Leto III., štev. 115 __ s'OBinina pmnmna. V Mobljanf, sreda dne 17. maja 1922 Posamezna števifta 75 par - 3 K l«h«|» oh 4 »tutraf. Stane mesečno 7-50 Din za inozemstvo 18'— » Oglati po tarife. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uprmvnlštvo; IjaMjaaa, Prešernova * št bL Telef. št.». Podružnice: Maribor, Barvarska lffiea št L TeL št. 52. Celje. Aleksandr. cesta Račun pri poštn. čekov, zavodu šter. 11.842. Ljubljana, 16. maja* Ko je Bismark v drugi polovici 19. stoletja ustanavljal zedinjeno Nemčijo, mu je plaval pred. očmi ideal mi-tarne vsenemške države. Zavedal se je, da potrebuje tako državo tudi 70-milijonski nemški narod, ako hoče uživati svobodo in samostojnost v miru in ako naj velja poleg drugih evropskih velikih držav, ki so se jse odlikovale po svoji _ enotnosti, kot mogočen faktor politične moči. Razvoj poedinih nemških državic je sel že predaleč, da bi se jih moglo kar eez noč odstraniti. Zato j« nastala mesto unitarne Nemčije kot njen temelj nemška država z obliko sveene države. Svetovna vojna je zvezno državo Nemčijo krepko razorala. Njenim notranjim in zunanjim sovražnikom je uspelo, vzbuditi duh separatizma v teki meri, da mu dane* podlega 70% nemškega naroda. Najresnejši možje razglabljajo s skrbjo o bodočnosti Nemčije. Nihče ne ve, kaj še prinese pri':odnjost- Vsi pa poudarjajo, da. po-menja razbitje Nemčije, ako bi se hotelo ugoditi partikularističnim težnjam. Kot eno najbolj uspešnih sredstev, ki bi moglo iz kaosa rešiti Nemčijo. vidijo v ustanovitvi unitarne nemške države. Notranji, še bolj pa zunanji politični oziri pa ovirajo Nemčijo v uporabi tega radikalnega političnega medikamenta sedaj bolj ko kerlaj preje. Jugoslavija se dane? skoraj v ničem ne da primerjati z Nemčijo, niti po številu prebivalstva, niti po višini svoje kulture in tudi ne po jakosti gospodarskega ali socijainega razvoja. Dočim bi mogla reprezentirati vsaka posamezna nemška zvezna državica za sebe življenja zmožno državno telo, vsaj v kulturnem in gospodarskem oziru, celotna Jugoslavija ni še sposobna tolike kapacitete, da hi s strokovnjaki zasedla vsaj glavne panoge državnega življenja. Vse je še rcdimentarno, vse v pričetkih in povojih. Naravnost blazna iluzija je, do-mišljarati si, da so danes poedine pokrajine sposobne tvoriti življenja zmožna in trajna državna telesa. Ako bi ne bilo nobenega druzega pomisleka. zadostuje trezen in miren pogled na soseščino, da se vidi, kakšna usoda nas čaka brez popolnega državnega in narodnega edinstva. Zlasti nas Slovence bi Nemec, Italijan in Madžar stri kakor piškav oreh. In če smo izgubili Koroško, če nam je odsekano Primorje, nam je k temu pripomogla samo notranja in zunanjepolitična slabost Bolj kot kdo drugi so med evropskimi državami novo nastale državne tvorbe v izogib lastnega propada in razpada dolžne ob prevratu pa «p!n?r žili na grob tudi vse tri slovenske prevode Zmajevih pesmi. Subotica, 16. maja. (Izv.) Vlak z »•Matičarji* je dospel danes opoldne v Subotico, kjer so jim priredili domačini nadvse sijajen in prisrčen sprejem. Poleg zastopstva občine z županom na čelu, so se zbrala na kolodvoru k sprejema subotiška kulturna društva, šolska mladina in vsi subotiški Slovenci, subotiške dame in mnogo-brojno občinstvo, ki je došlim »Matičarjem* vzklikalo navdušene pozdrave. Med sviranjem vojaške godbe so »Matičarji* izstopili in prvi jih je v imenu občine pozdravil mestni župan, drugi pa v imenu subotiških Slovencev" profesor Poljanec. Obema se j« zahvalil za pozdrav predsednik zbora Josip Prunk. S kolodvora se je razvil sprevod po mestu, kjer je bila »Matica* ves čas predmet burnih ovacij. Občina je dala društvu na razpolago ce&tno železnico, kopališča in hotele brezplačno. »Matičarji* so povečini nastanjeni po zasebnih stanovanjih bunjevcev. Zanimanje za nocojšnji koncert ja ogromno. Tudi iz najbolj oddaljenih krajev dohajajo domačini v Subotico, da čujejo Slovence. Jutri se vrši dopoldne koncert za srednješolsko mladino, popoldne pa se odpelje »Matica* v Sarajevo. Radiievska Husskariia Gagliardi se hoče vrniti v Zagreb? Beograd, 16. maja. (Izv.) Današnja »Pravda* objavlja poročilo, da sta Ra-cjičeva agitatorja Znidarid in Herceg v Prekmurju in Mediimurju r.a nedostojen način agitirala proti osebi kralja Aleksandra. Kakor doznava Vaš dopisnik, se mnogo rekrutov, ki so vsled take proti-državne propagande zbežali iz Prekmur-ja in Medjimurja, sedaj bbrača na vplivne osebe, da bi. jim izposlovale amnestijo. Kakor se sodi, se bo tem zapel j an-cem šlo na roko. Obenem doznava Vaš dopisnik, da je Manko Gagliardi prosil za dovoljeni e, da se sme vrniti v Zagreb. (Na potrdilo te zadnje informacije bo treba pač še počakati, ker ie malo verjetno, da bi se hotel vrniti v Zagreb isti Gagliardi. ki se je šele pred par dnevi pusta po italijanskih časopisih razglasiti za notranjega ministra samostojne hrvatske republike Ured.) LJUBA DAVTDOVIČ SE VRNIL V BEOGRAD. Beograd, 16. maja. (Izv.) Danes se je vrnil iz Sarajeva v Beograd predsednik Demokratske stranke Ljuba Davidovič. Šefa narodne skupščine KRATKA FORMALNA SEJA. - DANES PRIČNE STVARNO DELO. Beograd, 16. maja. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je naznanil predsednik dr. Ribar, da zahteva pravosodni minister izročitev poslancev Ante Frani-da, Kerubina Šegoviča, Janka Šimraka in Mirka Kosmiča. Ko so ministri odgovorili na kratka vprašanja poslancev lokalnega značaja, je predsednik dr. Ribar določil za jutrajšnjo sejo nastopni dnevni red: volitev četvorice poslancev v odbor za zakonski predlog o grupiranju okrožij ln okrajev v zetski oblasti, volitev devetorice poslancev v odbor za zakonski predlog o odškodnini, izvolitev devetorice za anketo glede prevoza rekrutov meseca decembra 1521., pretres zakona o državnem računovodstvu, pretres zakona o glavni kontroli, pretres zakona o seznamih volilcev. Prihodnja seja jutri ob 16. Zakonski načrt o ministrski odgovornosti. Beograd, 16- maja. (izv.) Zakonodajni odbor ie na svoji današnji seji razpravljal o zakonskem načrtu o ministrski odgovornosti. Reierent je naglasa!, da je novi zakon strožji nego stari srbski. Tako po čl- 36. kralj ne more pomi-lostiti ministrov, dočim zadostuje za obtožbo kakega ministra 50 poslancev, ne pa ena tretjina. V načelno debato so posegli poslanci Šimrak, Lazic, Ljuba Jo-vanovič m minister Trifkovid. Zakonski načrt je bil sprejet v načelni debati z 20 proti 13 glasom. £*a3e parobrodarske družbe Beograd, 16. maja. (Izv.) Po si. Rudoli Golouh in dr. so stavili na prometnega ministra interpelacijo radi prenosa sedeža parobrodarsklh družb v domače luke. Po določitvi Trumbid-Bartolini glede razdelitve bivše avstroogrske trgovske mornarice so bile priznane nam nastopne družbe: »Oceania*, Ivo Račič in dr, »Dalmatia*. »Ogrsko-hrvatsko parobro-darsko društvo za slobodnu plovitbu*, »Ogrsko-hrvatsko parobrodarsko društvo za obalnu plovitbu*, »Austro-hrvatsko parobrodarsko društvo* in »Dubrovačka obalna pkrntba*. Najvažnejša od teh društev imajo svoje sedeže še vedno v inozemstvu, in sicer »Oceania*, cDalma-tia», Ivo Račič in dr. v Trstu, Ogrsko-hrvatsko parobrodarsko društvo za slobodnu plovitbu in Ogrsko-hrvatsko parobrodarsko društvo za obalnu plovitbu na Reki. Tudi parnikl teh družb večinoma niso registrirani pri nas, temveč v Trstu in na Reki. Nekateri parniki teh družb so še vedno v italijanski rekvizi-ciji. Tako stanje onemogočuje vsako kontrolo države nad poslovanjem teh družb glede rednega pomorskega prometa in zaposlenja naših pomorščakov, katerih je nezaposlenih večje število. Znano je, da so one parobrodne družbe, ki so pripadle Italiji, takoj po ratifikaciji Trumbič-Bar-tolniievega sporazuma in še pred ratifikacijo na vseh parnikih izobesile italijansko zastavo in odpustile vse naše pomorščake brez odškodnine, ki niso hoteli in mogli optirati za Italijo. Interpelanti vprašajo zato prometnega ministra: 1.) Iz katerih razlogov imenovane parobrodarske družbe niso dosedaj registrirale in prenesle svojega sedeža v domače luke in kaj misli vlada ukreniti, da se to stori? 2.) AH je sporazum Trumbid-Bartolini tudi že formalno in faktično izveden med našo državo iu Italijo? ŠTRAJKI V ITALIJI. Genova, 16. maja. (Izv.) Radi pasivnega zadržanja italijanske vi' de napram vprašanju brezposelnosti, so stopili ds-lavci v Ferrari v splošno stavko in priredili po mestu obhod, ki se ga ie udeležilo nad 40.000 oseb- Vprašanje zunanjega posojila Nadaljevanje pogajanj. — Še ena ameriška ponudba. Beograd, 16. maja. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi je danes dopoldne nadaljeval pogajanja z delegati Blerovc skupine in je obvestil o položaju tudi ministra saobračaja Staniča. Ob 11.30 se ie nato vršila seja ministrskega sveta, na kateri je dr. Kumanudi poročal o novih pogajanjih giede najetja posojila. Ministrski svet je pooblastil ministra saobračaja Staniča, da se skupno s svojim pomočnikom Avramovičem pogaja z delegati Blerove skupine glede nekaterih tehniških vprašanj. Današnja »Tribuna* javlja, da pride nocoj v Beograd ravnatelj banke Ber-tram & fils iz Newyorka, ki je pooblaščen, da se v imenu ameriških bank pogaja z našo vlado o posojilu 100 milijonov dolarjev. List meni, da bo vlada počakala s podpisom pogodbe z Blerovo skupino, dokler ne izve, kake pogoje nudi ta nova bančna skupina. Finanini odbor Beograd, 16. maja (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora je bil sprejet predlog finančnega ministra glede uprave monopolov, samo da je bil na predlog dr. Krizmana odklonjen oni člen zakona, ki daje upravi monopolov pooblaščenje, da sme pri domačih podjetjih za vžigalice, petrolej in cigaretni papir prisilno odkupiti ves izdelek po lastni cerri s 7 odst. doplačilom, in sicer radi tega, ker bi taka odredba mogla biti na veliko škodo za razvoj domače industrije. Na predlo; posl. Milana Pribičevida je bilo sprejeto pooblastilo, da sme uprava monopolov dovoliti sajenje tobaka v manjših količinah, kakor je predvideno po zakonu. Jutri bo finančni odbor razpravljal o proračunu prometnega ministrstva. S tem bo končal svoje delo glede budžeta. Verjetno je, da bo jutri predložil narodri skupščini načrt zakona o proračunu. Finančno ministrstvo ie poslalo finančnemu odboru zakonski predlog, o ažiju, ki naj bi bil sestavni del finančnega zakona V tem zakonu se predvideva, da se carina in druge takse, ki so se dose-Jaj plačevale v zlatu, smejo plačevati tudi v srebru z sžiiero. ia sicer 500 odst Kongres narodnih le* )ezni£arjev v LJubljani V soboto in nedeljo se je vršilo v ve-'Iki dvorani Mestnega doma v Ljubljani etno redno zborovanje Zveze jugoslovanskih železničarjev in kongres narodnih železničarskih organizacij. Popoldan v soboto je bilo zborovanje delegatov Zveze, katerega so se udeležili tudi za-uopniki vseh narodnih organizacij in sl-:er Udruženje Beograd z 20, Udruženje Sarajevo z 25, Udruženje Zagreb s 16 in Udruženje Subotica s 4 delegati, odnos-.io delegatinjami. Podružnice in zaupni-Stva Z J 2. so bile zastopane po 94 delegatih. V nedeljo ob 9. dopoldne Je počel redni občni zbor ZJ2., ki ie z enouraim odmorom trajai do 4. ure popoldne. Iz poročila posameznih funkcionarjev Osred. odbora povzemamo, da je imela Zveza ra poslovno leto 606.266 K dohodkov in 432.925 K izdatkov. Društveno premoženje 31. decembra 1921. ie znašalo 316 tisoč 740 K 73 v. Vsa poročila poročevalcev so bila sprejeta z odobravanjem na znanje. Pri volitvah je bil zopet izvoljen za predsednika g. Korošec, podpredsednikom pa gg. Ilešič in Sovre. V odbor je bilo izvoljenih 18 odbornikov, v nadzorstvo 5 tovarišev. Po zaključitvi rednega občnega zbora se je vršil kongres vseh petih narodnih železničarskih organizacij. Zborovanje ie otvoril predsednik centralnega odbora g. Joca Stanojevič, ki je podal podroben referat o delovanju centralnega odbora za izboljšanje gmotnega položaja celokupnega jugoslovanskega železničarstva, povdarjal je, da so narodne železničar-ske organizacije v dobrem namenu stopile v koalicijo z politično stanovskimi /elezničarskimi organizacijami za skupen nastop. Po trimesečnem delu, ki pa ga je izvršilo izključno narodno želez-ničarstvo, odnosno vrhovno vodstvo, so narodne organizacije za svofe delo bile neprestano napadane s strani teh političnih organizacij, tako na Hrvatskem s strani Saveza kakor v Sloveniji s strani Prometne Zveze. Izvajanja g. Stanojeviča so žela viharno odobravanje. Nato je podal poslanec Deržič referat o boju za gmotno zboljšanje in službeno pragmatiko. Ministrstvo saobračaia še do sedaj ni v stanu, ca bi sprovelo predloge stavljene od narodnih organizacij tako za sanacijo prometa kakor tudi zboljšanje gmotnih razmer železničarskega osobia. Vzrok temu je. da obstoje tudi politično stanovske organizacije, ki zasledujejo samo svoje politične cilje. Jasen dokaz sta doprinesla v sedanji koaliciji Savez in Prometna Zveza, k sta direktno onemogočavala skupno delo. Nato je bil sprejet predlog, da centralni odbor stori vse korake pri merodajnih faktorjih za pravično rešitev draginjskih doklad in zaprosi avdljenco vrt kralju, da potom posebne deputacije r.bjasni težko stanje celokupnega železničarstva in bedo med vsemi kategorijami, osobito med delavstvom, in prosi najhitrejše odpomoči. Temeljito se ie obravnavalo o koaliciji jn konštatiralo, da koalicija defakto več ne obstoji, ker se »Prometna Zveza« in razvoju naše ljudske umetnosti*. Priče- j ^ m0raio napeti vse sile, da ne izgubi tek točno ob pol 7. uri zvečer na tehni- j SVojih dosedanjih dobrih šans. Rapid ški srednji šoli, I. nadstropje, soba št. 10. Članarina »Slovenske Matices za leto 1922 znaša 20 Din. Ustanovniki doplačajo razliko med letnino in obrestmi, ki jih donaša plačana ustanovnina. Spored koncerta zagrebškega Pevskega zbora «Mladosti» iz Zagreba v Ljubljani dne 22. maja v dvorani Filharmo-nične družbe. L del umetni zbori: 1.) Ma- Hertha 1 : 1 (0 : 0), Rudolfshiigel : Vie: -na 3 : 2 (1 : 2). Poraz Vienne zakrivi! njen vratar. Simmering : Admira 2 : 2 (1 : 0). II. razred: WAC. : Simmenn-ger Sportvcreinigung 2 : 0 (1 : 0). Ge^-mania : Red Star 1 : 0. Slovan : Rer.n-wag 2 : 1 (1 : 1). ^ Prvenstvo v Maribora: Naizanmr. nične uruiijo. j. um --------, , ------------, , T-> -s nojlovič. Prizrene stari. 2.) a) Josefovič: i Ve!ša prvenstvena tekma med Karlom _____ _ .v .... • -V. -»r _ :« Toma Kf ea trrfi 91 + m Zdrava Marija; b) Milojevio: Moje Lane. 8.) a) Dev: Kvišku plava: b) Hatze: Ve-černje Zvono. 4.) Bcrsa: Prvi snijeg (zbor bez riječi uz gusle, harfu i 2 roga). — n. del narodne pesmi: 1.) a) Grgoševič: U čas dok se akšam čita... (Bosna); b) Stolzer: Ejdemo dim o, idemo... (Medji-murje). 2.) a) Krasna: Od. dekla, dekla.. (Hrv. Zagorje); b) Mokranjac: Mirjamo (Fragment) arangement za muški zbor uz orig. uvod od Ca; c) Konjovič: Pod pednieri — tenor — (Bosna). 3.) a) Canič: in Mariborom se vrši 21. t. m. Internacionalne nogometne tekme v Zagrebu. Na Vncbohod, dne 25. t. m. ir. nato 27. in 28. igra v Zagrebu prvorazredno praško moštvo S. K. «Nusclskv>. Na Binkoštne praznike gostuje pa znano praško moštvo A. F. K.», ki ima v svojem moštvu 7 intemacior.alcev. Oba kluba igrata proti Hašku in Cor-cordiii ter eventuelno tudi proti Gradjan-skemu. Prihodnja številka »Športa* (S) \z- pcuujcil- ICMUl --v/ — / --------------- - . Oj jesenske duge noči (Slavonija, tri var i ide v četrtek to ;e 18. ma;mka. Hči papeža — Lukreciia Borgia (Dalje.) »Kdo je?* vpraša pred vratmi. »Za božjo milost, odprite,* odgovori sonorer. moški glas. Pred vašimi vrati je človek, ki vas prosi usmiljenja. Ali mu ne boste dovolili vstopa, r.iti njegovi slepi spremljevalki, ki je ž njim?* »Povejte svoje ime... ljudem brez imena re smem odpreti...* •=-Imc? Naj ti bo. Nekdaj sem se zval Elija, a sedaj mi pravijo Peter de Arac Z lica šine Naomi vsa kri k srcu, da pOrttaM naenkrat bleda kakor vosek. -.-Njegov brat'* zašepeta. »Odpadnik Maran.* Fa že prihodnji trenutek odpre vrata, ker čuti, da teče v njej ista kri, kakor -r tem človeku in vrh fc<*a govori še o »lepi devojki, in Na-se spomni, da je nekdaj slišala. ria ima o*ixrfev kaatelan alepo vnukinjo. , K^ se vrata odpro, puhne vanje veter s Tibere. Mesec plava met! obia-ki, ki ga sedaj skrivajo, sedaj zopet rronužčajo. . , N£ pragu pa stoji moz ave oraue, ognjen v cm t«lašč. Pri njem Jo deklica kakteih trinajst let, slopa, toda v jvoS leootj aličnf. božiemu anuelm. »Sedai si pod sigurno streho. Silvi-ja!» jej reče Peter de Aranda. To milo dekle nam je odprlo vrata in jih bo zopet zaprlo za nama, tebe pa pove-dem ob roki.* »Vstopita!* spregovori Naomi z drhtečim glasom, »in bog naših prednikov naj mi oprosti, če ne bi bilo prav. kar delam.* Mož s sivo brado oprezno povede slepega dekleta čez prag, potem pa proži" Naomi svojo roko v pozdrav. Ali Naomi odstopi. Tako globok je še v njeni duši bil prezir napram onim, ki niso zatajili vero svojih očetov. Gotovo se jej je zdel prezira vreden ta človek, ki je radi denarja in osebnih koristi izdal svojce. »Ti si Naomi?* reče Peter in nekako zavidno gleda to lepo dekliško postavo in njene žarke oči, čisto drugačne, kakor oči njegove uboge% lepe, toda slepe vnukinje. — »Ti si Naomi, njegova vnukinj"a? Cul sem že o tebi... ali ti mi nočeš seči v roko? Razumem, da so te učili, da me moraš sovražiti, ali pride čas,... pa ne govorim o tem. Kje je on?* »Kdo?» »Abraham, moj brat tvoj ded.* »Tam je v sobi. ali če vas zagleda, bo umrl.* »Pred njega padem in ga poprosim za odpuščanje. Kako sva so nekoč bratski ljubila:- »Ni nieirova krivda, da ie umrla ta ljuba v! Sicer vam pa ne branim, ako era hočete videti. Zdi se mi, da prihajate s prošnjo, in prosilca stari Abraham še nobenega ni odgnal od svojega praga... Vstopite, to siroto pa prepustite meni. Najbrže ni potrebno, da sliši, kaj se bosta menila z dedom. Morda bi škodovalo njeni duši. Pridi, drasra uboga Silvija, k meni...» Silvija je rada ostala pri Naomi. Tako jej reče: »Ti si dobra. Treba samo, da slišim glas človeka, pa že vem, ali je dober ali ni.. .* Peter de Aranda se zahvali Naomi s pogledom in stopi potem k vratom, vzdihne in jih odpre. »Kdo je? Ali si ti, Naomi? vpraša stari Abraham, ki je med tem že zopet sedel za svojo mizo. O, pa to je tujec!...» . »Tujec, in vendar nisem tako tuj, odgovori Peter de Aranda. Človek sem, ki ie nekdaj bil mil tvojemu srcu, brat moj!... Ali me več ne poznaš?* In razširjenih rok se bliža starcu. Ta pa vstane in zdi se, da je zrastel za glavo, in da mu je lice kakor oka-menelo. »Ali vstajajo mrtveci iz grobov?* vpraša z mrkim glasom. »Ali prihaja dan sodbe nad pravičnimi in krivičnimi? Ne poznam te! Sličen si človeku, ki mu je v nekdanjih srečnih časih pripadalo moje srce. Toda tebe ne pc znam. Ti nisi on.* »Abraham!* klika« "-osečim kla- som Peter. »Pokoplji svojo stavo raržnjo. pozabi ta čas, da si Zid, jaz pa... bog mi je priča, kolikokrat sem obžaloval" svoj čin, ker nisem našel sreče, ampak sem bil prevaran, stokrat prevaran v svojih sanjah.* »Celo življenje so samo sanje, ki varajo. Pojdi' in spavaj dalje svoj spa-nee. Ni dobro buditi se iz njega.* »Ne muči me, brate moj. Prišel sem. da te prosim za nekaj, od čegar jp odvisno moje življenje.* »Kaj. ti prosiš?* klikne stari Abraham zateglim elasom. »Kaj naj prosi veliki, močni, vpliviu. bogati papežev kastelan Peter de Aranda od starega, revnetra, preziranega Žida Abrahama?* »Radi vnukinje Silvije. Težko je, kako ti povem v nekaj trenutkih ve to, kar sem preživel v tolikih letih. odkar se nisva več videla. Ros je, da visoko napredoval, toda... to m v*e... Veš morda, da še sedaj često plačanci skoraj vsako noč prihajajo v židovski del mesta, da zadovoljijo svoiemu pohlepu, krvoločnosti m ia«.-vratnosti? In še nikdar «9 rf<> ustavili pred tvojo kočico, da h napami tebe ali tvojo vnukinjo Naomi.* Starec strep^a, toda trdno odgovori: »Ne zahvaljujem se ti za to zaščito, Maran. Ne potrebujem je. Naju ščiti bo?.* . . v , j ' »Tudi jaz =em ime! hČerKO,* narta- j ljuje Peter de Aranda, ne ua bi se i brigal za starčeve besede. »BiU re moj ponos, moja sreča, in priinam ti. zaradi nje sem stremil po begasi*. uspehu, po vsem. zaradi česar si m'' prekleL Svojo vest sem obremenil i mnosrim činom v korist svojega £"-spodaria in sedaj zato marsikatere noč ne spim. Toda bog me je kazno val z onim orožjem, s kakršnim sem se boril. Nekega dne mi je mojahc~r ka priznala, da je mati. Zapeljat J« je neki lopov. Njegovega imena mi 'i hotela povedati. Gotovo ga je ljubi:., zakaj niti v onem strašnem času ga I ni proklela, ko se jej je rodilo -o i dete, deklica, koje življenje je m o.* I hči plačala z lastnim. Vidiš, >>-; 'ham. tako me je kaznoval bog. Ah zadovoljen r.ad mojo bedo, nad mo;o žalostjo, ko sem skoraj zblaznel o t mrt^aSkem odru svoje hčerko? .,.» »Obžalajem s teboj vred izguba mladega žMjenja. Vendar se pa no-tiš, Maran, če misliš, da je to rr.n,-vanje božje. Moj bosr noče trivete Kčor misli, da je to čital v naših knjigah, sc moti.* N*kaj stoji Peter de Aramia n«firemično, »emastan bolečine. ?•> tem nadaljuje svoji? pripovedovsMj.: »r.cl*«U EM j" nova nesreča.^ >u-s SSvtja. moja "n^^ca, m« je ls (rrojlmi nedolžnimi očmi. pa j videla, samo sliHia. Rodila « 2'-ishpa!* | cBb^cr onemu, ki te M jvi^i zrd«ga Sove$kes» žMiimia.* Domače vesti * španski zastopnik pri kraljevi po- j tovaneicam na liceju i ki SP Sorodnik romunske Llfc H Je ^naslednik Alfonz bo I U^dJ*. p-* kolu ^^ I in Gotoveljsko. roki, španski i— kakor poročajo iz Beograda — zastopal španskega kralja pri poroki Nj. Veličanstva kralja Aleksandra s princeso Marijo. * Zdravstveno stanje princezinje Elizabete, soproge grškega prestolonaslednika, se je včeraj zopet zboljšalo. Včeraj dopoldne so se sicer v Beogradu razširile vesti, da je princezi-nja Elizabeta že umrla, kar pa se je izkazalo kot neresnično. Romunska kraljica Marija je že odpotovala iz Bukarešte v Atene k svoji bolni hčerki. * Minister dr. Žerjav na Gorenjskem. Včeraj se je odpeljal minister dr. Žerjav v Begunje pri Lescah, na okrepčilo v svežem gorenjskem zraku. Zdravje se mu je zadnji mesec tako popravilo, da je polagoma bolj in bolj zanuščal posteljo, včeraj pa so mu moči že dopustile, da je po tolikih mesecih nrvič šel kot rekonvalescent v prosto naravo, da zavžije svežega zraka. Po mnenju zdravnika se bo ministru Žerjavu zdravje že v kratkem času tako okrepilo, da bo zopet mogel prevzeti vse svoje posle. * Povratek naših iz Rusije. Vsled intervencije člana nase delegacije _ v Genovi, profesorja Dragoljuba Iliča, je predsednik ruske delegacije, Cičerin, takoj izdal ukaz ruskim oblastem v Moskvi, da brez odloga dovolijo povratek v domovino gotovemu številu •naših državljanov po seznamu, katerega je predložil gosp. llič predsedniku ruske delegacije. * Nov srednješolski zakon. V ministrstvu prosvete so se pričela včeraj posvetovanja glede novega srednješolskega zakona. Posvetovanj se udeležujejo po en zastopnik vsake pokrajinske uprave in vsake sekcije profesorskega udruženja. Prosvetni svet je zastopan po treh članih. * Uradne ure pri okrajnih glavarstvih. Po odredbi predsedstva pokrajinske uprave za Slovenijo, so se uradne ure pri oddelku za notranje stvari in pri okrajnih glavarstvih preuredile tako, da traja delovni čas od i/iS. do 14. ure, ob sobotah pa od ' 1A8. do %14. ure. Ob nedeljah in praznikih se s strankami De občuje. * Nov gerent in sosvet okrajaega zastopa laškega. Dosedanji gerent okrajnega zastopa laškega in vsi dosedanji prisedniki gerentskega sosveta so razrešeni dolžnosti. Na njih mesto so nanovo imenovani: za gerenta notar Avgust Drukar, za- prisednike električna centrala po enoletnih pripre-. vab dogotovila napeljavo električnega ( toka iz svoje centrale v Spodnjih Rojah liceju malo akademijo. |.;n polkom maja krasno razsvetlilo se-dem va6i in dve cerkvi — št Petersko < Gospodarstvo za tam- mači zabavi. Ravnatelj g. Stippa se je v , kajSn;e va5i je. da si sedaj lahko nabavi- . imenu Cehinj zahvalil za ta prisrčni spre- j0 električue motorje za pogon kmetij- jem, za gostoljubje in za krasen večer, skih gtrojeV jenke | slopja ko galerijo iu tobačno tovarno, ob 5. uri | v Levstikovi ulici kašlja petero fantov ,1 funt šterling. ▼ Španiji 1 zlat dinar je ! 1 pesetas, v Italiji 1 zlat dinar je 4 lire. i V Nemčiji- Avstriji, Madžarski. Češko (slovaški, Rumuniji, Bolgarski, Grčiji. I Poljski in Turški pa se od 16. aprila t. I vrši plačevanje konzularnih taks p-> rela eiji. bi se izračunajo na bledeči način: t zlat dinar je enak enemu švicarskem'.. ,, | franku. Po tem izračuna naše inozemska .^cf*,^" i zastopstvo IS., odnosno zadnjega vsake vsem utemeljeno. Za upravičenost take- » i« ma^l srednii kur: UVELJAVLJENJE TERJATEV PROTI STAROAVSTRIJSKLU DOLŽNIKOM. Pod tem naslovom se ie v št. 110, »Jutra* ugotovilo, da je vtoženic staro-kronsklh terjatev naših državljanov p;o-avstrijskim dolžnikom v neminaino jugokron v do- ...... predstave _ i _---- - Zagreb, odkoder potujejo preko Basra I i-azEjt,, M katere ne milijo ne oni. ne one. Obe stranki sta srečni in veseli, ško- ga tožbenega zahtevka govore še nadali ni pravni razlogi. Eden niih ie nujno potreben, uporaba retorzije napram avstrijski iudikaturi. Retorzija jc meddržavno priznano brambno sredstvo države, kadar postopa tuja država krivično z njenimi državljani. Napadena, država se v Dalmacijo in Dubrovnik. * «Uničenje 30.000 družin Jugoslovan. : do pa ima g. Dolinar. na čegar novi ate-narodnostU. Prejeli smo: Pod gornjim jjerskj kolibi so vasovalci okrušili dva naslovom je prinesla »Jugoslavija* čla- 10ela. nek, kjer se med drugim zaletava tudi i * p0Jina nabiralnica Dragomelj. V v ljubljansko centralo organizacije voj. , i>rasomlju pri Domžalah je bila včeraj invalidov. V odgovor ugotovimo slede- j 0tvorjena poštna nabiralni«, k; spada če: 1.) Clankar, ki tako napada, naj po- , v 0kraj pošte Domžale, kateri je tudi ve svoje ime. da vemo s kom imamo I podrejena. Zvezo bo imela po trikrat na j n opravka. 2.) List, ki sprejema in obilja ; uden, ia sicer v toreU, četrtek in soboto j ga meseca, koliko je znašal srednji kui i švicarskega franka v devizi Curih a', • Ženeva za čas od 1. do 15., odnosno oc! IG. pa do konca meseca napram valut one države, v kateri se nahaja naše zs Istopstvo. Tako izračunan srednji toča. jod 1. do 15. velja za pobiranje konzular- nimi ui tav.jai... ----- | ^ uk 16 do k(mca meseca, a srec brani s tem, da _POstopa^enako M slab- .»J t*. ^ pMe mefeca valja take napade na organizacijo vojnih in- j * Vremenska katastrofa v Rog. Slatini. validov, ne da bi se preje informiral o i preteklo soboto je močna, toča v Rogaški stvari, ravna, milo rečeno, zelo nepremi- i ciiat;ni nnjčila vse poljske pridelke, v ne-šljeno in ne koristi ne stvari, ne sebi. jdeljo pa. se je utrgal oblak, ki je poplavil i Clankar, ki ga po slogu čisto lahko spo- ; meBto in okolico," tako da je bil oviran j znamo kljub temu. da je ?lezel za plot - - - — • ' " J! uredniške tajnosti. Clankar — ali recimo kar naravnost g. Ivo Mežnaiič — meče najrazličnejše stvari v en koš in se povzpne do predrzne trditve, da je vsega, kar pri invalidih ni prav, kriva ljubljanska, centrala invalidske organizacije. Pravi namreč doslovno: »Svoje maščevanje so začeli izvajati v prvi vrsti pri najnesreč-nejših, to je pri vojnih invalidih, njih nj]j jZpod vlaka razmesarjeno truplo pri- ..-1U oUn^nh v A niffi vr^t' n?l SO —a!. l.n»nrnmii io rlelr rt^rfiT.l.l še) t državljani napadujoče držav Uspeh ne izostane: prej ali slej se povrne zndnja na pot pravice. Tako krivico dela našim državljanom ! avstrijska judikatura, ker uporablja na med našimi in avstrijskimi državljani, giaseča se na stare krone, izvršilno naredbo svojega drž. urada za finance z dne 26. marca 1919. št 191. S to vplačila v prvi polovici prihodnjega meseca. da se na ta način doseže primerne,; ša relacija posameznih nestalnih valu napram zlatemu dinarju. = Kmetijska podružnica v Ljubljari. ;ki se je organizirala v zadnjem času. h* ;če po'svojih močeh vplivati na izbolj-Išr.nše gospodarskih prilik v območju Ijn-' ta namen želi pod-vrtnarstvo, krr je ta naredbo se ie svoj čas ob|bljanske občine. ž!zosaniu starih kron v Avstriji odredi- ' pirati pred vsem ______________________________- . ,o Tbodi novožigosana krona enako .troka v Ljubljani najbolj zastopana. Po celo Železniški promet. Zaradi neurja se i " . z,ati To je Avstrija mogla ; sestnikom vrtov manjka danes priprav - tudi ni mogel vršiti napovedani demo- j 1 ' . notranjedržavni pro- nih moči; za obrezovanje in cepljenj kratski shod. ! uesreuran a ,, * Smrtna nesreča na železnici. Posestnik Josip Bučar z Vrha pri št. Jerneju je preteklo soboto pripeljal svojega sina v blaznico na Studencu. Imel je menda opravka tudi v Ljubljani, ker se v soboto ni vrnil domov. V nedeljo pa so pot met kjer more na mesto prejšnje zlate!drevja in trt. za cepljenje vrtnic, za zve- mex, "i .. ____:_:„ M^jnhn« in itrnnl,en«> trt m za razna dru- vdovah in sirotah, v drugi vrsti pa so jim prav prišli uradni sluge. Invalidske naredbe in naredbe o začasni pomoči so zmešetali v en začasni zakon, ki pa je takšen, da se nihče iz njega ne spozna kdo ima in kdo nima pravice do invalidske pokojnine. Pri zadnjih nadpregledih so spoznale komisije za 25 odst. več invalidov, pokojnine pa se ne izplačajo niti težkim invalidom, še manj pa invalidom z 20 do 50 odst. delanezmožnosti. Mogoče je, da ljubljanski invalidi, in oni iz bližnje okolice dobe vse. kar jim gTe po začasnem zakonu, toda invalidi, ki so oddaljeni od Ljubljane, pa lahko poginejo. Za tako ravnanje pa se lahko vojni invalidi zahvalijo svoji moderni organizaciji (centrali v Ljubljani).* To trditev imenujemo nizkotno dema-goštvo. Kljub temu, da pisec članka ve, kaj vse je storila organizacija za ureditev invalidskega vprašanja, kljub temu, da- člankar kot bivši predsednik organizacije vojnih invalidov ve, da organizacija ni pokojninska likvidatura, je vrgel pa "ravnatelj trboveljskega premogov- to trditev v javnost s prozornim name-nika Friderik Drolc, postajenačelnik | nom, vzbuditi med invalidi po deželi od- letnega moža, kateremu je vlak odrezal obe nogi in eno roko. Neznanca so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu, kjer plan je in škropljenje trt in za razna dri državne veljave in tuje upnike "obvezne Iga vrtnarska dela. Podružnica hoče tem moči na ta odredba ni nikoli imeti mo- jnedostatkom pomagati na ta način, da sla. valute uvesti tudi steklene črepinje. Med 'nastavi sposobnega vrtnarskega porcof-Pozneje ie avstrijsko vrhovno sodišče i nika, oziroma vrtnarja, ki bo priglašenim s proslulo "razsodbo z dne 21. oktobra i strankam opravljal potrebna dela pro, 1919 R 1 115/19 začelo to naredbo (pov-! določeni plači. Ker mora ta pomočnik to sem'krivično) uporabila« tudi za med-iliko zaslužiti, da se lahko preživlja, ;r. državno-pravne slučaje. Vendar se je iz. seveda od mestnih strank odvisno, a! nrcvidnosti dodalo, da bodi tako «do ga bodo b potrebnimi deli zadostno pod- ^ . . Trboveljska premogokopna d. d. je sklenila na svoji 49. glavni skupščini, d.i se na kupon št. 9 za pretečeno leto iz ! plača v ime dividende 48 jugokron po ; čenši od 1. junija. Nadalje se je skleni!" .Alojzij Basa, trgovec Josip Osolin, brivec Blaž Zupane, trgovec Rudolf Simonišek, župnik Jakob Gašperič, veleposestnik Alojzij Šmid, rudarji Florijan Majdič, Ivan Jazbec in Franc Gabrič ter posestniki Mihael Hrastnik, Franc Koren, Blaž Babic, Jurij Kranjc in Ivan Pust. * Ureditev poštnega prometa. y ministrstvu pošte in brzojava se vršijo konference delegatov poštnih direkcij v svrho, da se primemo uredi poštni promet v notranjosti naše kraljevine kakor tudi promet z^ inozpm- j pripravljena stara škatlja, katero je prilivom z ozirom na novi železniški | neg|a včasih druga stara škatlja, včasih por proti lastni organizacijL Clankarju je gotovo znano, da glede pokojnin invalidi v Ljubljani pa najsi bodo tudi člani centralnega odbora, niso nič na boljšem nego invalidi po deželi. Sicer pa njemu ni za invalide. Hotel je le vreči blata na poštene ljudi, da bi laglje kje zlezel na stolček. Mi pa bomo poskrbeli, da bo blato odletelo nanj, kakor mož zasluži Centralni odbor. * Mi pa ostanemo, kakor smo b'lL Enkrat. ne. teden prihaja v Ljubljano voz po smeti. Pred hišnimi vrati že čaka skrbno vozni red, ki stopi v veljavo dne 1. junija 1922. * Direktni vlak Praga - Zagreb. Kakor se poroča, bo direktni vlak Praga - Zagreb preko Madžarske uveden J. julija. Poleti bo vozil ta vlak do Bakra. * Obnovitev mednarodnega donavskega prometa. V pondeljek zjutraj ob 7. je odrinila z Dunaja, od Prater-keja, prva. ladja, ki vozi osebe, prtljago in ekspresno pošiljatve naravnost v Beograd. Vmes ee parnik ustavi v češki Bratislavi, v madžarski Budim-pešti, potem v Mob.ačn. Bratinu, Al-tnašu (kjer lahko prestopiš za OsijekV Vnkovaru. Novem Sadu in. Zemunu- pa brhka služinka. Širok prazen voz se priguga. Predpotopna prikazen. Voznik pograbi staro škatljo, ono prvo, in jo prekobali čez voz. Oblak prahu se dvigne solidnega tečnega prahu, kakor žgalni dar. Veter zapihlja, celi tovori smeti sfr-le z njim. Pepel, ki si ga spokorniki ne trosijo več na glavo, kakor v starih časih, najde po tej pri nas nikakor nenavadni poti svoje mesto na grivah in plešah. Veter z Jezice ali z Rožnika poskrbi da dobi vsak udeleženec pošteno svojo porcijo bacilov, brez protekcijc. Tako je bilo v Ljubljani za. časa kongresa, tako je ostalo izza kongresa in tako bo ostalo na vekomaj, amen. Magistratni strankarji so se sicer pred volitvami usti- Beogradu. Od ^ ^ bodo uvedli razne nove sanitarne plovbo sindikata btio u4o0;°' kj socia in socialne napredne teči — toda najvaž- no r„.. _ , . Ttjnm \ ' Dunaia! občinske zadeve so zanje zapeča- daj vozi ekspresna | J, knjiga. Njim ^ najvažnejša Mestna ' hranilnica. * Iz «Uradnega lista«. »Uradni list* pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v štev. 49 uredbo o razdelitvi države na oblasti, zakon o obči upravi ter zakon o oblastni in srezki samoupravi. * Gibanje naših pomorščakov. Kakor poročajo iz Bakra je Zveza jugoslovanskih pomorščakov lastnikom ladij predložila zahtevo za zvišanje plače in sicer častnikom za 600. moštvu za 500, mornariškim vajencem pa za 300 dinarjev mesečno. Lastniki ladij so izjavili, da odgovore na zahtevo do konca maja. Gibanje obsega vsa naša brodarska podjetja obalne plovitbe. Ministrstvo za socialno politiko je prevzelo posredovanje za poravnavo. * V Avstrijo se je preselil bivši mariborski trgovec Gaisser. Njegovo trgovino s papirjem je prevzel Idrijčan Sas. Gaisserjeva trgovina- je bila na glasu kot zagrizeno nemška in ie zato izpremembo samo pozdraviti. * Pasivna resistenca v železniških delavnicah v Mariboru traja še vedno. Sim-ptomatično je, da se vedno več delavcev javlja bolnim. V pondeljek jih je bilo 120. v torek že 150. * Električna naprava v Št. Petru. Iz St. Petra v Savinjski dolini poročajo trikrat na teden in obratno iz Beograda. n^Ttgor. Doli v pondeljkih, sredah in petkih, nazaj v torkih, četrtkih in sobotah: I. m 11. razred, s spalnimi kabinami. Vožnja je preračunana na 48 ur. — Oseom mednarodni donavski promet je pričal torej po osmih letih iznova. * »Slovenski jug5 v Krakovu. Kakor nam poročajo iz Krakova, so jugoslovanski dijaki ustanovili tamkaj reprezentativni akademski klub »Slo-venski jug>, ki ima namen in nalogo: zbližanje poljsko - jugoslovansko Klub bo po svojih močeh delo^l na lo, da širi med poljskim narodom poznavanje naših razmer. * Gojenke višje dekliške šole v Pragi, ki je znano vzgajališče češkega ženstva, so napravile izlet v Jugoslavijo in so se dva dni mudile v Ljubljani. Gojenke, 28 po številu, potujejo pod vodstvom ravnatelja Stippe, prof. Hickla in dveh profesoric. V Ljubljano so dospele preko Bleda, kjer pa žal niso imele ugodnega vremena. V Ljubljani so jih na kolodvoru pozdravile pod vodstvom ravn. Juga gojenke našega Iiceja in ženske realne gimnazije. Stanovanje ze gojenke je bilo preskrbljeno v »Mladiki*, prehrana pa v »Gospodinjski šoli*. Prvi dan so si izletniki ogledali mesto in muzej, zvečer pa »o nriredile slovenske eoienke češkim celiski »Novi dobi*, da i* identičen s posestnikom Josipom Bučarjem. Kako je Bučar ponesrečil, ni znano. * Tragična smrt. Posestnik Josip Bučar z Vrha pri Št Jerneju na Dolenjskem, je pripeljal v soboto svojega umo-bolnega sina v blaznico na Studenec. V njegovem spremstvu ie bila tudi hčerka Josipina, ki je šla po opravkih v neko hišo v Gorupovi ulici. Ko se te vrnila, ni našla več svojega očeta. Poizvedovala je zaman za niim ln se končno vsa potrta odpeljala domov. Njenega očeta so našli včeraj mrtvega. Prišel je na dosedaj nepojasnjen način pod vlak, ki mu je odtrgal obe nogi in eno roko. Nesrečni Bučar je obležal seveda na mestu mrtev in so njegovo truplo prenesli v mrtvašnico k Sv. Krištofu. * Konj je težko poškodoval Franca Franka, nastavljenca cirkusa Renlow, ki se mtidi sedaj v Mariboru. Frank je peljal konja na sprehod. 'Močni cirkuški konji so bili nenavadno nagajivi in ko se je enemu preveč približal, ga je udaril s kopitom po glavi, mu skoro odbil desni uhelj in prizadejal na glavi tako težko rano, da je morala posredovati policija. * Kaznovana neprevidnost Lastnik graške trgovske agenture. neki L. ima v Radvanju pri Mariboru svoje posestvo in je zato večkrat prihajal v Jugoslavijo. Pri neki taki priliki je prinesel s seboj 4 damske ure in dva obeska, kar pa je hotel skriti, a se mi ni posrečilo. Da bi se rešil posledic, je skušal službujočega Wranglovca podkupiti, a se mu je tudi to ponesrečilo. Gradčan je moral za svojo neprevidnost plačati 20.2 Din carine, 4000 Din kazni in 100 Din pristojbine, od sodišča pa je bil zaradi poskušenega podkupovanja obsojen na 150 Din globe. * Zaradi razžaljenja veličanstva se je pred mariborskim okrožnim sodiščem z v govar'al v tajni obravnavi 541etni delavec Matija Matej iz Kroga v Prekmnrju. Obsojen je bil na tri leta ječe. * Hajduštvo v Sandžaku se je v zadnjem času zopet zelo razpaslo. Orožniki, med katerimi je tudi več Slovencev, so skoraj neprestano na pogonu, ki pa je večjidel brezuspešen, ker gre hajdukom na roko del domačega muslimanskega in arnavtskega prebivalstva. Kakor nam poroča naš naročnik, slovenski orožnik iz Prijepolja, se je pred dnevi pojavila nova močna razbojniška tolpa, ki šteje okrog 80 ljudi in ogroža vse življenje za-padnega Sandžaka. Požigi, ropi in celo umori so na dnevnem redu. Zandarmeri-ja bo morala dobiti izdatno pomoč, da bo mogla iztrebiti te škodljivce človeške družbe. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA Pri nadaljnjem žrebanju so bile v petem razredu tretjega kola državne razredne loterije dne 12. maja z večjim dobitkom Izžrebane naslednje srečke: št. 3799 z dobitkom 2000 Din, št. 4103 1000 Din. št. 5180 4000 Din. št. 7508 1000 Din. št. 8629 2000 Din, št. 8967 2000 Din, št. 11.364 10.000 Din, št 13.556 1000 Din, št. 15.077 4000 Din. št. 18.247 2000 Din, št. 18.737 1000 Din, št. 21.221 4000 Din, št. 27.049 4000 Din, št. 29.649 6000 Din, št. 32.133 2000 Din, št. 33.747 1000 Din, št. 36.043 2000 Din, št. 36.066 2000 Din. št. 36.702 1000 Din, št 37.735 6000 Din, št. 38.754 1000 Din, št. 42.436 2000 Din, št. 47.519 2000 Din, št. 48.778 4000 Din, št 48.973 2000 Din, št. 53.363 1000 Din, št. 53.489 1000 Din, št. 54.358 20C0 Din, št. 55.076 4000 Dm, št. 59.270 1000 Din, 5t. 65.540 1000 Din, št. 65.922 20.000 Din, št 66.568 1000 Din, št. 67.236 1000 Din, št. 69.568 2000 Din, Št. 71.227 4000 Din, št. 72.319 2000 Din, št. 76.365 2000 Din, št". 80.758 4000 Din, št. 80.906 4000 Din, ?t. 83.368 2000 Din, št. 83.656 2000 Din,; št. R4.463 1000 Dhl, št. 91.145 1000 Din, i t-amkaimva 1 5t. 95.071 1 Rim 36o — 365, Lon na priziv sodbo razveljavilo in v razlo- j don 303 _ 307> pariz 612 — 620, Pras • gih spoznalo čl. 271. gladko za uporaben.: J32J5 _ 133( Curih 1300 _ 1315, votu Avstrijsko vrhovno sodišče pa je s sod- j u. do]ar 65i50 _ 67-50_ 20 K v zlatu bo z dne 31. januarja 1922 OB II 995/22 j ,Q0> iire m prizivno sodbo zopet prearugačilo, se, Trg ob.tna banka 6230 priključilo nazoru prvega sodišča, spo-' znalo čl. 271. in vsako drugo določbo mirovne pogodbe za neuporabljivo, uporabljivo pa avstrijsko avtonomno zakonodajo, t j. naredbo z dne 26. marca 1919. Ves sodni polog ne zadostuje danes našemu državljanu niti za kritje pravdnih stroškov, dasi se je v treh instau-cah vršila ena sama ustna razprava pred Brodska banka 85 — 86. Hrvat, eskomptna banka 185 — 186.50. Jadranska banka 355 — 360. Jugoslovenska banka 110 — 110.50. Ljub. kreditna banka 230. Slavenska banka 120 — 123. Praštediona 1160 — 1170. Rečka pučka banka 115 — 117. Srpska banka 177.50 — 177.75. okrajnim sodnikom. Tako upropašča av- Eksploatacija drva 136 — 142 strijska judikatura sistematično naše na-cljonalno premoženje. Svojo sodbo z dne 21. oktobra 1919. je avstrijsko vrhovno sodišče opravičevalo s tem, da bi bil avstrijski dolžnik, ki prejema svoje terjatve v novih kronah, ruiniran, ako bi moral plačevati svoje dolgove v boliš! valuti. Isti argument veljaj za naša sodišča: naši upniki bodo ruiniran!. če bodo prejemali svoje teriatve v drugi, 25krat slabši valuti, kakor morajo v njej plačevati svoje dol-Avstrija, ki negira obveznost in gove. uporabljivost mirovne pogodbe, nas živa k nadaljevanju vojne na polju dikatura; mi se odzovemo. Goranin 152.50. Narod, šumska industrija 132.50 -- 13? Našička industrija drva 117 — 122. Gutman 350. Slavonija 128 — 131. Ljub. strojne tovarne 217. Trbov. premog, družba 265. Beograd, devize: Dunaj 23.80 - 23.90, Pariz 607, Budimpešta 9. Rim 359. Praga 132.50. London 247, Bukarešt 403--. Curih 1300, Dunaj 0.74. Tendenca čvrsta. Dunaj, devize: Zagreb 34.52 — 34.5?. !z' ; Beograd 137.88 — 138.12, Berlin 34.321-1 _ 34.42Budimpešta 12.46V2 -' 12.521/0, London 431.75 — 432.25, Milan --S 509 70" — 510.30, Newyork 9706.50 — TRŽNA POROČILA. 9718.50. Pariz 884.50 — 885.30, Prag? Novi Sad, 13- maja. (Produktna bor- 1*4.90 _ 185.U). Soiija 68.95 — 69.0-■>a) Plenica baška odnosno sremska (78 j Varšava 2.373/< — 2.41 */4. Curih 1848.75 ............_ 1851.25; valute: dolarji 9656.50 - 9668.50. levi 67.95 - 68.05, marke 34.371 . — 34.67%, funti 428.75 — 429.25, franc. franki 880.50 — 881.50, lire 506-20 -506.80, dinarji 137.48 — 137.72. poljskr marke 234 — 2.38, ieji 66^4 — 67-f*. švic. franki 1838.75 — 1849.25, češke krone 184.64 — 184.85. madž. krone !2.4=> — 12.51. Praška borza radi praznika Sv. Ne-pomuka ni poslovala. Curih: Berlin 1JB5, Newyork 524, Len - kg z 2 odst primesi), zaključena po 383.75 Dm; ječmen baški (63 — 64 kg), ponudba po 300: oves baški odnosno sremski. ponudba po 290; koruza ab Novi Sad, zaključena po 270; moka št 0, ponudba po 537.50; svinjska mast, baška postaja, netto, ponudba po 2100 Din. = Plačevanje konzularnih taks. Za konzularne takse, katere pobirajo po zakonu 0 taksah (člen 34. pravilnika) naša inozemska zastopstva, je določeno plačeva- _____ nje v zlatu po kurzu, ki ga določa fi- don 23.35. Pariz 47.97, Milan 2/-32, Pra -nančni minister. Zadnja naredba finanč- j ga 10, Budimpešta 0.6S, Zagreb 152. nega ministrstva z dne 8. julija p. L do- j Varšava 0.13, Dunaj 0.525, avstrij. žig. loča. za zlati dinar sledeče uradne kur- krone 0.550. ze inozemskih valut, in sicer: v Franciji i Berlin: Italija 1498.10 — 1501.90,Lan- 1 zlat d'nar je 2 francoska franka, v Bel- | don 1257.40 - 1266.60, Newyork 28J.H siji 1 zlat dinar je 0 belsrska franka, v ! _ 282.86, Pariz 2596.75 — 2603.25, Sv: Sviri 1 zlat dinar V 1 švicarski frank, i ca 5418.20 — 5431.18. Dunai 2.93 — ?.V7. Zedbrsnih državah 5 zlatih dinarjev 1 Praga 540.80 — 542.20. Budimpešta 3G.5" jc I dnh. v Angliji zlatih dinarjev ie \ - 3&S5. Sofiia 20620 — 50- ,, , .. ce(r . v ^eh se ie bliskalo, kakor žerjavica [ okno sem sedela, gledala na dvorišče in ves cian plakala Nje- BRANI SLAV NOŠIC: 59 | ^/nneoTpriptledniSleedahso jo mkopoliie solze, gove besede so mi zvenele v ušesih: »Pazi s,danejrn nAUAfetAnotnfl teto i £ 5a ta ni mogla niti hoditi. Mimoidoči tretjepozivnik kaj slabega, ko se vrnem.. Starka je zdaj m zd* odhajala z DOVClSlOpetnajSlU ! da cprestaa m nn™"m®.k hiše, da nakupi potrebne jedi ter pripovedovala, kar je videla ... __'pogleda dekle z in sli§aia. Slišala sem o porušenih hišah, da leži vsa hišna Tragedija naroda. ; ^aj . dek etu P ače od nuaza^ ^^^ m ^ S ^ ^ ^ ^ v ^ zakle- 7tmaj se oglasijo madžarske besede, pomešane r besedami: | -E, zima m trpljenje, ne ve, Kje . nien0 v cerkvi in tresla sem se po vsem telesu. Vsa radostna kruh, kruh. Najbrže mi je siarejšina poslal kruba. Stopim k mu odgovarjam. otroci? Vsi so se vrne nekega dne starka domov komaj se«i jo spoznala, vratom, da odprem. Mislila sem, da mi pomol: hleb skozi; .Le ne p^eumau. . KajvejM , onem , Vstopi in zaklene vrata za seboj. «A h cujes?» Nisem je raz-spranjo, toda skozi ozko odprtino porine on odl zunaj nogo^ ; se izguM, morda s se Mn j* ^ ^ n okno m pravi: Slusaji Prsiluhnem m Z rameni se upre v vrata in stopi v sobo Sam je bil, pod svetu.»g je , se ni na nas. Hitro je I res zasbsim grmenje topov. ^ pazduho ie nosil hlebce ter mi ga ponujal. Hotela sem zakn- j Starec je govori, issreno, ---------- __ . in nn, -----------VT-"' uui. oiKiaiia »— ----------------vjne porušene nisc, razmetane atvau ui.w, i'««^ hočete od mene?* sem šepetala _0» s^na I kako s^abež — ~mc ^ straže in pomoč, a glas me je zapusti!. S silo ^m se skušala oprosnh spode v se spomnim starke, ki je dobro poznala njegove roke in s pestjo sem ga udarih i po h<». Vzbesn za ~ ^ umivala na mrtvaškem odru. Vedela sem, grabi me s svojo strašno roko m trese, ob tla. Obmolknila | mo.o^mater ^ ^^ gem ge k njej- Na§la sem io doma in sem, padla in polile so me solze... ; .. - vpdala Tolažila me ie in pomilovala ter me sprejela S težavo je obvladala bolest, s katero je P^ivbaazopet, se j izpovedalla. lom;znam ^ ^ ^ iznova vse dogodke, ki so jo popolnoma urud^Zgtoi o | v svojo ta* um gabcu, sem ostal - -= - se je njeno Čelo, oči se zalile s solzami, koščena rocica je Organizacija jugoslovanskih nacionalistov v Ljubljani ie dobila lastne prostore v hotelu «Soča» St. 1, kjer je otvo-rila 16. t. m. pisarno. Opozarjamo vse Niti ganile se nisva, še manj sva se upale dihati, da bi pac ne preslišale nobenega poka. Zvečer se je vnela bitka, toda naši niso prišli v mesto. »Dal Bog, da bi preživele nocojšnjo nočs se križa starka vsa v strahu. Molče sva se sporazumele, da naju davi strah, kaj bo nocojšnjo noč, če se sovražnik maščuje nad nami sirotami Preko glave sem se pokrila z odejo, toda zaspati nisem mogla. Vso noč nisem zatisnila očL Tudi starka ni spala. Ves čas sem slišala kako šepeta in zdihuje, i najbrže .ie molila. (Dalje prihodnjič.) Obiave Gospodarsko in izobraževalno dru- iPOaerSKV iti ~ . ma IV. ... .... --- - štvo *s dvorski Okraj vabi svoje člane | nacijonalr.o čuteče Jugoslovene, da pri-1i« no tiiib upeljane goste k predavanju j stopijo k organizaciji. V pisarni se «ra-o dr živka Lapajneta, ki bo govoril o i duje vsak dan od pol 12. do pol 13. m lemi: .Stanovanje malega državljana, v Ud 15. do 18. ure. - Odbor Onima, v soboto, dne 20. t. m. ob S. uri zvečer v J Ljubljani. sostilni pri »Zlatorogc. Gosposka ulica j * Dobrodelna loterija Kola jugosloven- Obilne udeležbe prosi odbor, * Einsteinova teorija. Društvo «Soča» v Ljubljani opozarja svoje člane in vse prijatelje društva, da predava v soboto, 20. t. m„ ob pol 9. uri zvečer v prostorih hotela Lloyd gospod prof, dr. Cadež o Eeinsteinovi teoriji. Ker bo predavanje zelo zanimivo in podučao, vabimo k efeilni udeležbi. * Tombola Sokola 11. v Ljubljani. Živahno jn napeto se pričakuje nedelja 21. t .m., ko bo popoldne ob 3. uri zanimiva javna tombola na Kongresnem trgu. Ker pa gotovo vsakdo brezdvomno želi priti na tako lahek in cenen način do krasnih glavnih dobitkov, koiih je sedem, bo poskusil samoumljivo ta dan svojo srečo. Kdor ne kupi tablice, ne bo zadel. Vsak ms riskira le 2 Din, da si ne bo mogel eeiiati. Kupite nemudoma, ker omejeno število tablic gre h koncu. Eventuelni prebitek se bo porabil za prepotrebne oblekce našemu naraščaju, del pa je namenjen za zgradbo društvenega doma. Namen je tedaj vzvišeno naroden. * Naše občinstvo opozarjamo, da so od danes naprej v predprodaii vstopnice za koncert Jugoslovanskega Akademskega Glasbenega Društva »Mladost* iz Zagreba, ki se vrši v ponedeljek, dne 22. maja t. 1. ob S. uri zvečer v dvorani Fil-harmbnične družbe. Predprodaja vstopnic v pisarni Glasbene Matice, vstopnice po 15, 12, 10, 8, 6. 3 in 2 Din. * Poziv zasebnim nameščencem. Prejeli smo: Uradništvo Strojnih tovaren in livar en v Ljubljani je dne 3. t m. zaprosilo za zvišanje službenih prejemkov. V odgovor na to prošnjo je podjetje več uradnikom odpovedalo službo m žuga, da bo odpovedi nadaljevalo. Podjetje, pritiska, zlasti na one, ki imajo službeno stanovanje. VsJed tega nečuvenega "nasilja proglaša podpisana organizacija pri podjetjih Tcr.nics, Žabkar in Samas-sa v Ljubljani zaporo službenih mest ter poživlja, vse zasebne nameščence, da se iz solidarnosti in kolegijalnosti do prizadetih stanovskih tovarišev in tovarišic omenjenim podjetjem ne ponudijo v službo. niti ponudenega mesta ne sprejmejo, dokler se spor med podjetjem in nrad-ništvom ugodno ne reši. Obenem se na-' prošajo vse sorodne stanovske organi- j zarije, da postopajo v enakem smislu. — Društvo zasebnih nameščencev v Ljubljani. Ivan Hiter s. r„ predsednik, fr. Skobl s. r., tajnik. * Legitimacije državnih nameščencev.i Dclegaeija ministrstva financ objavlja uradno, da so v smislu 7. maja došle odločbe generalne direkcije posrednih; poreza tudi v Sloveniji oproščene plačila i takse legitimacije državnih nameščen-' eev ia vpokojeneev ter njihovih rodbin->kib čiaaov za znižane vožnje na želez-aiealr. * Izgubljena legitimacija. Izgubila se je v nedeljo v Ljubljani železniška legi timacija 10 letne učenke Ane Kovič iz Laz pri Ljubljani. Prosi se, da jo najditelj proti nagradi odda na nasiov: Ma-rra Kovič. soproga železniškega kretoi ka. Laze, št, 1. skih sester. Ker še ni dvignen drugi glavni dobitek in sploh še ni polovica dobitkov dobrodelne loterije Kola jugoslo-venskih sester, se je podaljšal rok za izplačevanje dobitkov do 31. maja t. 1. Žrebalni listi so v izložnem oknu Obrtne banke v Zvezdi, kjer se tudi izplačujejo dobitki. * Poziv. Gospodu župniku Janku Lo- i be, v Poljanah pri Toplicah, razpisuje podpisana nagrado 2000 kron, ako gospod župnik v vseh letnikih mladinskega! lista: »Zvonček, najde proti verska nače- j la, ki bi zastrupljala šolsko deco, kakor | je trdil pri seji krajnega šolskega sveta j v Poljanah Kočevarjem, ki niso vešči j slovenščine! Poljane, dne 15. maja 1922.; M. Peganova. • Mestna kopeli v Ljubljani zaprta. < Vsled nujnih neodložljivih poprav primo-ran ie bil ljubljanski mestni magistrat ljudsko kopeli v Kolodvorski ulici dol preklica zapreti. »tan.i« da 20 b.iedl Dt«. S—, ¥«W) r>ad.l]«|!h 6 b««K 1 Dto. — TrsowH ofllMl, doptor.«.-!®, pr«ml£nln« de 20 b..edl G Din., »Mfelh Md.Hi.jlh S be»«S 2 DI«. — PtaU «• nsPre|. (L»hko tudlv «= znamkah.) Ha »praSanJa a. odgovarja I., ako j. vprašanja priložen, mroži ra odgoror. ■ Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra.. Prodajalka 1445 za takojšen nastop se išče. Kje, porč uprava »Jutra.. Vremensko poročilo Ljublana, 16 maja 1921__Ljubljana 306 a nad morjem Kraj opazovanja Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . Dunaj . i Praga . . Inomost. ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni Zračna Veter tlak temperatura 7668 9-7 brezvetra 763 5 21-6 jug. vih. 764-4 187 jng. zap. 763-8 13-0 brezvetra 765-3 16-0 o 764-9 100 w 762-5 12-0 aapad Oblačno 0—10 megla del. obl. jasno oblačno reč jasno oblačno reč obl. Padavine TTim Akad. Inženir z večletno gradbeno prakso želi službo premeniti. Ponudbe na upravo »Jutra, pod šifro »K. R. 87». 1459 V Ljubljani barometer nižji, temper. normalna. Solnea vzhaja ob 4 23, zahaja ob 19'29. Iščem mesta šteparice. Naslov v upravi »Jutra.. 1418 Tovarna 1444 za lesene izdelke (galanterija) i kupi. Ponudbe na uprav-uištvo »Jutra.. Celje. Bladenlft 1434 naobražen, 28 let star, s stalno trgovino, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično ali vdovo z enim otrokom, trgovsko naobraženo, z nekaj kapitalom, katerega bi potem skupno obrnila v trgovinski promet. Le resne ponudbe je poslati s si;ko pod »Resna misel 1894» na upravništvo; »Jutra.. Tajnost zajamčena Prazni zaboji, 1445 večje množine naprodaj. Kje, pove uprava »Jutra... Traplstovskl sir, labaranjski kg K 116-—, bančniki Maria Stern K 210— razpošilja vsako mnqžino Frece & Plahuta, Celje. 1455 Vinko Stoklas Sv. Andraž v Halozah, želez, postaja Ptuj priporoča svojo bogato zalogo namiznega, kakor sortiranega vina, iz haloških in ljutomerskih goric, posebno pa garantirano pristna masna vina. Solidna dobava po ugodnih cenah. V sredini vinogradov. Cene brezkonkurenčne. 1468 Tovarno igrač ali manjšo tozadevno obrt se kupi. Ponudbe na upravo »Jutra., Celje. 1443 Stroj 1370 8 mesecev stari čistokrvni psi Dobonnan-pasme, ter skoraj nov ročni mlin s stojalom za žito mleti, naprodaj. Celje, Gaberje 21. 1457 i stanovanje v Ljubljani, dr« i sobi in kuhinja, z enakim v j Mariboru. Ponudbe pod »Ta-! koj ali pozneje, aa upravo »Jutra«. 1452 Pozor gg.restavraterji, gostilničarji! Fin električni pianino se ceno proda. Naslov v uoravništvu »Jutra.. 1419 Koraka trava 1472 Lepo meblovano zračno sobo oddam takoj solidnemu samskemu gospodu. Ponudbe pod