M
BALADE IN ROMANCE, trda vez........................1.25
broširana	L—
KRAGUUČKI < Utva) ......................
BOB ZA MLADI ZOB. trda ves.............................40
MOJE OBZORJE, (Gangl) ...................L3S
NARCIS <Oroden broS. ........................................-SS
NARODNA PESMARICA. Cena ............................M
POLETNO KLASJE. Cena ........................................JS$
PRIMORSKE PESMI, (Cruden), vez. .................35
SLUTNE t Albrecht). broJS. ....................................JO
POHORSKE POTI ((»laseri. brofrnno................JO
STO UGANK (Oton Zupančič) ..............................M
VIJOLICA. Pesmi sa mladost ................................JO
ZVONČKL Zbirka peanij sa slovensko mladino.
Trdo vesano ...............................JO
ZLATOROG, pravljice, trda vr* ........................M
ŽIVLJENJE
Spisal Jsakc Samoc. 109 strani. Osna.....*	M
PESMI Z NOTAMI
ME&AM IN MOŠKI ZBOR
Ameriška slovenska lira. (Holuiar) ............L—
Orlovske himne. (Vodopivcc) ................LtO
Pomladanski odmevi, U. zv....................45
SLOVENSKI AKORDI
ITU meša ti ili in ui<»ških /.Imrov. uulasi.it Kari Adninič ............................ Cena lJt
PLANINKE
Pesmi za sopran, alt, tenor lb ugiasbil J. Laharnar ........................Cena 1-20
MOŠKI ZBOR
Gorski odmevi. (Labarnar) 'J. zvezek .........45
Trije moški zbori. (Pavčlč»
Izdala ClasU-na Matica .................. 49
l)VOGLAS NO Naši himui .................................. JO
MLADINI
Osem mladinskih [>esmi ot> IDO letnici rujutva Fr. I^evstika s klavirjem ali harmonijem. t"«'asll Kiuil Adamič...............'>ua —
MEŠANI ZBORI Trije Inesani zbori. Iziiala Glasl>ena Matica .. .45
RAZNE PESMI S 8MH9ILJEVANJEM:
Domovini. (Foestei*» Iz«lala Clasliena iiaiua .. .40 (»orske evetlire. (Laliarnarr
Četvero in |a*tero raznih glusiov.......... .40
V pepelnični noči. (Sattner)
Kantanta za soli. zbor ln orkester. Izdala
(tlnslfcnn Mati<-a ........................ .79
IHe pesmi, t Prolovec». Za moški zlnir in bariton Milo .........................................JO
MALE PESMARICE
At. 1. Srtoke narodne himne ................ .19
At. la. Što tati*. Srbine tuini .................15
St. 11. Zvečer ...............................19
fit. 13. Podoluiira ...........................IS
Slavček. zbirka Milnkih pesmi. (Medved* ...... J9
Ura. Sn*«liijes«>lska. 1. In 2. zvezek ik>........ JO
Troglasni mladinski zbor primiren za troelaner
ženski ali uiožki zt»or. 15 i«e»mte. (Pregi-l)..L—
MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (AIJr&> —
3. zvezek. Psnlm 118; TI ve«*elo p<»J; Na dan;
liivna noč .............................. .40
B. zvezek. 0|>omlfi k ves«-lju; Sveta noč. Stražniki; Hvalite <;os|»oda: Občutki; Oe-slo ......................................40
CERKVENE PESMI
Domati glasovi. Cerkvene pesmi za meSan zbor 1.—
Tan t um Er^o (Premrl) ...................... Jf
Maine pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ JSO
Panjje Lingua Tanttim Ergo Genitori (Foerster) M
K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster).........0«
Sv. Nikolaj .................................. .oo
10 EVHARISTltNIII PESMI
Za mešani zlior .................... Cen* L_
MISSA in lionorem St. Josepfai, Kyrie
Cena L—
IIVAI.ITE GOSPODA
Pesmi v Čast svetnikom, mešan zbor____Cena L_
PRILOŽNOSTNE PfeM!
za izvan *-«'rkvene in društvene slavnostl. sestavil A. G rum. Mešani in moški zbori...Cena L_
NOTE ZA CITRE
KoZeljskl. Poduk v igranje na ritrah. 4 ^ezkl 950 Bnrl pridejo, koračnica ...................... JN
NOTE ZA TAMBURICE
jicvenske narodne pesmi za tambura&ki spor la
petje (Hajuk) ............................L3#
Bom sel na planince. Podpuri slov. narodnih
pesmi (Bajuk) ..........................L—
Na Gorenjskem je fletoo ......................L-
RAZGLEDNICE
Nearyorske. Itazličue. ducat .................. .49
Iz raznih slovenskih krajev, ducat ...........40
Narodna noša, ducat ........................ M
POSAMEZNI KOMADI po .......... 9 centov
Naročilom je priložiti denarr bodisi v gotovini, Money Order ali poštr.e znamke po 1 ali 2 renta. Če pošljete gotovino, reko-mandiraite pismo.
KNJIGE POŠILJAMO PO^TIVINE
PROSTO
Naslovite na: —
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET NEW YOEK, W. Y.
WZIW	>

TAKO QAMA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
New York, Wednesday, May 5, 1 937
T BE TJZBBEBT 9WvWfE YTA1LT TB f7JMP.
STRAŽE STAVKARJEV V SCRANTONU
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
OG
3CCea2)E:
30
Vse želje niso izpohijene; vse sanje cvetja ne dozore. Brez koristi je, da bi svoje moči izrabila z nepotrebnim žalovanjem. Ali ni osrečujoča misel biti kakemu človeku vse.?
Človek ni na svetu sam za esebe; življenje je stalno žrtvo vanje, toda vsaka žrtev nosi v sebi blagoslov.
Srce se ji razširi in ogreje, ko pomisli na velikega mladeniča z zvestimi modrimi očmi. Njegovo brezmejno občudovanje in ljubezen ji de dobro.
Skušala bo svojo pot obrniti i>a njegovo pot. Oba sta mlada in pri polnili močeh, stojita pred lepo nalogo, ki zahteva celega človeka, in dobro je tako.
S tem osrečujočiin občutkom gre v hišo.
V svoji notranjosti se je odločila.
• • •
Trgovski pogovor je bil končan. Pri kozarcu vina in s cigaro sedita oba gospoda v razgovoru v pisarni odvetnika Klementa Falkeja, predno gresta k večerji.
Friderik Weitbret je opazil, da se je njegov prijatel zelo postaral, odkar ga ni videl. Obraz mu je shujšal in kaže nervozne poteze, dve ostri gubi se vlečete od nosa do ust in lasje so mu popolnoma osiveli.
"Kako pa je doma?"
Skoro plaho pride to vprašanje skozi njegove ustnice.
Odvetnik skomigne z rameni in bolestno zategne ustniee ter odgovori:
"Kot je vedno bilo in bo tudi vedno ostalo; nič drugače, kot že vsa leta; suženj na galejah."
Pomilovalno gleda Weitbret svojega prijatelja ter išče primerno besedo za to, kar mu je hotel povedati.
'I'n pri vas Weitbret?"
"Zdravje moje žene mi pogosto dela skrbi. Ni brez kazni prekoračila meje petdesetih let. Srčna naduha jo zelo turo. Odkar sva izgubila otroka, njeno zdravje ni več dobro. Preizkušnja je bila prevelika. Ne pustim je več rad same. Zato sem za njo najel družabnico, ki nam je postala dra^a kot hči."
"Kako ste srečni! Jaz pa sem brezmejno sam. Zato pa delam in delam, da pozabim. Vedno pa se zopet vprašujem: za kogaf Zakaj? To je najbolj brezupno vprašanje. Brezupne domače razmere me neprestano žro."
"Zakaj pa ne greste kam! Pojdite daleč, da se izognete vsemu! Za svojo ženo morete pri vsem tem skrbeti. Popolnoma drugi svet vas bo odvrnil od žalostnih misli."
"Mogoče imate prav. Na to nisem niti mislil. In imam /elo dobre zveze v Rio. Toda staro drevo je težko presaditi. Nisem več mlad. Sedaj imam petdeset let. Mogoče bi rao-ial tedaj napraviti, ko mi je zakon pričel postajati neznosen."
"Tako, priznaš, da nisi več mlad," si misli Weitbret-glasno pa reče:
"Da, da, slednjič se vendar pokaže, kadar človek vleče pol stoletja za seboj. Pri meni je že pet let več. Zato pa smo si z-a svojo hišo Še pravočasno preskrbeli mladost. Dru-žabniea moje žene, plavolas-a Helga, nam je postala soleni
žarek."
Falke začuden pogleda in z negotovim glasom vpraša:
"Kako ste rekli — kako je dami ime!"
"Helga, Helga, baronesa Langenau. Sirota je, hči častnika. Toda zakaj ..."
Tedaj pa Falke skoči na noge, da ga Weitbret začudeno pogleda. Ne kolikokrat gre po sobi gori in doli, da se zopet r.- rndar ^ slednjič izvedel, kje je njegovo ljubljeno ki i , •	Jt; skrivai poizvedoval po njej, vedno je upal na
obljubljeno sj>oroeilo, pa zaman. Takrat, ko je od'nje prejel pisano s katerim se je na nerazumljiv način od njega ločila, je bil kar brez uma. Kako mu je mogla kaj takega storiti! i\ato pa je videl sovražni, zmagoslavni obraz žene, čije mrtve cel SO iskale v njegovih, kot bi v njih mogle brati — in vedno *e .ie tako zoprno smejala, kot bi imela pripravljeno še ka.ko posebno zlobnost, dokler mu ni nekaj tednov zatem v slabi uri
S VOlO 3VTT1MC ri* rrrrlo t-
NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ
Ko je prišlo do stavke v tovarni Stykcraft Leather Goods Company v Scianton. Pa., so se žene, matere iin sestre s tavkarjev postavile pred tovarno na stražo. — V dveh tednih so -tavkarji zmagali.
Zgodovinski plesi v maskah.
Oi
se
Navada mask se je pojavila poedinih primerili že v 14. stoletju in sicer na Francoskem. Splošna moda pa je postala Šele v 1(>. in 17. stoletju. Tedaj se ji? razširila tudi na Angleško in Italijo nekoliko manj v Nemčijo.
Tu gre izključno za obrazne maske, ki so jih nosili v vseli letnih časih in baje zato, da bi obraz čuvale pred vremenskim vplivom. Ta vzrok je prvotno bržkone tudi obstajal. Krinke so bile iz črnega, s svilo jkxIIo-ženega žameta ali atlasa, z dvema odprtinama za oči in so krile obraz do nosa, dočim so bila usta in brada prosta. Nosili so jih najrajši na ulici ali v <rle-dališču, včasih tudi v družbi. Seveda so postale kmalu plašč za galantne in nevarne pustolovščine. skrivalnice za ljubimce in zaročnike. Ob vel i kili javnih slavnostili se je maski kmalu pridružilo tudi posebno ( oblačilo, torej to, kar danes' skupaj imenujemo "masko" j in kar je za nas neločljivo zve-j zano s pojmom pusta.	1
Pori varstvom krink se je po-sebno na velikih dvornih sve-1 čanostih zgodila cela vrsta tragičnih ali tudi veselih dogodkov. ki jih je tudi zgodovina zabeležila v svoje anale. Kden najbolj prvih plesov v maskali se je vršil na francoskem dvoru pod vlado Karla YT.. 20. januarja 139H. Ta prireditev sei je končala s strašno katastrofo. I Kralj, njegov brat, vojvoda
rleanski in razni dvorjanL so pojavili oblečeni v "divjake." Imeli so na sebi obleke iz prediva in so v njih zaplesali ples s plamenieami. Nesreča je hotela, da se je vojvoda Orleanski kralju preveč približal s plamenieo. Predivo se je vnelo in zagorelo in preden so Se mogli ljudje osvestiti, so "divjaki" goreli kakor plame-nice. Sest vitezov j<« pri t<*m našlo smrt. Kralja je rešila prisebnost njegove tete, vojvodi nje Berrvjske, ki je vladarja hitro ovila s svojim širokim plaščem, tako da so se plameni zadušili. Kralj, ki se prej nagibal k otožnosti, je jv^stal po tem dogodku Še l»«>lj žalosten. Pre]K»vedal je za svojo deželo rabo mask. pa se je ta navada po njegovi smrti sf>et obnovila.
Xajb(»lj surove šale z maskami so si dovolili ruski vladarji. Znamenita .j«1 slavnost. na kateri jo dal Peter Veliki v svojo zabavo in zttbavo svojih gostov ob ncH)kusnem roganju poročiti dva pritlikavca, moža in ženo lio nekem i»opu. Pozimi 1. 1717 >i j«* dovolil posebno šalo s hčerko nekega maloruskega grofa, Klizahr-to Razumovsko. !l>ckl<' je l»ilo \*zgojeno prav tako strogo, kakor je bila naivna. Car jo je povabil na ples v maskah, ki naj bi se vršil med samimi damami. Elizabeta je prišla na carjevo željo preoblečena v maloruskega pastirčka in j" bila edina moš-
ka maska med samimi ženskami. Čeprav se je čudila velikim |M>stavam nekaterih mask, seje ves večer zaupno in dobro zabavala z njimi, dokler niso končno krinke padle in je v svojo grozo zapazila, da je sama, med samimi moškimi — člani }H»lka Preobraženskega.
Car je opazoval prizor iz svoje lože in se je smejal na vse grlo. Toda plemlstvo je stvar sprejelo z ogorčenjem in car je bil prisiljen, da je dal dekle poroditi z najodličnejšim članom tega polka.
Carica Ana si je izmislila "šalo" s katero se je hotela maščevati nad nekim nezvestim ljubljencem. Ta šala pa se je popolnoma ponesrečila in je padal smeh po carici sami. Carica je dala na maskiranem plesu s silo poročiti tega "ljubljenca z masko, za katero bi se morala skrivati prav za prav stara perica. Ko je mož tej svoji ženi doma fiotegnil krinko z obraza, je zagledal pred sebo dra-žesten obraz. Perica je bila namreč bolna in ker tudi ni poznala pravih caričinili namenov. j«' poslala namesto sebe na ples svojo nečakinjo.
Najbolj tragičen je 1 >11 menila tisti ples v maskah, ki se je vršil v noči od 1<>. na 17. rnar-l ca 171)2 v stockholmski operi.j
Ta pies je dal raznim pesnikom) in skladateljem kakor SribeuJ Aulberju in Verdiju snov za! njihova dela. Bil je to ples, na katerem so umorili Švedskega kralja (»ustava III. Med plemstvom se je bila proti njemu organizirala zarota, ki ga je obsodila na smrt. Stotnika Ani-kastroma, katerega je bil kralj osebno razžalil, so izbrali, da to sodbo izvrši. Kralja so bili njegovi prijatelji sicer posvarili, pa je vseeno odšel na ples. Ko se je prikazal, mu je grof Horn položil roko na ramo z besedami: "Dober dan, lepa maska." To jo bilo dogovorjeno znamenje za Anikastoroma. ki je nato v kralja ustrelil.
Kralj pa je umrl šele 12 nr pozneje in je še lahko pri ]>olni zavesti sestavil svojo oporoko in določil regenstvo za svojega nedoraslega sina. Anikastrom je končal na'slednji mesec na moriščn.
s
Neki sloves si je pridobil tudi prvi ples v maskah, ki ga je priredil Friderik Pruski ol> nastopu svojega vladanja. Veliko ljudi je prišlo na ta ples in vse je bilo v vzliičenem razpoloženju. A se preden je večer minil, je kralj izginil in ž njim večina častnikov! Friderik je bil v največji tajnosti odšel na pohod v Slezijo, ki ga je bil pripravljal že dolgo časa.
Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da »o Se precej v nejasnosti glede potovanja. Verina onih, ki se hotejo pridružiti (emd ali onemu izletu, misli, da se morajo z isto grupo tudi vrniti. To ui pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in sicer zato, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem vet zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve leti. pa še več, ie je potrebno. Torej ima vsak izletnik celi dve leti easa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da-bi se vrnil z istim parnikom. ampak si sam izbere parnik, s katerim se hoče vrniti. te je pa si ura j no razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno. dop!ača, če izbere parnik, na katerem stane vožnja več. Zahteva se «mo. da izbere parnik od iste parobrodne družbe kot je bil parnik, s katerim je potoval tja.
Ameriški državljani dobe potne liste za dve leti, ncdržavljani pa dobe potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem času vrniti. N'edr/avljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki se izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki imain priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če imajo za to zadostne v/.rokp.
Vsi oni. ki so namenjeni letos potovali v *tari kraj, naj si takoj rajamrijn prostore, da ne bo prepozno. Za mesec Junij in julij »o že skoro vsi prostori oddani.
Na parnikih. ki so debelo tiskani, se vrse izleti v domovino pod rodstvom izkušenega spremljevalca.
KRETANJFi PARMKOV - SHIP NEWS5
8. uiaja : ttex v (tCDoa
12. maja:
Aguituuia t Cberliuurg
14.	maja :
lie de France v JJavr. Eurcipa 7 Bremen
15.	maja :
Coule dl Savoia » (Jcuoa
19. maja:
Nornjatidie v Havre Manhattan v Havre
:0. ma ja:
Berengaria v Ckierttourg
".'1. ja:
Breni'-n v Bremt-D
-V. maja:
Koma v Genoa
j -.i. maja:
Lafnyette v Havre
-•6. unija :
(Jujh-ij Mary v Cherbourg
-'8. maja :
Paris v Havre
maja: Hex v (jfooa
1- junija :
Euro)ta v Hreni« .1
.i. junija :
N0KMAND1K v llAiKE
Aijiiitania v Cherbourg Washington v Havre
j. junija :
Vulcania v Trst
'». junija :
(Jueeti Mary v Cherbourg 10. junija :
Bremen v Bremen 12. junija : Cbamplain r Havre Cotite Ui Savoia v (ienoa !G. junija :
Manhattan v Havre Aquitania v Cherbourg Normandle v Havre
18.	junija : Europa v Bremen
19.	junija :
He de Fran«t» r Havre BKREXGARIA v t llKitBOl RG Saturnia v Trst
vaZno za naročnike
Poleg naslova Je <«k.vldDO do ''daj ImatJ |>Ia:ano uaročnlno. Prva Številk« [Mtuieni mesec, dru^a dan in tretja pe leto. l>a nam pribra-Di-e neinrtrehnega dela in stroškov. Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasne poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plaf-ajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov. kojih imena s« tiskana 7. debelimi črkami, ker so upravi, čenl obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naSib rojakov naseljenih.
večina teh zastopnikom ima v z a i,Oil i tii>i koledarje in rRATIKK; CK NK jih PA ZA VAS NAKOCK. — ZATO OBI^t'ETl _zastopnika, c'e kaj potrebi'jete
CALIFORNIA :
San Francisco. Jacob Laoihio
rOiXlHADO:
Puelilo. Peter Cnll«. A. Saftl«
Waisenburg, M. J. Baruk
INDIANA : Indianapolis, Fr. Zopaniit.
'LLINOIS: Cbieago, J. Bevčtč, J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, Clf
In Illinois) Jollet, Mary 3amWeb La Salle, J. KieJk'b Maseotitah, Frank Angnstla North Chicago. Joe Zelene
MARYLAND: Kitzmiiler. Fr. Vodopirec
MICHIGAN: Detroit. L Plankar
MINNESOTA: Chlsholm. Frank Gouie Ely. Jos. J. Pesbel Eveleth. Louis Gonfe GHIiert, Ixiuia Vessel Hihlrtnc, JoLn PovKe Virgina. Frank Brvatlcb
V.ONTANA: Ronndup, M. If. Panlan Wasboe, L. Champa
NEBRASKA: Chnaba. P. Broderlck
NEW YORK: Gowanda, Karl Strnlate Uttta FaUa, M MMf

OHIO:
Barherton. Frank Tram Cleveland. Anton Robek, Chas. Karl linger, Jacob Resni k John Slannth Glrard, Anton Narode Lorain. Louis Balant, John Kmfc Youiigstown. Anton Kikelj »RECJON: Oregon City, Ore« J. Koblar
PENNSYLVANIA :
Bessemer, John Jevnikxj
Brougbton, Anton Ipavee Conemaugb, J. Brezovee
Coverdale In okolica, Mrs. Ivana Rupnik
Export Laula Supančii
Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greengburg, Frank Novak Johnstown John Polanta Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank BaUoch Midway, John Žnst Pittsburgh in okolica, J. Pogatar In PhUip Progar Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West AUIs, Fr. St* Sheboygan. Jasepta Kake« WYOMING:
Rock Springs. Lrata Taoehar Diamond »ille, Joe Rolich
Vsak witopnlk Ixda potrdil« sa m t«, katera Je prcJeL 7ssMpwlks trn
'Si. junija:
Queen Mary v Cherbourg
juuija: . lie* v Genoa
juuija : Bremen v Bremen Lafayette v Havre
Sj. juuija: normandie v havre aqittania v cherbol'vu
Washington v Havre
'l. julija:
''onte di Savoia v Oenoa Berengaria v Ciierbourg Chamr>lain v Havre fi. julija:
Kuropa v Bremen 7. julija:
Queen Mary v Cherbourg :>. lie de France v Havre 10. Julija:
Vul<-ania v Trst 14. julija :
Normandie v navrp Aquitania v Cherlnmrg Manhattan v Havre 17. Rex v Genoa
Bremen v Bremen 21. julija :
Berengaria v Cherbourg Zl. julija :
europa v bremen J4. Julija : Saturnia v Trst Cbamplain v Havre
-'S. julija: Washington v Ilnvrp Queen Mary v Cherbourg iO. julija :
I le de Franco v Havre 31. julija:
Conte dl Savoia v Cenoa
Za vsa pojasnila glede potnih listov. ren in drugih podrobnosti se obrnite na
POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 W. 18tb St.. New York
Posebno naj hite oni, ki nameravajo potovati tnesera junija ali
julija, kajti za (a dva meseca so na vseh parnikih skoro že vse kabine oddane.
7 do JUGOSLAVIJE
BREMEN - EUROPA
Brzi vlak oh Bremen in Kurcpa v Bremmerhaven zajamri udobno potovanje do LJUBLJANE
Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi paru i ki:
COLUMBUS HANSA ^ DEUTSCHE.AND HAMBURG NEW YORK
Izborne železniške zveze od Che; bourpa. Bremena ali Hamburga.
Pomagali »-am bomo preskrbe!iTižeje za obisk ali preselitev vaših evropsk.h sorodnikov.
Za pojasnila vprašajte iokalnega agenta, ali
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
DAJNO POSTAJO
QrSATA "QLA8 NAVODA" anteni.
drlajo v- Vatikanu. Ta post-a-ja l>o najbrže najmočnejša na svetu. Xa vrhovih vatikanske-.ara griča že stojita ti ve veliki
.ITALUA SE ZANIMA ZA NAŠA TRŽIŠČA.
Italijanski listi poročajo, da je zanimanje italijanske industrije za jugoslovanske tržišče zelo vc4iko in da je v načrtu zgraditev velike tovarne avtomobilov v Jugoslaviji. Italijanski listi zatrjujejo, da je bi-
lo to vprašanje sproženo že lansko loto. Italijanski listi so prepričani, da bo Jugoslavija favorizirala italijansko a\"to-nn»biIfjko industrijo in da bo novemu sporazumu doilaaia podobna khv\-y.ula v tem sms hi.
OGLAŠUJTE v "GLAS NARODA"

mm
—	O	'O	*
Vse je vedela, izvedela je, da je bil z baroneso Langenau V oVici, da ji je najel stanovanje, da si je dovoljeval v tem stanovanju lepo He I go obiskovati, da jo je spominjal na nje-no vmty na njeno dolžnost in na njenega očeta. ' In Helta Ji je vse priznala rti prisegla, da bo šla za vedno iz njegovega
prisSik	m0ra drŽati PriS0»°' Če biti krivo"
j-	"J131" sX??e maščevanje. Sedaj Vi izgubil svojo
kri ki n« ^	iXj7 i °4)ILju11,a	nJena Ponosna
kn, kd ne trpi. da bi dolgo bila tvoja ljubica. Tvoja žena
ne more nikdar postati, ker jaz ne dovoli™ v ločitev O
^e sem ji povedala, spomnila sem jo na njene ponosne, ple-'
memte stan.se na njenega očeta, kaj bi rekel, ko bi vedel, da
*e Je njo-ova ponižala do ljubice oženjenega moža - vse
IS V r aV,lla. Pr"1	°>	Bern, kako moram za^
ff1 t0	.	vsej lju'bezni do tebe je bila njena
vXm S;."'" P<W" mU jc žena rekla
l^<Ma^niHnrfljerPOZT,a\	* ni	z ljubeznivimi
Cih oJL^ 1 Y I)0IIllSl0k0V'	Obupih očitanj,
22 f ~ \n °benem 111	Pleniti njene velike lju-
bezni, ,la Je vendar ostala pri njem.	-
Vi,a V.Tnici I>oSast-	je ljudi popolnoma
L ,le> V njihove	jezo napolnjene
duše, k, morejo drugega, ki je bil mučen do krvi. zadaviti --
Beilaj jo je popolnoma poznal — ker bi tudi sam mogel to sto-
har v2wf T™ P°STabil ,-f ram° in io stresa1' kot stresa vi-I™' ~ & zgrudila pred njim na kolena J n ko bi bil sodnik, bi jo oprostil .
Da, Kegina je imela svoje maščevanje. Helga ie bila zanj izgubljena. Za vedno! To je vedel. Kaj mu je še preostalo Igra se z ^ vol verjet. Kdo mu more pomagati T
^ Z\ ^ov lr N°	Bojaceljivec
koie tudi lm W1 ? m°T mo™ P"™«*«« ™-*ežje. In tako je tudi sani hotel. m pn tem mu je moralo pomagati
delo m n^biena pomoč ljudem, ki so potrebovali pomočf
in ostal mu je samo spomin na nekaj blaženo lepih tednov
-	kl so	v njegovih letih redkokodaj dodel jeni
Caoda vsega lepega je minljivost	""jem.
_ iDalje prihotnji&l