Poštnina v gotovčini plačano.
Štev. 4.
Cena ednoga drobca 1 krona.
23. jan. 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če same edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Zakaj se meša pop v politiko?
I.
Te reči nosi dnesden jako dosta ljüdi na jeziki, ne da bi si premislili kak veliko krivico delajo ž njimi ravno tistoj veri, tistoj cerkvi, tistomi starci, štere ž njimi zagovarjati namenijo. — Zakaj se vtika pop v politike? — to pitanje so protiverske stranko zgrizle v zobe tistim ljüdem, šteri nevejo z svojov glavov drügo kak kimati i pritrdjavati drügim.
Na to hüdobno pitanje damo odgovor. Če to pitanje teliko pomeni, zakaj ostavi nešteri dühovnik, redovnik svojo dühovniško, redovpiško čast i proti svojoj obljübi se oženi, svojo vero zataji ali je ne drži, žive grešno i
razširjava politiko-liberalnóvproti-versko se zna — je opravičeno to pitanje. V takšem slučaji bi mogli vsi od prvoga do zadnjega kričati liberalci i klerikalci: nazáj, odket si prišo! Barát nazaj y klošter, pop nazaj k oltari! A to se nikdar ne zgodi. Protiverski listi takše baračke i po pevske koprive- hvalijo, božajo, podpirala, zagovarjajo, Oni samo te kričijo, kda šteri reden dühovnik kaj včini, naj ljüdstvo na krščansko stranko da votum. Te kričijo. Té pop njim je trn v peti i brsajo proti njemi, pa Vsakomi človeki, ki ne nav ajerr premišlávali z .lastnimi možgani le to (robijo v zaphana vüha: Zakaj se pop meša v politiko? Prosti i zabiti ljüdje na.o pitanje tak odgovorijo, ka oni pa dále zvedavajo: Zakaj se meša pop v politiko 1 Edno nosijo
tak to pitanje iz- djalne hüdobije, drügi iz zabite nepremišljenosti na vüsta j.
Vsaki, ki količkaj pozna zgodovino, zna, ka so farizeici, herodijanci, etejci, saducejci itd. od šteri guči sv. Pismo, ne bili samo verska nego z ednim tüdi politična stranka. Ta politična stranka herodijancov i farizejcov je poslala svoje vučenike k Zveličari sveta, Gospodi Jezuši Kristuši, prvomi i najsvetejšemi dühovniki novoga zakona z tem pitanjom: Se sme dača dati casari, ali pa nej? (Mat. XXII — 17). Vsaki človek ki je zdrave pameti, presodi, ka je to pitanje politično pitanje bilo. Dača sliši pred finančno oblast, pred najvažnejšo politično oblast, i kaj mislite, je Jezuš dühovnik lehko etak odgovoro:	Nehajte
me pri méri, jez sam dühovnik,
Podlistek.
Drobtinice od zdaj valanom pravi.
Piše Dr. Janko Leskovec, fišk. v D. Lendavi.
UVOD.
Zvün toga se notariušje uporablajo kak sodni komisarje, posebno pri razprávah (tárgyalás) po pokojnih i delitvi vrednosti pri njih.
Odvetnika mora vsaki vzeti, što se pravda pri višiših sodišči!!, u. pr. okrožnom sodišči v Maríbori2viái5otw deželnom v Ljubljani itd. Brez njih se lehko opravi le v šterih stvare!:; tak se pri tožbi zavalo ločitve zakona zastopa lehko vsakisam. Ednako morejo biti zagovornik! hüdodcicov samo fiškališi.
Toliko v glavnom. V vseh drügih stvareh nej nilče prisiljen najeti si odvetnika. Vendar je v važnejši!* i težkejših rečeh bole vzeti si odvetnika ali notariuša konči dokeč se ljüdstvo ne navči pismene slovenščine i ne
pozna novih postav. To je tembole potrebno, ár v apelacija!! proti sod-bam okrajni!! sodišč ne sme nihče povedati nikaj takšega, ka že nej pri okrajnom sodišči povedao.
Na priliko': I. I. je siromák i si je sposodo od oderüha N. N. 4000 Kron. Kda trebe plačati, najde oderüha v dobroj voli i té obljübi dužnika ešče leto dni Čakati, da si odpomore. Oderüh se pa skesa ali. pozabi, da je dao daljši termin i toži j. I. Té je tak prepložcn i da pozabi pri razpravi povedati, da njemi je dao N- N. 1 leto termin. Pride sodba i I. I. se Spomni, na kaj je pozabo. Zaman pa teka od fiškališa do fiškališa, to ka je pozabo povedati pri prvom sodišči, tüdi ne more povedati v apelacija mora ali plačati ali njemi pa odájo gi bili ve ali mogoče tüdi negibijive stvari.
Pri šterom sodišči je tožiti v civilnih, kje naznaniti hüdodelce v ka-zenskih stvareh ? To se ne da z enov rečjov povedati; po'1 navadi je tožiti pri onom (okrajnem ali okrožnico) sodišči, kama ališi ona ves ali varoš
v šterom je tisti, koga je tožiti. Hü-dodelca je pa naznaniti predvsem tam kje Se je kaznjivo djanji zgodilo.
Pred koncom še nekaj opomb. Prekmursko slovensko ljüdstvo brš nema zavüpanja ne v oblasti, ne v odvetniki, ne v notariuša. Hodijo ljüdje pitat za pravd svet (tanač) na sodnijo, od tam k fiškališi/ pa páli a notariušom, povejo povsod malo drügače i Čüdno nej, da dobijo povsod drügi svet, posebno ar madjarski odvetnki ne poznajo.^ naših pravd. Ljüdstvo spitava na vseh straneh, je pa bole noro kak prle. To nej dobro. Odvetniki trebe kak spovedniki povedati vse, ka človeka teži, tüdi slabo. Ve pride pri razpravi vse na svetlo j pravda je zgübljena. Ljüdstvo naj pove vse, dobro i slabo, i pošten zastopnik bo že povedao, ali se da kaj napraviti, ali ne. Ravnotak nej dobro, to-le postopanje: Ljüdje pridejo k zastopniki s celim! küpi starih listin (oklevél), njemi nakratko nekaj razlagajo, i zahtevajo, naj odvetnik v 1 minuti pove, ali je kaj za narediti, ali ne. To je smešno.	(Dale.)
2
NOVINE
1921. 23. januar
politike se ne mešam!! — Nikak ne, nego mešao se je v politiko i dao te té političen odgovor: „Dajte casari ka je casarovo i Bogi ka je božé“. (Mat. XXII. 21). Stem političnom odgovorom je naznano, ka gda casari damo ka je njegovo i stem svojo državljansko dužnost spunimo, se to nikdar nesme goditi Bogi na kvar, Bog, to je vera, Maticerkev, düša škode trpeti ne smejo. To škodo zabraniti smo dužni vsi proti casari, to je proti političnoj oblasti predvsem pa dühovniki, šterim je Kristuš zapovedao: „Zgléd (példo) sem Vam dao, da delate kak sem i jaz delao“. Materecerkvi pravice proti političnoj oblasti zabraniti je pa samo z politikov mogoče i zato so dužni v toj priliki vsi popi politizérati.
Zroki dragoče. II.
„Il Messaggero“ talijanski list piše, ka so rapa!Isko pogodbo napravili bankarje. Volpi, talijanski pooblaščenec ' je zastopao pri pogodbi banko italijansko „Com-merciale", jugoslovanski ministri, ki so prste držali k toj krivičnoj pogodbi Pašič, Stojanovič. Marinkovič, Draškovič so pa vsi glave ráznih bank. Šlo se je samo za dobre kšefte. Taljanska banka ,.Commercia“ je taki dobila do rok rüdo živoga srebra v ládji na Kranjskom, štero so nači gospodje popüstili Italijanom da z državi namenjenimi dohodki bogati svoje akcionare — mi-aistre i drügo liberalno gospodo. To je samo en zgled, kak se dela na hasek bankom proti siromaškejše*«!' ljüdstvi. Ka so nešterne belgradske banke napravile zmenjave dinara za štiri korone sebi na hasek, zna sela Jugoslavija ravnotak, kak to, da se si liberalci z izvoznicami milijarde spravili. Bogastvo na ednoj strani neizmerno raste, jo vsi vidimo. Bojni milijonarov j,e vnogo. Tem da so nalehci prišli k bogástva se ne mili penez, küpijo vse po najdragše] ponüjano]
ceni. Trgovec, gda vidi ka njemi dajo za blago vse ka prosi, ne zniža cone nego je še zviša, ar zná, da lehko plača tisti, ki pri njem küpüje. To je pali en zrok dragoče.
Glasi.
Civilni komisarijat naznanja pod št. 10439/3./1920. vsem občinam, naj dajo na glas prebivalstvi celoga Prekmurja ka se do 3-i, januara t. leta javijo, zglasijo v Soboti pri agrarnom uradi vsi tisti, šteri se želejo naseliti na imanji kneza (hercega) Eszterhazija v Dolnjelendavsko] fari.— Mi smo to že ednok objavili i objavimo ešče ednok z tov pripombov, ka našim ljüdem, šteri so v Ameriki, je ne dana prilika na zglasitev. Mi zaté v njuvom imeni naznanjalo, ar so nam prle odkrili svoje žele si. agrarnomi uradi, ka jih je dosta tam, če ae še več kak do prostor meli, ki se ščejo naseliti v Prekmurji i to so vsi uafli domačini.
Vjalovljen rop. V. G. Kühar Alojza, nedelečkoga plivanoša kočiš je decembra slednje dni v Bodonce k sotleri omode vozo i gda se je domo pelao i po velkoj poštiji je preci daleč med Mačkovski gáj prišo že, te so koli Va8 večer trije tovaji stopili k njemi, dva sta ga Pozdignola, žepe njemi vse preglednola, malo ga splüskala, eden je pa do tečas nazaj obrno kola, na štere so se vsi trije tovajje gorseli i močne tirali preti baktarovoj hiži v Mačkovci i tam so se nad Ottovee na Vogrsko šteli odpelali. Ali ne so meli sreče. V Trtkoví so žandarje 'šli po svojoj straži, i da so je v od meseca raz-svetlenoj noči tovajje z kol zaglednoli, so skol dolsposkakali i je vsakši v svoj kraj bežao. Konji plivanošov i pa z španikem so na poštni vse pe-navi mérno ostanoli. Žandarje so je pod obrambo zéli i tak je kočiš na drügi dén vse nazáj dobo od trtkovski žandarov. Ka je tüdi imanüvanje vredno, plivanošov kočiš bi mogeo te svojemi gospodi 205 koron Prinesti od ednoga človeka, ki je že peneze njuve tam meo, ali ne ga je bilo domá, tak je kočiš tiste ne žeo prejk, i tak so oni penezi na plivanošovo velko srečo tüdi ne prišli v tovaiske roke. V tom deli očivesno vidimo predobro bo^o Previdnost.
Ropailska pogodba, štera je sklenjen med Italijov i našov državov i štera do polmrlijona Slovencov zroči Italiji, je razglašena v 149. št. uradnoga lista dec. 27. 1. 1.
Osemdesetkronske banke se v treh mesecah potegnejo z prometa.
Iz uradnoga lista št. 149. št. 492. po više za 100*/, pri sodniji troš-niae, hodarine, premičnine, vročine (stroški komisij itd). — Št. 491. dovoli na dravskom mosti v Ptuj! da se podigne mostnina za dvovprežnè vezo za ednok 2 K., za ednovprežne za ednok 1 K., za vsako živino 1 K., Ža automobile za ednok 10 K. To povišanje pa samo do časa trpi, nájduže do pet let. — Na Müri mislimo tüdi ne sme dragši biti brod. Vr. — Do 31. januara naj se glasi na poverjeništvo za notranje zadeve v Ljubljani, ki bi znao z vogrskoga na pismene slovenščino spise prestaviti. Plačo i dar za to dobi po dogovoru — De 31. januara vsaki naj prosi prí davčnom oblastvi pole, na štero zapiše svoje dohodke zavolo nametavanja dače na nje.
Pazite pri odaji. Vučko Andraš na D. Bistrice je odao nekom! trgovci v Rakičan bika za 1800 forintov. Trgovec je pa 1800/K., zapisao na cedalo. Odájalec je komaj večer, gda je prišo domo, vzeo vpamet to krivice. Včasi se paščo nazaj v Rakičan i je marše komaj za 1600 forintov mogo znova dati prefriganomi tržci. Pazite na takše frigaše i glasite je gor žandarom.
Verski pokret v Angliji. Na Angleškom majo posebne šole, v šterih se svecki ljüdjé včijo na katoličanske predge, štere glasijo, pp. trgi'1 (pláci), v ogradah i na vulicah. Lansko leto je na angleškom samo v dvema püšpekijima sedem jezero ljüdi pristopilo v krilo katoličanske Matecerkev med njimi dosta odličnih možov.
Kak guči predsednik Amerikanski, Harding? V Marioni pred ednim verskim sestankom se je predsednik izjavo, ka se trdno šče držati božanske zapovedi v vremeni svoje predsednrške dužnosti. Nadale je té lepe reči spregovoro: „Vtrsaljski mir nema verskoga düha i med narodi ne morejo postati srečni odnošaji či se, tei odnošáji ne zidajo na priznavanje Boga." Lepe reči iz vüst evangeličanskoga predsednika.
     Künšten agrarni odbor mamo mi v našoj občini, štera pa ešče nema župana, tak künštnoga, ka ešče po smrti dela teštamente. Mrla je naime žena nekoga kmeta Prinas brez tešta-menta. Moder agrarni odbor je potolažo žalostnoga dovca, „kaš se to žalosti, napravimo mi že teštameat.* Pa resan napravili so ga po smrti ženino j i glasi se etak:	„Ta ženska
cejlo svojo vrednost prejkda svojemi menši to ona vadlüje že po svojoj smrti.*
K odaji je v D. Lendavi ena zidina z pol plüga grüntom i 2 plüga oratje, 2 plüga senožati. Prodajalec se Zvedi pri Balkányiji v D. Lendavi.
3
NOVINE
1921. 23. januar
Na nagrobni spomenek † Kühar Štefana z Bratonec je opravništvo Novin darüvalo 100 K.
Vsem našim dopisnikom, pisatelom, ki so nas lansko leto podpirali s svojimi dopisi i spisi, spregovorimo prav lepi Bog plati. Zatem je pa oprosimo, naj i letos podpirajo aaše liste s svojimi vrsticami. Poštnino naj si zračunajo i račun Opravništvi Novin preotležijo ali od časa de časa ali pa na konci leta. Opravništvo Poštnino povrne. Prosimo dosta glasov od naših dopisnikov. V vsakoj fari si z volite ednoga, ki »oznani dogodke cele fare uredništvi tak kadi želenje prebivalstva. A glasi, šteri se ■aznanija, noro hiti vsikdar istinski i če segajo v poštenje bližnjega, moro najmenje od dva zanesljiviva svedoka potrjeni i podpisani biti. Prosimo, naj na Opravništvo Novin Črensovce dajo glas vsi tisti, ki ščejo Novinam glase pošiljati. Krsčanska mladina ne izos-tani od toga lepaga pasla.
Večni Širitelom naših listov srčna hvala za vnoge trüde, brige, čpete, štere pri deljenji naših listov more prestati! Ne ohvüpajte! Razveselili se. Kem boše je štera reč, tem več sovražnikov ma. Plača za vaše trüdopuno delo je čista, mérnia -düšnavest, ka depriaasate predohre delo, Štero diči Boga, bližnjemi pa hasni. Prosimo i nadale vaše trüde! Trüdite -se z nami, vküp bodimo vu vojski, kak smo vküp, vérte, vsaki den 'pri božem oltari pri svetoj daritvi i V vsakoj molitvi pri neštetih svetih mešah i prečiščavanje!) i kak mo ednok, kak se vűpamo tüdi vküp v plačili. Gospod je blizi, Kak vsake leto tüdi letos Vas prosimo, vso Poštnino si od naročnine odraèunajte i svoje naročnine ne plačajte. Ki je pa tak velikodüšen, ka te naše prpšaje nešče leto za letom poslühnoti, najme svoj najem pri Bogi.
Razpis. Pod št. 2505/i. razpiše je Civilni komisarijat slüžbe za vučitelice ženskih Točnih del na meščanske i državne šolo r Soboti. Učni jezik slovenski, učnih vör 10 na tjeden. Prošnje se oie 15. febr. mere vložiti na komisarijat v Sobote.
Škandiaavija. V teh orságah je večina peebívalstva protestanske vere. Katoličancov je bilo lani v Svedsko] 2550, v Daniji 8700, v Norveckoj 2600, Prebivalccov v vseh treh orságah je sküpne de 12 milijonov. V Sveci skoj je kat. dühovnikov 15, 17 cerkvi, v Danskej 47 dühovnikov i 33 cerkvi, . v Nebeskoj 24 doühovnikov i 16 cerkvi. Na Islandi je še 28 katoličancov i 12 vsmilenih sestér (n*n). — Protestantje teh ersagev so obdržali kak so njihovi katoličanski predniki delali, častenje svetcov i njihovih podeb.
Na zgübo je prišo psiček tri mesece star Srednje velikosti z preci
velikov rjavor dlakov. Što ga najde naj, jga edžene g. Jakšič Janoši na Gornjo Bistrice í dobi za trüd lepi dar.
Štatistika Törniške fare.
1913: rodilo 246, mrlo 181, zdálo 33 p. 1914:	„	207,	„	109,	„	38	 „
1915:	„	182,	„	143,	„	4 	„
1916:	„	108,	„	99,	„	7	 „
1917:	„	78,	„	132,	„	10 	„
1918:	„	92,	„	189,	„	20	 „
1919:	„	162,	,,   114,	„ 138 „
1920:	224,	„	132,	„ 115 „
   Povrno se dühovnik dr. Vin-cenco Vincenci iz Orvieta v Italiji nazaj v Kat. Maticerkev i je stopo v oster red pasionistov. Te katoličanski dühovnik je pred 12 leti odpadno od svoje vere i svojega dühovnika i v socialistični}) novinah je pregrdo napadao svojo vero, cerkev i cerkvene zapovedi. Zdaj se je špoto; spoznao je ka je on blodo i ne cerkev, naštampati je dao list, v šterom obžalije svoje napade proti cerkvi kak grde laži i prosi odpüščenje za spako, štero je napravo. - Ravnoto so napravili v teh denévaj tüdi kapucina šteri so na Reki (v Fiumi) zapüstili klošter i posküsili sladkočo grešnega posvetovoga življenja. — Tak čüjemo, ka nesrečniva Prekmurca, Oča Gabor Hilar i Oča—Pastér Ger-gorič Mihal tüdi mislita na to, ka . tiste nezerenske spake s povrnenjom popravka, štere sta svojim zablodjenih« napravila. — Bog da) ka to ne bi bio püsti glas, nego glas milosti bože, štero njidva nesta zavrgla
Nekaj za Vas!
Ka se vsaki dén potrebüje? Angleški obliž 2 — K. Lysoform 30 — K. Popolni Irrigator najboljši 150 — K. Pravi Lysol 80 — K. Kafran 3 — K. Kafrne kruglice 5 — K. Arniks 6 — i 30 — K. Konjak 30 — K. Malinov sok 30 — K. Esenc za Rum 7 — i 35 — K. Kineški tej na vago od 3 -K. naprej kina železno vino 30 — K.
Pakivanje i poštnina se računa posebi ali najfalej. Kelko več se naednok naroči, tem falejši bodo stroški. Naročila se adresirajo: EUGEN V. FELLER, lekarna Stubica donja Centrala 146. Hrvatska. Pri pitanji se štempl more pridjati za odgovor.
Naročte si Novine!
Dom i svet.
Jugoslavija. V orsačkoj hiži se je vršila 14. t rn. slavnostna seja, na šteroj je meo prestopi govor Nj. Vis. rejeni Prestolonaslednik Aleksander. Seje so se vdeležili tüdi poslanci jugoslovenskoga kluba, či glih ka so ešče
ne prisegnoli, a zato se njim nikaj ne zgodilo. Parlamentni predsednik, dr. Ribar, se je preveč nedostojno oponašao s tem ka je sam določo red prihodnje seje brez toga, ka bi püsto stvar na glasovanje. Ešče vekše ogorčenje je zbüdila med poslanci njegova izjava, da oni poslanci, ki so ešče ne položili prisege, so ne kvalificerani i zato ne smejo nazoči biti pri sejali. Zato so zemljoradniški poslanci izjavili, da danešnji stopaj demokratov je zakopao njihove simpatije do vlade. Pašičove vlade vüpanje so bili tej követje poljedelavcov, te je šteo pridobiti, da bi stopili ž njim v vlado. Zdaj se njeme ešče to vüpanje razkadilo, Pašičova vlada ešče nema večine pa či je ne dobi, de mogla ali odstopiti ali popüstiti z svojega centralističnoga programa.
Francija. Vlada je odstopila Francija pa Anglija se nikak nemoreta sporazmiti v versaljskoj mirovnoj pogodbi. Antanta se boji zveze Nemčije z Rusijov ali či bi se N, Austrija k Nemčiji pridrüžila. To se pa prle ali sledkar zgodi, ár Austrija sama nemore obstati. 30 miljon papemati penez ma nepokriti. Glad je velki v Austriji. Delavci sešerom strajkajo.
Italija je zasela Reko. Zader (Zara) so pa taljanje v Dalmaciji anekterali, to je za svoje veleli.
Vogrsko. Antanta je noto poslala Vogrskoj vladi, ka Zapadno Vogrsko	(Ny ugatm agyarország) more
prekdati Austriji.
Grčko. V Maloj Ažiji se grki bijejo proti tőrkom. Grki so začnoli napad, a törki so ga odbili i zvün toga ešče grčke fronto v trej mestah predrli.
Vrednost penez. Za 1 dolar dobiš naših penez 146— 50 K. Za IDO taljanski lir moreš dati naših 510 K. Za 100 nemški mark naših 205 K. Za naših 23 K pa dobiš 100 austrijski ali vogrski koron.
Cene vina ido gor. Za liter davlejo 20—24 K.
Cene silja. V Vojvodini (Banat) meter pšenice 950 -980 K, žito 800 — 830 K, oves 220 K, ječmen 520-580 K, kukorica 350 — 380 K.
Na odajo je
1. v Dolnjoj Lendavi v glavnoj ulici edna hiža, štera stojij s 3 stanov, má ograd, štalo, veliko pivnico,
2. na lendavskem bregi na lejpon mesti v dobrom stanji 2 plüga goric s hižov, prešov, lagvami i gorican potrebne se opremami. Küpci se naj glasijo
v Dolnjoj Lendavskoj Hranilnici (Starakasza)
4
NOVINE
1921. 23. januar
Pošta.
Dr. Šömen. M. Sobota. Naročnino dvakrat dobo, to drügo obrnemo za edno siroto. Presrčni Bog plati.
Vsem. Z vnogih mest so nam ešče ne dali glasa keliko Novin naj pošilamo, čeravno smo določili 15. jan. kak zadnji termin. Opominamo z odgovorom zaostane, naj to po sprejemi toga opomina taki včinijo. Z ednim tüdi naznanimo ka do teliko Novin mogli plačati, keliko njim pošilamo.
Opravništvo Novih v Črensovcih.
Jerebic M. Sv. Križ. Plačala si na l. 1921. vse. Ček ne pomeni duga. Majcan Janoš. Rankovci. Na to leto 1921. sem z zahvalnostjov gori vzeo vso naročnino, a na l. 1920. majo naročniki ešče doplačati 8 K. naročnine i dobrovoljno podporo za M. List i kalendar. Srčna hvala na trüdi! Zdravo vsi!
Pozor mlinarji!!
Ravnokar došla prvovrstna volnena in svilena mlinska sita (pajtelni) vseh vrst, ki se dobe v trgovini August Čadez, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. nesproti Stare Tišlerjeve gostilne.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.
Edna vöra?
štera stalno veselje povzoroči?
Samo Suttner-ova vöra!
Niklasta, po vsakoj ceni i zagreznote se! Ešče verižice (lančeke) prstane, vühane (oringlne), zapestnice, stenske vöre, zapestnice z vörami i vsakovrstne potrebne reči, kakti: škarje, nože, doze za cigaretlne, nažigalnike, britve, mošnje za peneze, jedilno orodje (škér za jesti) razni dari za kište, godovna, itd. kak i velika zaloga vsakovrstnih zlatih i srebrnih predmetov.
Vse dobro i ceno (fal)! Zahtevajte cenike
H. SUTTNER, Ljubljana št. 944.
trgovina z mešanim blagom
(nasproti cerkve)
Dolnja Lendava.
Priporača svojo veliko zalogo različnoga tkaninskoga blaga kakti:
Zefire, druke, šifon, käper, satene, belo platno, cajge za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmerom karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago.
V zalogi ličje, fini beli amerikanski petrolej. Dobiva se zmenjena sol vse po najnišiših dnevnih cenah.
Točna podvorba.  	  Zmerne cene.
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
	Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke
pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t. d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah. Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki).