Zapuščena restavracija leglo podgan
Kino Dom na sodišču: nevestno o nevestnosti
o\
vop/e ® 5
eafie
GŽITEKVDOBRJKAVI PR4ŽARNA;03/7ia-2666
ST. 70-LETO 63-CELJE, 5.9.2008 - CENA 1,25 EUR
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
EKONOMIST POSLOVNI SEKRETAR
Infonnstivm dan bo v torek dne 9. septembra 2D08ob17.urL
P{tlJAVE:ABITÜRAd,m.lava7,{:elje
Tel; 03142B 55 32 www.abitura.si
MercatorilcBODlM? ©dM
Opf^kiirni^Mi 9. C«1|0. Ufl iv 03/4?& 60 00
sohota. 13. september ob 11. uri OD CELJA DO ŽALCA
J. nwdnaroäiti folkloivi fcstivdi
«VUIIMI« CMI'IV« J^ SviMfHrU'» \ > f^Vktor»)« '.hNiWCV
DTipnifirA IMjf iMtfhi rt ki»l«t«Tf- |ieüoao*Vl.
•vupittfl irhtdtw/il» alikik* «m moij^'t^kr
Želite, da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor I ( laICw prezračevan tudi ko so zaprta? CELJE (prczračevaln» SfSlcni GECCO)
Mik <\ o o.. Celjska cosla 55 3212 Vojnik
O K N /-•.
080 12 24 www.mik'Ce.si
C«lje Ijubljanj VunVa Snbota; ttoln | Novd Gorica Kranj NovomMia
Odcjcr.urnfi ur«cfnica NT Ta^naCvim
Sega afera Patria tudinaCdjsko?
Tiselj kot Churchill: »Kri, solae in inojl«
Razkazovmje ob
Sairinji
ABITURA ...
Pedjet]« za izobraževanje
SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA
-PRODAJALEC
Veu M. in 2. leuA. Pfl^KVAtlFiKACIJA
-EKONOMSMTEHNIK
PTI PROGRAM ko bomo po poskusni dobi 3 mesecev sklenilr pogodbo o zoposl^l zo nedoločen čos.
Pisne prijove s krasim življenjepisom pošljite v 7 dneh po objovi no noslov: ZPO CEUE, Dečkova cesta 3000 Celje.
Afera Patria tudi na Ceijsicem?
Jure Cekuta: »Živim za in od posla s slikami, ne z orožjem! Nisem dobil
nobenega denarja!«
Afera Patria. o kateri se je ta teden ogromno govorilo, očitno sega tudi na naSe območje. Finski novinar je> kot je 2nano, saj ni medija. ki o tem ne bi poročai» v svoji oddaji o podkupovanju poleg ključne osebe, premierja Janeza Janše, slovenskega poslovneža Walter) a Wolf a, podjetnika Rudolfa Le bana, svetovalca podjetja Patria Wolfganga Ried la omenil tudi znanega celjskega umetnika Jureta Cekuto. Ta naj bi sprejel 2,8 milijona evrov, ki naj bi bili namenjeni podkupovanju uslužl^ncev na ministrstvu za obrambo. Vsi> ki jih je finski novinar označil kot glavne akterje v eni največjih afer v zadnjem času, zanikajo svojo vpletenost. l\idi Jure Cekuta.
Novinarje je v torek popoldne pričakal pred svojo Belo galerijo na Prekorjah, Mediji so o r^jem že pred leti poročali, da stanuje v pregrešno dragi hiši, da živi na visoki nogi... Cekuta pravi, da nima pojma, od kod Številka 2,8 milijona evrov; »Nisem prejel nobenega denarja Ln v ^ero Patria nikakor nisem vpleteni« Dodaja, da ne ve, kako se je vaferi znašlo njegovo ime, in čeprav lo ni prvič, da so ga povezovali z afero s prodajo orožja, trdi, da se s takšnimi posli ni nikoli ukvarjal. Ekipa finske televizije, ki sicer slovi po zelo objektivnem in profesionalnem poročanju, naj bi k njemu prišla pred mesecem dni. Šele po nekaj časa trajajočem snemanju in pogovoru naj bi mu postavili vpra-
Jure Cekuta ob sliki, ki ponazarja njegov odgovor na afsro Patria
šanja, ki so se navezovala na Palrio. Takrat naj bi ugotovil, da je bil to edini razlog za prihod ekipe in ne zanimanje za njegovo umetnost. In - če drži, kar navaja, da nima nobene zveze z afero Patria - ali bo tožil finsko televizijo, potemtakem je navajala laži? »Ne. Trenutno nisem vtakSnem finančnem stanju, da bi lahko imel odvel-aika, da bi mi sestavil dobro tožbo, zato ne razmišljam o tem,« dodaja Cekuta. Zanika tudi očitane navedbe, da bi se kdajkoli srečal z vpletenimi na Dunaju, ne kome-tira tega. od kod je sploh prišla informacija, da je vpleten vafero. Wolfa pozna, a ga že nekaj časa ni videl, RiedJa je nazadnje videl pred letom
dni, 2 njim ga veže predvsem posel v smislu nakupa slik in nič drugega, navaja.
Cekuta je, naj spomnimo, pred leti kandidiral tudi za predsednika države, a je izpadel vprvem krogu. Sicer pa so slovenski mediji veliko pisali med drugim tudi o rutežni-kih v njegovi vili na Prekor-jah. Zaradi dolgov, čeprav se je Cekuta pri prodaji svojih umetnin vedoo zelo dobro znašel. Njegova dela so včasih tudi na spletni Bolhi, kjer se ravno te dni na primer njegova slika prodaja za osem tisoč evrov. In tudi v torkovem pogovoru z novinarji o zelo resni zadevi, ki Je zamajala Slovenijo, si je znal narediti reklamo. Mnog ga opisujejo kot človeka z velikimi idejami, ki
ne uspejo vedno, kot na primer obljubljena umetniška vas na Prekorjah. Tbda sam se požvižga na takšna mnenja, v naslednjem mesecu naj bi mu uspel velik posel v Indiji, kjer naj bi po njegovih slikah izdelovali tudi motive na preprogah, razlaga.
Cekuta zelo dobro pozna številne politike, tudi tuje. v Prekorjah je bil pogosto tudi nekdanji predsednik Janez Drnovšek, Je pa Cekuta kot odgovor na vse očitke ustvaril sliko. Coloba miru. obkroženega zoklepniki Patria. Po vsej verjetnosti bo imela ta slika posebno ceno, Še pribije. Vendar - afera Patria ostaja.
SIMONA ŠOLINIC Foto: SHERPA
V >
VOLITVE
V ospredju vrednote NSi
v hotelu Žalec se je včeraj predstavila večina kandidatov» ki bodo septembra na državnozborskih volitvah v 5. volilni enoti zastopali NSi.
Poleg upoštevanja vrednot, za katere se zavzema NSi, je dosedanji poslanec Drago Koren (kandidat v 8. VO) napovedal, da bi v ospredje postavil mlade in starejše ter pomoč občinam. Ksenija Kraševec, kandidatka v 2. VO, je izpostavila skrb za stabilno in varno Slovenijo ler Slovenijo kot deželo vrednot. V 3. VO kandidira Marija Gračnar, ki se bi zavzemala za uspešno in stabilno gospodarstvo, dostojanstvo vsakega Človeka, ureditev prostovoljnega dela in izboljšanje poplavne varnosti. G^do Hribar v 4. VO je napovedal »skrb za narodov blagor«, kar pomeni, da bi se zavzemal za vsakega posameznika in mu omogočal človeka vredno življenje. Aleksander Reberšek (kandidat v 5. VO) bi na prvo mesto postavil ljudi in stik z njimi, v ospredju bi bilo prizadevanje za razvoj občin, krajev in vasi, posebej pa je poudaril, da pri njem beseda velja. Jurij Repenšek, kandidat v 6. VO, bi posebno skrb namenil šolski problematiki, ljubiteljski kulturi in turizmu, sploh v Zgornji Savinjski dolini.
Resnik in Šlvabe za LDS
V sredo so spodnjesavinjski odbori LDS v Žalcu predstavili dva kandidata stranke v 5. volilni enoti.
Gre za oba žalska volilna okraja, kjer bosta barve LDS branila Slavko Resnik ln Franc Škrabe. Resnik, ki bo kandidiral v 4. VO, bi se pod sloganom Za Slovenijo, deželo enakih možnosti, zavzemal za urejeno okolje in varno oko-
lje, nova delovna mesta in trajnostni turizem. Škrabe. sicer preboldski podžupan, ki kandidira v 5. VO pod sloganom za Prijazno in oapredno Savinjsko dolino, bi v ospredje postavil premišljeno izbrano tretjo razvojno os, inovativno podjetništvo in uravnotežen razvoj podeželja.
Za Velenje
Mestni odbor Zares Velenje je predstavil kandidata strankina kandidata 7. in 8. volilnega okraja v S. volilni enoti, dr. Mateja Lahovnika in dr. Cvetko Ribarič Lasnik. . Velenjčana kandidirata v okrajih, kjer tudi dejansko Živita, oba pa se bosta zavzemala za razvoj mesta Velenje in Šaleške doline. Dr. Lahovnik želi bid zastopnik ljudstva in s tem dodati svoj prispevek k temu, da Velenje in Šaleška dolina ter Slovenija nasploh pridobijo Čim več sredstev iz EU, zavzemal pa se bo tudi za energetsko prihodnost doline, izgradnjo doma za varstvo odraslih v Velenju in izgradnjo tretje razvojne osi. Dr. Ribarič Lasnikova aktivno deluje na projektu oskrbe s pitno vodo, v prihodnosti pa bi se želela zavzemati za vzpostavitev znanstvenoraziskovalnega medicinskega centra v TopoiŠici, ki bo povezan z evropskimi univerzitetnimi kliničnimi centri. Poleg tega pa kandidatka želi vzpostavitvi centre za družbeno življenje za vse generacije. US
»Ljudski«! vabijo na rock iur
Vojniški odbor Slovenske ljudske stranke in njihov podmladek, Nova generacija, danes v Vojniku pripravljala žur s skupino Rok'n'band- Predvolilni žur se bo na igrišču v središču Vojnika začel ob 21. uri. RP
DOGODKI
Za življenje in varnost
S sodobno opremljenim centrom varne vožnje na Vranskem zaživela nova
kultura vožnje
Avto-moto zveza Sloveni-je je na Vranskem odprla enega najsodobnejših cen-trov vame vožnje v Evropi. Namenjen bo vsem voznikom, ki bodo želeli izboljšati svoje obvladovanje vo-ziia v prometu. Poligon je razdeljen na Sest sklopov, med katerimi so najpomembnejši tisti, ki voznikom omogočajo preizkusiti okoliščine ob slabem opri jemu pnevmatik in zanašanje vozila. Namen poligona je manj žrtev in poškodovanih na naših cestah ter s tem izboljšanje varnosti.
Na poligonu bodo sprva na voljo tečaji varne vožnje za voznike osebnih vozil, motoriste, voznike tovornih vozil in avtobusov. Kasneje bodo pripravili programe tudi za različne skupine udeležencev, in sicer tečaje za zrele voznike, voznice, mlade voznike, začetnike, gibalno omejene in voznike avtodomov. terenskih vozil ter tečaje za varčno vožnjo. Pri AiviZS pričakujejo, da se bo letno tečajev udeležilo deset tisoč ljudi, pri čemer Se letos pričakujejo obisk 1500 udeležencev.
»To ni poligon, na katerem bi se urili kandidati za voz-
Na drsni ploiei z vodnimi ovirami se lahko naučimo manevrirenja, s katerim umirimo avto, Izogibanja
In prvvilnaga zaviranja.
niški izpit. Na njem ni prometnih znakov, pričakujemo udeležence» ki so že aktivni v prometu,« poudarja inštruktor varne vožnje Andrej Brglez. »Na cestah ne moremo preizkusiti vsega, medtem ko lahko na poligonu v nadzorovanih okoliščinah preskusimo tudi tisto, česar na cestah ne moremo in ne smemo,« pravi vodja centra Damjan Skitek. Po-
ligon je opremljen z računalniško vodenim namakanjem, vodnimi ovirami in drsno podlago. Kot pojasnjuje Boris Perko, predsednik AMZS, takšen način varne vožnje omogoča, da voznik dodobra spozna svoj av« to, prepozna nevarne situacije in se nauči pravilno reagirati. »Hkrati spoznamo delovanje sodobnih elektronskih voznih pripomočkov»
kot sta ABS in ESC.« Pomemben del je tudi poslovna zgradba s tremi učilnicami, v katerih bo teoretični de) tečajev. Pri gradnji enajst milijonov evrov vrednega centra so sodelovali avstrijski strokovnjaki iz avto kluba OAMTC, ki imajo s tovrstnimi centri dolgoletne izkušnje. Župan Vranskega Franc Sušnik novo pridobitev v središču Slovenije ob
Tečaj varne vožnje morajo po zakonu opravili vsi večkratni povzročitelji prometnih nesreč. Že kmalu se bodo na poligonu začeli izobraževati vozniki začetniki, saj zakon o varnosti v cestnem prometu predpisuje, da morajo vozniki največ eno leto po pridobitvi vozniškega dovoljenja opraviti program dodatnega usposabljanja. Podobno velja tudi za voznike tovornjakov in avtobusov» saj evropska direktiva določa, da morajo vozniki avtobusov opraviti vsaj enodnevno vadbo na poligonu. V nasprotnem primeru ne smejo voziti po evropskih cestah. Ista obveza bo za voznike tovornjakov začela veljati prihodnje leto.
cestnem križu pozdravlja. Priprave so se začele že pred desetimi leti, medlem ko so lani investitorju izdali vsa potrebna gradbena dovoljenja. »Čaka nas dokončanje
celotne cestne infrastrukture z mostom. Občane bo pred hrupom varovala protihrupna ograja.«
MATEJA JAZBEC Foto: MARKO MAZEJ
Preizkusite se
Center ima Sest ločenih sklopov za vadbo. Med njimi so najbolj atraktivni tisti, ki imajo vgrajene drseče površine. Na teh lahko voznik preskusi, kaj se zgodi, ko imajo pnevmatike malo oprijema in ko avto zanaša. Posebne so tudi hidravlične plošče. Ko voznik zapelje nanjo, elektronika in hidravlilU spodneseta ploščo in s tem avto, voznik pa ima polne roke dela, da s pravilnimi reakcijami avto umiri. Da so naloge $e težje, so te drseče površine opremljene z vodnimi šobami, ki simulirajo ovire na cesti. Za vadbo je na voljo pet inštruktorjev. Enodnevni tečaj vame vožnje se začne z enoumim teoretičnim delom v učilnici, nato tečajniki sedejo v svoj avto, saj tega najbolje poznajo, pri čemer so z radijsko postajo povezani z inštruktorjem. Preden se zapodijo na stezo, se naučijo pravilno sedeli v avtu in držali volan. Tečaj traja približno deset ur. Podobno izgledajo tečaji za motoriste. voznike tovornjakov in avtobusov.
Cena za enodnevni 10-urni tečaj za voznike osebnih vozil znaša od 180 evrov naprej, motoristi bodo zanj odšteli od 168 evrov dalje in vozniki tovornjakov in avtobusov od 216 evrov dalje.
Volilna pisarna SLS tn SMS
v Celju, na Ljubljanski 1 a, od včeraj deluje volilna pisarna SLS in SMS. Prostore je o^rl predsednik SLS Bojan drot in dogodek izkoristil še za kratko predstavitev programa, ki ga bodo v državnem zboru zagovarjali Izvoljeni poslanci skupne liste obeh strank.
Opozoril je na državljanski pogum ustanovitdjev stranke SLS, saj je bila kot Slovenska kmedca zveza kot prva ustanovljena Se v enostrankarskem sistemu leta 1988. Poudaril je, da SLS ni bila udeležena v nobenih aferah IncÜyjih lastninjenjih. Nasprotno, dosegli so, da dižava ni prodala nekaterih vitalnih gospodarskih in finančnih družb in to ostaja cilj tudi za napre). Se več, država bi morala. po šrotovo, krepiti last-
VOLITVE
n^tvo v zavarovalnicah, bančnih inštitudjah, energetiki in infrastrukturi. Zagotavljati pa takšne pogoje gospodarjenja, da bi si ljudje, brez povečaruh socialnih cransfeijev z lastnim delom zagotavljali dostojno življenje. Ponovil je še. da je med temeljnimi cilji stranke ureditev obm^nih vprašanj s Hrvaško, pri Čemer se bodo še naprej borili za ohranitev celovitosti Piranskega zaliva.
Kandidati SLS in SMS s Celjskega so: v 5. volilni enoti bo v ob^ celjskih okrajih kandidiral Bojan šrot, v šentjurskem Marko Diad, v žalskih kandidirata Darko Simončič in Dragica Stemad Pražnikar, v mozirskem Jaki^ Preseč-nik, Robert Bah in Mateja Maja Ažman pa v obeh velenjskih okrajih; v 6. volilni enoti v laškem volilnem okraju kandidira Mojca Krivec; v 7.
T U R N S E K
IfT» iO0š
A
pak«t!
www.fums^k.n^t 03 42 88 119
^LEVIZIJA
lot 100 TV proQrarnov ni ClSiaH 1altvt>9
G
INTERNET
• hllnisa ifo iS Ubps
aiLEFONIJA
• bmplačRl poeovori v SLO kaMlsM)! omrv^ih
volilni enoti pa v konjiškem okraju Stanislav Frim in v šmarskem Marjan Drofenik.
Napovedali dober remltat
Sawnjsko-šaleški odbor stranke Zares je v sredo v Celju dobil nove prostore, ki so jih odprii na Kidričevi cesti 3, v prostorih nekdanje tehniške šole.
Dogodek je za predstavitev osmih kandidatov strarüce, ki se potegujejo za naklonjenost volivcev na Celjskem, izkoristil tudi predsednik stranke Gregor Golobič. Možnosti kandidatov na bližnjih volitvah dobro ocenjuje, kljub temu, da je stranka na tem območju začela delovati šde aprila, kar nekaj kandidatov pa je vtem prostoru razmeroma skromno prepoznavnih. »(Ne) prepoznavnost pa ni nujno slaba, saj so to volitve, kjer se v veliki meri izbira med strankami. Gre za veliko kandidatov, ki doslej na političnem prizorišču niso delovali in v tem smislu nova politika prinaša nove obraze ljudi, ki so verodostojni na svojih poklicnih področjih»« je dejai Golobič,
Za stranko Zares kandidirajo Franci Zidar in Branko Lobnikar v dveh celjskih okrajih, Lojze Posedel in Petra Stepišnik v dveh žalskih, Zdenka Vrečko v šentjurskem, Helena Žagar v mozirskem, Ivan Medved v laškem in David Stupica v šmarskem volilnem okraju. BS
I SAMO 00 ^31.10,20081
rJT
banka celje
Podoba Svetega Rorijana kmt župnijsko rnkw.
Vrnite se na podeželje!
Zelenje in mir Svetega Fiorijana, to sta prednosti vasice pod Bočem, v kateri zadnje čase ostaja
vse več mladih
Sved Florijan (do leta 1993 Stojno selo) je vaaica pod Bo-(enir ki leži malo nad Rogad-ko Slatino. Pravzaprav kraja Sveti Flori|an in Strmec pri Svetem Florijanu tvorita na^ manjšo slatinsko krajevno skupnost, v kateri so lani našteli 559 prebivalcev. Če ne drugega, imajo v prekra* snem okolju idilo in mir, ki jim ju nihče ne more vzeti.
Čeprav majhna, je geograf* sko krajevna skupnost zelo razvejana. Iz preteklih obdobij je zanjo značilna predvsem razpr&ena gradnja. Priznati moram, dasem se doslej skozi Florijan vozU le enkrat, pa le to vvečemih urah, zato meje zdaj Se toliko bolj prevzel. Ob koncu poletja je namreč Še vedno ves v zelenem ■ gozdov je toliko, da se lahko v miru nadihaš svežega zraka. V bližnji preteklosti so se sicer mladi iz kraja odseljevali. Nekateri menijo, da tudi zaradi politike varovanja narave. Mladi si namreč, tudi če bi želeli ostati v kraju, niso smeli graditi novih hiš in so zato pač iskali nov bivalni prostor. A danes je že drugače. Ob sprehodu po kraju opazim kar nekaj novogradenj in lepo obnovljenih hiš.
V soli le dober duoat otrok
število ouok, ki je letos prvič prestopilo prag tamkajšnje Šole, ni ravno vzpodbudno, saj imajo ie dva prvošol-ca. Tako je danes v podružnični šoli 14 otrok, ki obiskujejo dva kombinirana oddelka - skupaj torej nova znanja
Kljub temu, da )e Sveti Florijan zavetnik gasilcev, je leta 1968 v roktz štirinajstih dni zagorelo okoli deset poslopij in krajanom nag^o strah v kosti. Po prvem požaru so kot vzrok navedli živo apno, a že po drugem so začeli sumiti, da je na delu požigalec. fn^i požar ie bil celo tako velik, da je hkrati gorelo več hiš. Požiga je bilo obsojeno neko dekle.
NOVinDHIK
vvüsem kraju
nabirajo učenci od 1. do 3. razreda ter tisti, ki obiskujejo 4. in 5. razred. »Šola na Florijanu bo zagotovo ostala odprta. saj je srce in duša kraja. Z mladimi družinami bo zagotovo v kraju še veliko otrok,« je optimistična Pavla Kidrič, ki na tej §oü uči že 37. leto. Pavla v kraju tudi živi, saj je kmalu potem, ko je na Fiorijanu dobila službo, prav tam $p023iala moža Martina, ^lednji je bü dolga leta predsednik krajevne skupnosti, danes pa je podžupan Občine Rogaška Slatina. In ko beseda nanese na prireditve, se Kidričeva pohvali, da so te dolgo pripravljali v šolskih prostorih. učenci pa na njih sodelujejo tudi danes, ko se je prizorišče dogajanja preselilo v nov gasiisko-kultumi dom. Ob tem se spomnim na Franca Branka Janžeka, ki sicer živi v bližini Florijana. V kraju praktično ni pnr^tve, na teri ne bi sodeloval. O Svetem Florijanu je napisal celo
knjigo In zdaj piše njegovo kroniko. Doda, da je bilo podatke o Svetem Florijanu težko najti. Šolska kronika je pogorela, cerkveno so pisali od leta 1914, v njej pa tudi ni bilo veliko koristnih podatkov. »V njej je zapisano, koliko litrov vina so recimo tisto jesen pridelali.«
Ko podfetnlk oetane doma
Pri dogajanju v kraju, zlasti ko je potrebno prispevati nekaj denarja ali pomagati kako drugače, nikoli ne manjka podjetje Cic gradnje. Pred skoraj dvajsetimi leti je Ivan Cajzekt sicer domačin na Svetem Florijanu, začel gradbeniško dejavnost, ki je danes krepko prerasla okvire majh' nega podjetja, a Ivan Še vedno vztraja v domačem kraju. »Sami želimo, da nekaj ostane v kraju, na periferiji. Poleg tega je pri nas zaposlenih relativno veliko ljudi iz bližnje okolice, pa tudi kvaliteta bivanja je tu neprimerno boljša • ni gneče, ne promemeaa kaosa, s parkirišči ni težav. Če nekje nekaj začneš, vlagaš v razvoj, je to škoda pustiti.« In, ne, ugotavlja Cajzek. selitev
v Ljubljano ne bi prinesla bistvenih sprememb. sodobnih tehnologijah je lokacija podjetja skoraj nepomem-bna.« Zagotovo pa kraja ne bi zapustil zaradi spominov, ki ga vežejo na otroška leta. »-Cestne povezave z ostak> in-h'astrukturo so boljše, narava je ostala skoraj enaka, razvoj pa je pustil p^t na stilu individualnih gradenj, na novozgrajenih poslopjih in tistih, ki so jih obnovili. TXi pa tam ljudje Še ohranjajo st^ običaje, a se modernizacija že močno kaže. komu bomo namenili svoj glas.
Celje je pod vaSIm vodstvom doseglo sloves najhitreje razvijajočega se mesta. Pri tem kandidirate tudi v občinah Štore, Dobrna in Vojnik. Kako ocenjujete razvoj tega območja v žabjih letih?
Celje je v desetih le-lih, odkar sem župan, Daredilo velike razvojne korake. Res pri tem je, da so jih naredile tudi ostale občine. Moram odkrito priznati, da pri mnogih projektih sodelujemo, navsezadnje smo tudi skupni lastniki treh javnih podjetij. Pri vseh pomembnih projektih se tudi zelo hitro dogovorimo. Malce mi Je žal, da ima Občina Store v zadnjem času finančne težave, vendar ji skušamo tudi pri tem pomagati. predvsem pri delitvi strukturnih sredstev m pripravi dokumentacije za projekte iz teh sredstev.
Poslanec je tako rekoč predstavnik volivcev ter krajev in mest, kjer je bil izvoljen. Kaj lahko naredi za razvoj teh mest oziroma območje, v katerem je kandidiral?
Po naši ustavi je poslanec v državnem zbo-ru predstavnik vseh državljank in državljanov in ne politične stranke ali krajev, kjer je bil izvoljen. Kljub temu lahko aktiven poslanec, ki izhaja iz nekega okolja, kjer je kandidiral in bil izvoljen, veliko dobrega naredi za to okolje. Že s tem, da lokalno okolje pravočasno obvesti o možnostih, iu jih ima pri različnih državnih projektih, da zastavi besedo v parlamentu za neko okolje. In da čim bolje sodeluje z občinami in okoljem, iz katerega izhaja. Trdno sem prepričan, da je dobro, da so kandidati za poslance vpeti v svoje okolje. Zato praktično vsi naši skupni kandidati kandidirajo tam, kjer so doma. Pravijo namreč, da je nekaj narobe s tabo, če v domačem okolju ne uživaš ugleda. Sicer pa tudi izkušnje iz preteklosti govorijo o tem, da se tista okolja, ki imajo v parlamentu svojega poslanca, enakomerneje razvijajo oziroma niso v neenakopravnem položaju ^ede na ostala okolja, ki imajo poslance.
Se da uspešen razvoj Celja enostavno prenesti tudi na ostale občine in državo?
Zagotovo. V Sloveniji državo predstavlja 210 občin. Državljank in državljanov ne zanima preveč, kdo rešuje probleme lokalnega okolja, ali je to lokalna skupnost ali država. Županska funkcija v lokabem okolju je zelo podobna katerikoli funkciji v izvršilni veji oblasti, Potrebno je veliko operativnosti, znanja in izkušenj. Potrebno se je soočati s problemi in iskati rešitve zanje. Trdno sem prepričan, da izkušnje, ki sem si jih v desetih letih nabral v Celju in že prej na ministrstvu za pravosodje. lahko veliko pripomorejo k temu, da bom uspešno opravljal funkcijo poslanca v državnem zboru.
Volilna kampanja je v polnem teku. Kandidati sprehajajo zapuščene pse, delijo golaž, balone, častijo
pijačo, hodijo na soočanja ... Kaj je po vašem mnenju tisto, kar bo letos volivce prepričalo?
V predvolilnem času je povsod veliko aktivnosti. Žalostno pri tem je, da se kandidati pogostokrat pojavljajo tam, kjer jih potem ni nikoli več videti. Verjamem pa. da bo volivke tn volivce prepričal tisti, ki bo znal odgovoriti na nekatera pomembna vprašanja o njihovi prihodnosti in tudi prihodnosti Slovenije. Kako izboljšati življenjski standard, kako zagotoviti, da bodo ljudje lahko s svojo plačo dostojno preživeli sebe in svojo družino. In da jim bo ostalo Še kaj tudi za kakovostno preživljanje prostega časa.
Katere bodo vaše prednostne naloge v naslednjih letih?
Slovenska ljudska stranka je bila vedno prod razprodaji slovenskega premoženja. In tudi zdaj zastopamo stališče, da ni prav nobene potrebe, da bi prodajali državne deleže v nekaterih gospodarskih segmentih. Kot na primer v bančništvu, zavarovalništvu, energetiki, telekomunikacijah, infrastrukturi oziroma že-iezrucah in Luki Koper. Se naprej se bomo zavzemali za policentričen razvoj Slovenije. Da ne bo Slovenija videti zgolj kot Ljubljana in okolica. Temveč da bo tudi slovensko podeželje poseljeno» da bo slovenska zemlja obdelana in da bomo ohranili videz kulturne krajine, kj ga imamo. Zavzemali se bomo za slovenskega kmeta.
Naša prizadevanja bodo v veliki meri posvečena tudi ureditvi meje z Republiko Hrvaško. Vztrajamo pri tem, da se mora meja urediti po stanju, kot je bilo 25. junija 1991. in da se nihče nima pravice pogajati o ozemlju, ki je biio na ta dan nedvomno pod jurisdikcijo in suverenostjo Slovenije. Zlasti je pomembna celovitost Piranskega zaliva. Brez tega Slovenija ne bo več pomorska država. Mi ne bomo imeli več prostega dostopa do odprtega morja. Posledice za Luko Koper bi bile, po moji oceni in oceni strokovnjakov iz vrst Slovenske ljudske stranke, neslutene.
Prizadevali si bomo tudi za ustvarjanje takšnega makroekonomskega okolja, v katerem bo imelo gospodarstvo dobre pogoje za razvoj. Da bo lahko ustvarjalo dobro plačana delovna mesta in da bomo Slovenci sami zaslužili za preživetje.
Ne gre pozabiti na mlade. Vedeti moramo, da si mladi šele ustvarjajo standard in družino. Tako da si je težko predstavljati, kako preživeti družino s plačo 500 evrov in ob tem reševali Še stanovanjski problem.
Prav tako ne smemo pozabiti tudi na našo upokojensko generacijo. Mi bomo vztrajali, da premoženje Kapitalske družbe postane premoženje, ki je namenjeno za varnost pokojninske blagajne. Te generacije upokojencev in tudi prihodnjih generacij. Ne strinjamo se, da se s tem premoženjem ravna enako kot s premoženjem Slovenske odškodninske družbe. Da se ga prodaja, da se denar porabi in da tega denarja čez pet, deset let praktično ne bo več. Iz katerega žaklja bomo takrat jemali za pokojnine?
Zavzemali se bomo tudi. da se pravično uredi tudi status kmečkih pokojnin. Ljudje, ki so celo življenje trdo garali na svoji zemlji, preživljali sebe in svojo družino ter so morali v starih časih svoje tržne viške prodajati po cenah, kakršne je določila država, imajo danes sramotno nizke pokojnine. Za njih je ponižujoče, da morajo biti na stara leta, kljub trdemu garanju vse živijenje, na bremenih otrok.
Kaj pa mehke droge?
Osebno ne podpiram uživanja kakršnih koli drog. Se pa strinjam s tem, da je uživanje mehkih drog de-kriminalizirano, ne pa razpečevanje in preprodajanje. Potrebno se je zavedati, da uživanje mehl^ drog, ki se zdi na prvi pogled dokaj nenevarno, pogosto vodi v zasvojenost s trdimi drogami. od koder se malo ljudi uspe vrnili v normalno življenje.
In alkohol?
lUdi alkohol je neke vrste droga, ki ima pogosto, kadar gre za zasvojenost. Se velike hujše socialne posledice. Zlasti v dnižini. Ker se veliko tega dogaja znotraj Štirih sten, prihaja do nasilja. Uživanje alkohola je enak problem kot uživanje katerih koli drugih drog. S tem problemom se mora družba spopasti. Oziroma se znati boriti.
Pa odnos do prostitucije?
Strinjam se, da se dejavnost dekriminalizira, Obžalujem pa usodo ljudi, ki se odločijo, da se bodo s tem preživljali, ali še huje, so v to prisiljeni. Pri tem moramo biti tudi realni. Prostitucija obstaja v vseh sistemih skozi celotno Človeško zgodovino, tudi v tistih islamskih državah, ki to početje strogo sankcionirajo.
Včasih kdo reče, da je politika kurba, vlačuga. Kakšno se vam zdi slovenska politika danes?
VeJiko je izrazov, ki označujejo neko negativnost politike. Osebno mi je Žal, da je tako. Za prihodnost vsake države, še posebej Slovenije, ki Je mlada demokracija, je pomembno, da se za politiko odločajo kvalitetni ljudje. Ljudje, ki imajo neko intelektualno širino, življenjske i^ušnje, ki bodo sprejemali razumne odločitve v dobro vseh državljank in državljanov. S takšnim negativnim etiketiranjem mogoče tudi odganjamo takšne ljudi iz slovenske politike.
Zato smo se v Slovenski ljudski stranki in Stranki mladih Slovenije tudi odločili za volilni slogan Gremo v akcijo. Da povemo državljankam in državljanom, da je zdaj čas za akcijo, da začnemo danes reševati svoje probleme, sicer bodo problemi iz dneva v dan večji, ljudje pa bodo vsako leto živeli slabše.
GOSPODARSTVO
MOS tudi za politike!
Osem dni za srečanje ponudbe in povpraševanja -Sejem znova s humanitarno noto
Prihodnjo sredo se v Celju začenja 41. Mednarodni obrtni sejem. Letošnji bo po oceni organizatorja, družbe Celjski sejem» rekorden. saj je Število neposrednih razstavljavcev preseglo magično mejo tisoč, kar po-meni, da se bo skupaj z zastopanimi v osmih dneh predstavijo 1.705 podjetij. Koliko bo poleg t^a še nenapovedanih predstavitev poslanskih kandidatov ...
»Želim si, da bi bilo vsako leto volilno» da bi imeli vedno poln sejem,« je napol za Šalo in napol zares pove* čano zanimanje za obrtni se-Jem povzel predsednik uprave Celjskega sejma mag. Franc Pangerl. »Predvsem bistveno večjo pozornost gospodarstvenikov narekuje gospodarska situacija.« Največ zanimanja za sejem so znova pokazali gradbinci, saj bodo predstavitve s področja gradbeništva, opreme in zaključnih del v gradbeništvu med najobšimejšimi. »Letos uvajamo tudi novost, informacijsko središče Korak, ki bo združevalo različne strokovne teme v luči tehničnih rešitev, novosti in teženj s področja gradbeništva»« je poudarila izvršna direktorica sejma Breda Obrez Preskar. Med bolje zastopanimi na sejmu so Se podjetja, ki ponujajo stroje za obdelavo lesa in kovin, ter ponudba telekomunikacij in ostalih poslovnih storitev.
mag. Franc Pangeri
kot so na primer zavarovalništvo. bančništvo ter informatika.
A še vedno sejmu ni uspelo privabili nazaj nekaterih velikih slovenskih koncer-nov, ki veČino proizvodov prodajo na tuje trge, na primer Gorenja. »Vsa matična podjetja so kljub vsemu odvisna od domačega poslovnega okolja, saj v njem živijo, rastejo in bi bilo smiselno, da bi matični domovini le prikazala dosežke» ki jih imajo. Torej, kaj je tisto, kar jih v tujini uvršča med uspešne in kaj je njihov generator razvoja,« je komentiral Pangeri ter dodal, da v nasprotju z domaČimi precej tujih koncemov vidi smisel v predstavitvi na celjskem sejmišču. Sploh pa cena najema sejmišča, najdražji prostor znaša 10 tisoč evrov, pri takšnih ne bi smela biti vpraŠ-Ijiva.
Organizator letos pričaicu-je od 160 do 170 tisoč obiskovalcev. Poleg brezplačnega intemeta jim letos ponujajo Se brezplačno telefoniranje s sejma» organizirano varstvo otrok ter, kot vsako leto» brezplačen prevozz avtobusi iz centra mesta do sej-mišča. Celjski sejem bo s pokroviteljem ter Sofistkom v času sejma zbiral denar za otroke iz socialno ogroženih družin, predstavili pa bodo tudi projekt Društva parapJe-gikov JV Štajerske Še vedno vozim, vendar ne hodim, s katerim želi društvo pridobili sredstva za nakup novega kombiniranega vozila. Cene vstopnic tudi to leto ostajajo enake. Cena vstopnice za odrasle znaša 6 evrov, za učence, dijake in študente 4 evre, družinske 12 evrov in za upokojence ter večje skupine 4,5 evra.
ROZMARI PETEK
Celjski sejem še ne potrebuje razširitve
Mednarodni obrtni sejem v Celju kJjub vsako leto večjemu Številu razstavljavcev še ne potrebuje nove lokacije. Kvečjemu bi potreboval višji standard obstoječih objektov.
Direktor uprave mag. Franc Pangerl meni. da bi na obstoječi lokaciji sejem lahko zelo dobro deloval, če bi se določeni objekti obnovili, če bi postavili dovolj ve-
liko garažno hišo in če bi se športne dejavnosti izselile iz hale A in B. »Če mesto meni, da je za sejem ta lokacija neustrezna, bomo o novi lokaciji temeljiteje razmislili,« pravi Pangeri. »Sicer pa menimo, da se kompleks zaokroži v sej ems ko-poslovni kompleks, Športni del bi se lahko preselil deloma v športno haJo ZLatorog^ notranji bazen, ki je že dotrajan, pa bi
se zgradil ob obstoječem letnem bazenu.«
Obstoječi lokaciji torej ob predpostavki, da bi se ideje uprave uresničile, oič ne manjka. Če pa bi bili prisiljeni iskati novo lokadjo, bi ta zagotovo morala bili v neposredni bližini obvoznice oziroma izvoza z avtoceste. A kot dodaja Pangeri, je na takšnem mestu težko najti dovolj veliko zemljišče za sejmišče. RP
Hoteli v času sejma zasedeni
v času 41. MOS bo Celje polno obiskovalcev iz vse Slovenije in tudi tujine. Celjski hoteli bodo tako polno zasedeni.
Množica obiskovalcev, ki bo včasu MOS zapolnila Celje, bo zvišala povprečje celj-skira hotelom. Poleti je bilo zasedenih v povprečju od
20 in tudi do 80 odstotkov sob, v času MOS pa bodo z gosti iz tujine in oddaljenih slovenskih krajev dosegli lOO-odstotno zasedenost. V hotelih Štorman in Grande so do zdaj obiskovalci sejma rezervirali že vse sobe, hoteli Evropa, Celjska koča in Almin dom pa imajo vna-
prej zasedenih več kot 90 odstotkov sob. Poleg gostov iz Slovenije, ki v celjskih hotelih prevladujejo, jih ta čas prihaja mnogo tudi iz Nemčije, Avstrije, Srbije, s Hrvaške, z Madžarske, iz Italije, s Češke, Slovaške in Poljske.
AH
__O cetis
Celje kot svetovno finančno središče
Prihodnjo sredo in četrtek bo v Celju mednarodna konferenca Evropski center za razvoj zahodnega Balkana, na kateri bodo hkrati potožili tudi temeljni kamen za novo stavbo Tehnopolisa, Mednarodno finančno-investi-cijsko in poslovno središče JV Evrope.
Kot pravi direktor Tehno-polisa Boris KlanČnik, bo na konferenci 80 visokih političnih predstavnikov in gospodarstvenikov iz sedmih držav zahodnega Balkana. Slovenije in Evropske unije. »2 njo želimo v Celje pripeljati vse tiste akterje iz Slovenije, zahodne Evrope in držav zahodnega Balkana, ki so pripravljeni sodelovati pri realizaciji finančnega centra,« je o namenu konference povedal Klančnik. »Na njej se bodo srečali ministri, gospodarstveniki, ambasadorji ter seveda banke.«
Prvi dan se bo konferenca končala z odprtjem tretje
»Mi smo vedno brez denaija«a naokrog ga je veB(o,ff KlancnSt komentira vprašanja, povezana a finan-ciraRjam velikih »tehnopobkih« pn^ktov.
stavbe Tehnopolisa in drugi dan s postavitvijo temeljnega kamna za Mednarodno fi-nančno-investicijsko središče JV Evrope. O financiranju gradnje je KianČnik iskreno povedal: »Mi nikoli, ko se lotimo gradnje, nimamo denarja. Vedno imamo le zemljišče, včasih še obre-
menjeno. Ampak denarja je po svetu ogromno, treba je naredili le kanal, po katerem lahko denar pride do tebe. To, kar zdaj počnemo, je ustvarjanje pogojev, da tcdiko skozi razne kanale denar pride v Slovenijo.« Pri tem še vedno niso prejeli denarja, ki je že prišel v Slovenijo in je namenjen za gradnje gospodarskih središč. Kot je povedal Klančnik, gre za 196 milijonov evrov evropskih sredstev, za katere ministrstvo Še ni izdalo razpisa, na katerega bi se lahko prijavili. »Medtem ko država ni izdala niti enega razpisa, smo mi zgradili že dve stavbi,« pravi.
Ne glede na zaplete pri razpisih je Klančnik prepričan, da bo tako ali drugače Celje prvo dobilo finančni center, ki je jedro vsake svetovne ekonomije. Po svetu je le 46 finančnih centrov, zakaj ne bi 47.» ki bi postal središče za JV Evropo, stal ravno v Celju?
ROZMARI PETEK
V Steklai^ki Novi zbor delavcev
Sindikat KNSS Neodvisnost je v sredo v Steklarski Novi nameraval pripraviti zbor delavcev, vendar ga je na željo lasbiikov, ministrstva za Šolstvo in šport, prestavil na prihodnji četrtek.
Kot je povedal predsedruk največjega sindikata v Steklarski Novi Stjepan P^iiklau-žin» so težava» na katero želijo delavci opozoriti lastnike, še vedno neplačani prispevki za pokojninsko zavarovanje. Kot je zna-
no, podjetje nekaj let nazaj zaradi likvidnostnih težav teh prispevkov ru poravnavalo: sedanje vodstvo težav s plačevanjem nima. Kot še dodaja Miidaužin, so delavci nezadovoljni tudi. ker Jim plače zdaj po tri do pet dni zamujajo. Se pa govori, da dižava za Steklarsko Novo, torej podjetje» ki je nastalo iz steklarske šole, pripravlja posebno sanacijo. Kaj naj bi ta zajemala, naj bi delavci izvedeli prihodnji Četrtek- RP
Trgovci ogorčeni
»Na konstnikt bomo odgovorili s pravnimi dejstvi. Nikoli z nikomer nismo usklajevali cen.« Tako so v En-grotušu povzeli svoje mnenje o poročilu, ki ga je spisal urad za varstvo konkurence, v katerem ugotavlja domnevno usklajeno delovanje slovenskih trgovcev. Jii^ MercatoroČitl^ zavrača.
V Mercatorju pravijo, da so deiovali v skladu z običajno trgovsko prakso, po kateri se trgovec in dobavitelj dogovorila, da za vse kupce naenkrat obstaja samo en izhodiščni cenik. »To pomeni, da mora dobavitelj v primeru spremembe cenika (dviga cen) le-tega popraviti za vse svoje kupce (trgovce) in morajo ti s tem soglašati. Komunikacija med trgovci in dobavitelji, ki uporabljajo sistem enotnih cenikov, o načinu uveljavitve cenikov na trgu je običajen del izvajanja te prakse.
Uporaba sistema enotnih ceniicov ne pomeni, da so vse nabavne cene za vse trgovce enake, saj so dejanske nabav-
ne cene za posameznega trgovca odvisne od dogovorjenih popustov med dobaviteljem in posameznim trgovcem.« so pojasnili v Merca-torju.
V Engrotušu so nad očitki precej bolj ogorčeni. »Povzetek relevantnih dejstev, ki ga je o svojem pregledu domnevno usklajenega delovanja slovenskih trgovcev izdal direktor urada Jani Soršak, je navaden konstnikt, ki ignorira vse zakonitosti delovanja pravne drŽave in gospodarskega sistema. Če bi evropske odnose med trgovci in dobavitelji morali upravljati po Soršakovih predstavah, bi morali celotno branžo, ki zaposluje več milijonov ljudi, kar zapreti,« je SorŠako-
ve zaključke komentiral predsednik uprave družbe Engrotuš Aleksander Sve-telšek. Kot dodaja, so trgovci pričakovali, da bo glavnina zaključkov urada sovpadala s predvolilno kampanjo za državnozborske volitve. Trgovci imajo zdaj mesec dni časa za posredovanje svojega odgovora na prvotne zaključke Urada RS za varstvo konkurence. »V Engrotušu bomo v predvidenem roku sicer odgovorili na povzetek urada, vendar smo prepričani, da bo lahko šele nevtralno evropsko sodišče dokončno potrdilo zakonito in korektno poslovanje našega trgovskega poslovnega sistema,« so še dodali.
RP
^tUll partner I najboljšim cfmsm
jgßCTUALNO
Podgane »odžirajofc prostor upokojencem
Nekdanja Restavracija Fontana sredi Hudinje postala leglo podgan -
Upokojenci nimajo kam
Neodgovorni lastniki so nekoč obiskano restavracijo Čez noč spremenUi v oduren tn propadajoč objekt. Edina živa bilja v zatohli in vlažni ter zaklenjeni stavbi sredi Hudinje so podgane in druga higieni nevajena golazen. Zaradi propadajoče Fontane iz dneva v dan bolj negodujejo upoko-jencl. Vajeni števibiih srečanj so ostali pred njenimi vrati, medtem ko jim podgane »odžirajo« še pred letom priijubljeno sliajališče.
»Fontana nam že dolgo ni v ponos. Propada vsem pred očmi. Ostali smo brez priljubljenega lokala, kamor smo vsi radi zahajali, se srečevali in organizirali dogodke,<( hitijo razlagati prizadeli hudinj-ski upokojenci. Zavedajo se» da nimajo nobenega vpliva na lastnike, da bi ti lokal ponovno vrnili vživljenje. »Opozarjamo na razdejanja. Pred dnevi je nekdo razbil Sipo, uničena so okna in vrata, zaradi zamakanja se poveša strop, kot je opazili skozi okno,« pravi predsednik komisije za varstvo in urejanje okolja mestne četrti Jože Mešl. In najhuje, meščane naj bi begale podgane. »Pre-grizie so 20-ceniimetrski beton in lekajo okoli.«
Podgano ns voliki ocmifc
Predsednik Mestne četrti Hudinja Marjan Vengust poudarja, da se doslej nihče od meščanov na govorice ni uradno pritožil. »Objekt je resda zaprt in kaj se v njem dogaja, nam ni znano.
5
I
Pred vrati samota, za vrati Fontane podgane.
Če je kaj narobe, naj lo preverita občinska ali inšpekcijska služba.« Čeprav naj ne bi bilo meščanov in predvsem upokojencev, ki jih zaprt in propadajoč lok^ moti, se je pred dnevi le zganila ena bližnjih prodajalk. Zaradi opaženih podgan je podrezala odgovorne in prejšnji teden soz deratizacijo zatrli in uničili nevarno in škodljivo golazen. Poleg Fontane je trgovina z živili in nekaj drugih manjših objektov.
Osupljiv pogled skozi okno - kot br »gospodarjin vstali, odili in pustili razdejanj«.
Nepredstavljivo je, da bi se pojavile bolezni ^ celo ekonomska škoda, v primeru, da bi se nezaželeni glodalci čezmerno namnožili. Celjski zavod za zdravstveno varstvo ima z mestno občino sklenjeno pogodbo za dvakratno opravljanje deratizacij, in sicer spomladi in jeseni, ter po potrebi. »Odzvali smo se klicu meščanke, da je na omenjenem območju opazila podgane, in 'jih zatrli,« pojasni predstojnik oddelka za deratizacijo Janez Kopač.
Kljuka ii rok v roko
Restavracija Fontana se je nekoč ponašala s sodobno urejeno prostorno jedilnico in posebno sobo ter z vrtom. T\idi kvalitetne sveže hrane že dolgo ni več. Razpada pa tista, ki naj bi jo zadnji najemnik pustil za sabo nemarno ležati, potem ko je zaradi neuspešnega poslovanja
Vabe za zatiranje in imi-čenje glodalcev se kontrolirajo vsaka dva meseca oziroma po zahtevah naročnika. Število opravljenih kontrol se lahko ustrezno poveča ali zmanjša. Če v objektu vabe ostajajo nepoškodovane in pri pregledih ni opaziti iztrebkov, se Število kontrol lahko zmanj-Ša in v nasprotnem primeru poveča. V primeru» da so vabe nagrizene ali manjkalo, je potrebno to takoj javiti izvajalcu, da ustrezno ukrepa. Podgane na stnip sčasoma postanejo odporne, zato ga je treba menjati.
Zdravstveni inšpektorat je v Restavraciji Fontana lani opravil dva redna in izredni pregled. Podgan ali drugih glodalcev ni opazil in s tem v zvezi ni bilo prijav. Teh tudi letos ni bilo. V začetku junija je v skJadu z letnim planom želel opraviti redni inšpekcijski pregled in ugotovil, da je restavracija zaprta oziroma ne obratuje.
zapustil nesrečni lokal. Hu-dlnjčani vedo povedat, da so si kljuko objekta podajali različni' lastniki in še bolj pogosti so bili njegovi najemniki. Kot zadnjega nosilca dejavnosti omenjajo Zavod za biotehnologijo življenja in ekologijo Vransko. Njegov lastnik Dušan Serko je znan po vrsti propadajočih poslov. O njegovem nelegalnem obratovanju kompostarne v Braslovčah smo pred leti že pisali. Šerkov in telefon zavoda, da bi preverili informacije, že nekaj dni zvonita v prazno. Sled se je izgubila tudi za Šentjurskim podjetjem Gruda-Jurmes in nje-go\am nekdanjim direktorjem Radom Tržanom. ki ga prav tako omenjajo kot lastnika Fontane. Večina J urme-sovih podjetij je šla v nič ali je brez omembe vrednega premoženja, pod tem imenom Je mogoče najti nepremičninsko podjetje s sedežem v Ljubljani. Negospodarno ravnanje je restavracijo sredi blokovskega naselja privedlo do zanikrne luknje, pribežališča »drbali in golazni«.
MATEJA JAZBEC Foto: Grup A
POZORt HUD PES
Domovina, bleda mati
No, pa jo imamo, zagotovo afero desetletja v Sloveniji. Če bi ne bili v EU, če bi še vedno imeli sistem, kjer roka roko opere, če bi javni denar ne bil javni, temveč nekakšna Čudna samouprav-Ijalska (ne)las(nina, ki je od vseh in nikogar, torej nekakšna metafizična ideja, bi bilo vse Čisto v redu, toda zdaj je drugače. Seveda ne mislim presojati o tem, Če je bii predsednik vlade podkupljen aJi ne> čas bo pokazal svoje, kot je Še vedno, zato dI strahu. Toda nekaj dnigega me je zbodlo v oči. Pred Časom> ko se je godila aretacija Radovana Kaia-džiča, sem pisal o tem, kako zelo mora biti družba obolela, da sploh dvomi o upravičenosti aretacije, kaj Šele, da protestira ob aretaciji enega največjih zločincev v zgodovini Balkana nasploh, Ratko Mladič, njegov »kompanjon«, je celo dejal, da ga lahko pridejo aretirat, da se sam ne misli predati. Zanaša se na ljudstvo, i^e-de, zakon ulice, ki naj bi ga branila. Kako zelo bolno.
Pa se malenkost pozaba-vajmo z vsem skupaj. Imam mnenje o podkupninah v zvezi s Patrio. Do podkupnin je zagotovo prišlo in naj bi se nadaljevale do izročitve zadnje plačane patrie. Konkurenčna klavzula je pravzaprav varovalka za podkupljehce in manj za državo. Logičen skjep je seveda enostaven, finskemu pod-jetju je seveda vseeno za slovenski d avkopJačevalski denar in davkoplačevalce. Avstrijskemu posredniku je seveda vseeno za slovenski davkoplačevalski denar in davkoplačevalce. Zanima jih zgolj zaslužek, ki bo takšen, kakitnega so zahtevali. Slovenskim prejemnikom podkupnine je precej do slovenskega davkoplačevalskega denarja, Še raje imajo slovenske davkoplačevalce. Verjetno se sredi noči pre bujajo in v strahu molijo k ,sv. Roku, da naj pred kugo obvaruje to pohlevno ljudstvo, ki služi denar, deloma namenjen seveda tudi davkom in posredno Patrii. Prav
Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmaiLcom
vseeno jim je, aU bodo osemkolesnikj imeli štiri, pet ali celo dve kolesi, da jih le kupimo. Podobno so razmišljali egiptovski sko-rumpiranči, ni važno. Če havbice Patrie delujejo, briga jih, ne glede na bližnji Izrael. Dabo le ljudstvo zdravo in bo odplačevalo naročeno orožje. To je tista prava, nesebična in iskrena ljubezen do svojega naroda, iskrena zaskrbljenost za svoj narod-Predvsem pa gre vsem skupaj za to. da se Patrii nakazan denar vrne nazaj v Slovenijo, kar je nedvomno domoljubno. Če bi njih vprašali, bi vam to potrdili. Čeprav imajo račune v razno-raznih knežjih bankah, za katere vsi vemo, da si že zaradi uglednosti njihovega kneza ne bi dovolile prati de-naija ali početi kakšnih nečednosti. Ob vseh teh riave-deEiih in dokazanih dejanjih domoljubnosti nam sev^a ne preostane kaj drugega, kot da družno stopimo za te rodoljube, jih podpremo v njihovih prizadevanjih za čim bogatejšo slovensko družbo, njihovo nesebičnost pri slabljenju kapitala podjetij, ki se ukvarjajo z orožarsko industrijo, in sledimo svetlemu z^edu srbskih domoljubov, ki so podprli junake srt}5tva. Na koncu lahko rečem zgolj to. da je pravzaprav zgoraj uporabljena beseda podkupnina ob temle sprotnem razmišljanju povsem [zgubila svojo težo» kaznivost, sprevrženost. Da ob besedal) domovina, rodoljubi, Se poset>ej. če se imajo za »founcüng father se« Slovenije, kol so se brez trohice ba-havosti nekateri celo poimenovali, podkupnina sploh ne obstaja. Morda je celo umetniški performans.
OJPTIJKA
PE CEUE, StanetovG uiicolS, tel.: 03/428 5650 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI
Pod}ei]e 20 proizvodnjo In trgovino z optl&}lml pftpMnočKI. d.o.o. OPTIKA 3301 PETR0VČE.Ldvec3a Teleron: 03/428 55 SO. rax: 03/428 55 83
www.novitediiik.com
Odličnost ne sme biti stvar snobizma
Zoran Podkoritnik o gostinstvu na Celjskem - »Ne delajte gostom, česar sebi ne želite«
v gostinstvu se je prvih desel let kalil pri Štormanu» naslednjih deset v Šentjurju pri Žonti. Tretja dekada v karien se Je začela letos junija. V legendarnem, od njega natanko sto let starejšem hotelu. V Evropi. Medtem ko je ugriznil v nov delovni izziv, celjske ulice ugibajo, koliko stane vrhunski hotelski menedžer. Eni v gostinstvu vidijo zgolj životarjenje» drugi cvetočo kariero. V čem je magična razlika? V denarju, odnosu, ljudeh?
Kaj vas je zaneslo v gostinstvo? Ste vedeli, da boste v tem poslu naredili kariero ali je bil to zgolj splet življenjskih naključij?
Že od malega sem se rad potikal po kuhinji in po osnovni šoli se je odločitev za srednjo gostinsko Solo zdela nekako logična, imel sem srečo, da sem v svojih začetkih naletel na zelo dobrega mentorja - Zvoneta Štormana, lu ga izredno spoštujem. Pomembno je namreč, da imaš nekoga, ki ti je vzor in vodja. Dal mi je priložnost, jaz pa sem iz nje naredil najbolje, kar sem znai In zmogel. Potem je steklo kar samo od sebe.
Vi ste še generacija, ko je gostinska Šola pokala po šivih. Bili so kaki trije oddelki natakarjev» vsaj dva kuharjev in še bi lahko naštevali. Konkurenca je bila vsekakor močna. Je treba ključno za uspeh v tem poklicu že prinesti s seboj ali ti to lahko da šola?
Zmomo je misliti, da si lahko dober gostinec tudi brez šole. Šola je pomembna. O^om-no se moraš naučiti in veliko se da priučiti. Vendar je ta poklic tako specifičen, tako poseben, da brez osebne zavzetosti, velikega ve-seJja do tega dela, ne moreš uspeli. V nekaterih poklicih si lahko dober, Četudi nisi tako s srcem zraven. No, gostinstvo vsekakor ne. Ali si ali pa nisi. Kompromisi se navadno ne končajo dobro. Vsak, prav vsak od tiste močne generacije je imel enake možnosti, kot so bile dane meni. Če jih izkoristiš ali ne> je tvoja stvar. Danes pa je problem drugje. Ni baze. ni potenciala, ki bi ga lahko oblikoval in vodil do vrhunskega gostinskega kadra.
Kakšni so spomini na vaše začetke? Ste imeli obdobje polivanja gostov, prinašanja napačnih naročil in podobnih nevšečnosti?
^avzaprav ne. Prvi delovni dan, prve korake sem začel v kuhinji. To se še danes kaže kot velika prednost. Pravilo, da je dober kuhar še vedno lahko tudi dober natakar, obratna pa zelo težko, namreč še vedno velja, Kot sem dejal, sam takih nerodnih izkušenj nimam. Kot mentor mnogim mladim fantom in dekletom v tem poklicu pa vem, kaj pomeni imeti dve levi roki aH pa biti naraven (aleni. A z vztrajnostjo in potrpežljivostjo se da premagati tudi velike ovire. Na dolgi rok se vse to obrestuje. Ogromno učencev je Šlo skozi moje roke in na mnoge sem danes odkrito ponosen.
Ko sta se v Šentjurju skupaj z lastnikom Marjanom Žonto lotila starega motela, ki takrat niti životaril ni več, sta imela pred seboj veliko delo. Rekli ste, da ste začeli z manj kot z nič. Kako se v takem primeru Človek loti izziva?
V gostinstvu gotovo s popolno prenovo in velikim finančnim vložkom. Marjan 2on-ta je bil pri nas dober gost in pregovarjanja o novi službi so trajala kake tri mesece. Takratni motel je bil v resnično slabem stanju. A to je šele začetek. Da si v tej branži zgradiš ime in sloves, lahko traja tudi leta. Ogromno je treba truda, dela, i no val i v no sti. Poiskati je treba tržno nišo, biti boljši od drugih, izstopiti iz povprečja. Vendar pa en sam človek ... ni ravno nepomemben, je pa pred takim izzivom sam nemočen. Gre za timsko delo in na ekipo, ki smo jo sčasoma ustvarili tam, sem resnično ponosen. Iz nič je postal ho-
tel prepoznaven in priljubljen v bližnjem in celo širšem slovenskem okolju.
Koliko Časa je trajalo, da je zavzeto delo obrodilo prve sadove?
Tn leta. V tem času je bilo zeb težko. Hotel je bil namreč prazen. Ce že ni bil na slabem glasu, Je bil pa popolnoma pozabljen. Dobiti zaupanje gosta pa je presneto trdo delo in garanje. Po kapljicah se ga pridobiva, izgubi pa se ga lahko z eno nerodno potezo.
Da je vsa poanta gostinskega dela v zadovoljnem nasmehu, ko gost zapušča njegov loka), je gostincem večinoma jasno. Vendar brez zadovoljstva med zaposlenimi ni dobrega vzdušja v lokalu. Kako vi krmarite med tema dvema čerema?
Zelo težko. Vedeli je treba, da je problem kadra vedno bolj pereč. Mesečno ali pa celo tedensko se pojavljajo ponudbe drugih gostincev, ki ti hočejo delavce dobesedno spe-
Ijaü. Zato moraš imeti čut za delo z ljudmi, Treba je znati prisluhniti, ob kriznih ali prelomnih trenutkih sesti in se pogovoriti, kaj koga moti, kje so še rezerve, kako lahko izboljšamo pogoje in rezultate dela. Seveda pa tudi kot vodja ne moreš delati Čudežev, če delodajalec ne drži besede, ko pride do vprašanja plače, nadur in drugih pravic. Sam sem imel srečo, da sta bila tako štorman kot Zonta Človeka na mestu.
Torej vrhunski gostinski kader, tudi vrhunski hotelski menedžer stane. Koliko?
Kolikor si zasluži. Lahko pa povem, da so, kar se slednjega tiče - Številke, ki jih mimogrede ujamem, prenapihnjene.
V Šentjurju ste zgradili svojo prepoznavnost. Rekli ste, da vam nikoli ni bilo žal, da ste sprejeli tisto ponudbo. Sicer pa naj bi bile za dobrega gostinca glede na pomanjkanje kadra mamljive ponud-
Zoran Podkoritnik se je rodil 24. junija 1973 in svoje otroštvo preživel v Šeščah pri Preboldu. Srednjo šolo je konči^ kot gostinski tehnik v takrat Še množični gostinski generaciji. 1988 je kot učenec začel pri gostinstvu Štorman in zelo hitro napredoval v najmlajšega vodjo ene izmed njihovih restavracij. 1998 je postal vodja Hotela Žonta v Šentjurju. Z letošnjim letom pa je prevzel službo menedžerja Hotela Evropa. Z družino, partnerko Simono in otrokoma Nikom m Ino, so si ustvarili dom v TTnovljah. Sebe opisuje kot odkritega, poštenega, prijaznega, ustrežljivega in doslednega deloholika. Baterije najraje polni s šporiom, pa naj bo to nogomet, tek, litnes, tenis, kolesarjenje ali pohodništvo. Kot pravi, ceni mir, uživa» kadar je z družino in rad dobro je. A Še ve^o je Čas njegov največji problem.
be na voljo vsaj nekajkrat na leto. Koliko so resne» je seveda drugo vprašanje. Kaj je bilo tokrat odločilno, da ste zamenjali službo?
Denar vsekakor ne sme biti glavni motiv. Če je, se to tudi na rezultatih prej ko slej pozna. Neko nepisano pravilo pravi, da je dobro vsakih pet ali deset let zamenjati službo. Meni se je po naključju to res zgodilo po desetih letih. Vseeno pa je bila izredno težka odločitev. Pretehtalo je to, da imam Celje izredno rad. Celje In seveda Celjani si zaslužijo dober, celo vrhunski hotel. Evropi je treba vrniti sloves, kot ga je nekoč že imela. Dejstvo je, da gre za enega najstarejših hotelov v Sloveniji, ki ima (udi svojo zgodovino in tradicijo. Da sta sedanja lastnika, zakonca Jančar, izredna Človeka, s katerima sem se takoj ujeJ, je odločitev seveda še nekoliko olajšalo.
Ljudje pojme, kot so odličnost in vrhunska kv^teta, velikokrat povezujejo s sno-btzmom in nedostopnos^o.
Res je. Zato je treba imeti za te reči zelo dober občutek- Ko pndeš v nek lokal, restavracijo, hotel, se moraš v prvi vrsti dobro počutiti. Pol metra pribora levo in desno od krožnika večine goste ne spravi ravno v zelo sproščeno vzdušje. Zrezke čez rob krožnika smo sicer že prerasli, vendar morajo biti porcije vseeno dovolj velike. Kvaliteta se začne v kuhinji. Žal pa se mnogi gostje še ne zavedajo, da »sveže pripravljeno« ne gre skupaj z »v trenutku na mizi«. Vseeno pa je dandanašnji trend v kvalitetnih živilih, v odlični pripravi. Vse to pa mora biti dostopno ŠirSi množici. Moja vizija je v tem, da bi v hotelu vsakdo spil zelo dobro kavo, našel zase najboljšo tortico, si brez slabe vesti, koliko ga bo stalo, privoščil kosilo. Vsak gost je dragocen in vreden vse pozor-nosri.
Če se kvaliteta začne v kuhinji, se vzdušje gradi na obrazu natakarja in odličnost pozna pri vestnosti sobarice. Kakšen je vaš recept? Kako vodite osebje, s palico ah korenčkom?
Obojega malo. Sicer pa se v gostinstvu tople vode ne da odkriti. Recepti so znani že dolgo. Moji ljudem v glavnem polagam na srce, naj se do gostov obnašajo tako, kot si Želijo, da bi se drugi do njih. Če bodo to naredili, so praktično že uspeli.
Ko greste zasebno v lokal, ste poklicno obremenjeni z učinko^tostjo osebja?
Moram priznati, da sem. Vedno opazujem, na živce mi gredo stvari, ki niso urejene, osebje, ki se ne zna obrrüti, po drugi strani pa sem tudi zelo vesel, ko vidim urejene stvari ali celo kaj inovativnega in zanimivega.
Pa sicer, kako ocenjujete gostinsko ponudbo na Celjskem?
Ne bi rad bil kritizerski, vendar ob dejstvu, da je Celje eno gospodarsko najhitreje rastočih mest, je ponudba skromna, če že ne slaba. Gostinstvo caplja daleč zadaj. V Evropi se bomo vsekakor utidili. da vtis popravimo. Želel pa bi si, da bi se temu pridružilo še več gostincev in da bi se v mestu pogosteje kaj dogajalo.
Cena uspeha v gostinstvu je tudi zasebno zelo visoka. Omenili ste» da ste doslej eno samo silvestrovo preživeli v krogu družine. Bi svoje otroke usmerili v ta poklic?
Ne, ne bi jih. Vem kakšna je pot do sem. Cena je visoka, odrekanja je veliko, delo pa trdo. To je pač eden redkih poklicev, kjer »ne« ne sme biti opcija, imel sem srečo, da sem spoznal boljšo polovico, ki to razume in mi stoji ob strani. Resda svoji otrok na to pot namenoma ne bi pošiljal, sam pa bi resnici na ljubo Se enkrat izbral isto.
SAŠKA T OCVIRK Foto: GREGOR KATIČ
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
Vrste pred šolskimi jedilnicami
Sistem v »poskusni fazi« - Nekatere šole toplo prehrano šele v naslednjem tednu
»Pa saj so bili sendviči čisto OK,« sta se pogovarjala mladeniča, čakajoča pred Šolsko jediloico. Nič ni nili približno tako zaznamovalo 1. septembra» kot napovedana topla prehrana za dijake, Prvi Šolski dnevi so v Celju postregli s pri2ori neskončnih vrst čakajočih na toplo malic. 45 minut» kolikor so šole v veČini namenile zaužitju malice in ponekod Še prihodu na lokacijo za kosilo, komajda ali celo ne zadostuje. Ob tem, da nekaj celjskih sred-njih šol v prvem septembr-s kern tednu predpisanih obrokov še ni moglo zagotoviti.
Največje logistične težave so se pojavile na šolah, kjer so se biii prisiljeni odloČiti za zunanje ponudnike, ki bo-do razdeljevali že pripravljeno in dostavljeno hrano. Nekateri niso ustrezali kriterijem» drugi so v tem tednu še usklajevali podrobnosti s Šolami, zato je »nekaj Sol Ca leden ponujalo hladne obroke, tople bomo večinoma lahko uvedli z naslednjim tednom,« je povedal vodja aktiva celjskih ravnateljev Janko Po-klič.
Največjega zalogaja so se lotili na Šolskem centru Celje, kjer kuhajo in strežejo kar 2.200 dijakom» ostali, ki
se šolajo na dislociranih enotah» se prehranjujejo v 1. OŠ Celje in dijaškem domu. »Res so vrste, čeprav se malice za več šo! vrstijo v času kar petih Šolskih ur,« pravi direktor centra Igor Dosedla in do-daja» da so glede preureditve prostorov v jedilnice zaenkrat storili vse, kar je bilo mogoče, v prihodnjih letih bodo potrebne dodatne investicije. Ob tem, da je ministrstvo za šole v celotni Sloveniji namenilo le 450 tisoč evrov» pa še to zgolj za nakup kakšne opreme. »Ni še čas za realne ocene, prve povratne informacije pa kažejo, da so jedli praktično vsi dijaki, ki smo jim namenili obrok v osnovni Šoli, ter okoli (Ai do 65 odstotkov dijakov v samem centru, kar beležimo s posebnimi Čipi,« pove Dosedla in verjetno ni ireba posebej poudarjati, da so Šole s sistemi za registracijo malic imele dodatne stroške.
Pojedo skoraj do zadnje ilice
»Pri nas smo zaenkrat izjemno zadovoljni z odzivom. Če so pozitivno presenečeni kuharji, potem veste, da gre za koristno povratno informacijo iz prve roke. V pomije je Šla morda polovica večjega čebra, ob dejstvu, da dnevno skuhamo 1.200 obro-
Dokler je zunaj toplo, še gre.
Ministrstvo je v tem tednu sicer nekoliko omililo napovedane sankcije. Predvideli so prehodno obdobje do šolskega leta 2011/12, vendar opozarjajo, da morajo šole v tem Času izkoristiti Še druge zakonske možnosti nudenja obroka, za kar so odgovorni ravnatelji. Od 2.000 do 4.000 evrov je globa za šolo» ki dijakom ne bo zagotovila toplega obroka. Od 150 do 4.100 evrov je kazen za odgovorno osebo, torej ravnatelja takšne šole, ki ni izra-hiJa vseh možnosti, da bi zagotovila topli obrok. Kazni naj ne bi doletele ravnateljev, ki iščejo rešitve in si prizadevajo za uvedbo toplega obroka.
kov, je to izjemno malo,« je optimistična ravnateljica dijaškega doma Nataša Kajba Gorjup. V dom na malico prihaja del dijakov 1. gimnazije v Celju ter dijaki Srednje šole za logistiko in poklicne dejavnosti Celje v neposredni bližini doma. Na jedilniku so v sredo mesne kroglice v paradižnikovi omaki, krompir in sadje. Ko na hitro oši-nemo s pogledom Se prihajajoči teden, dijake čakajo oslič, rižota... »Poskrbeli smo za dodatne kapacitete jedilnic. Morda bi lahko skuhali Še več obrokov, vendar otrok ne želimo >tlačiti< v obstoječe prostore, dokler ne pridobimo dodatnih. Vendarle si
zaslužijo, da obrok použije-jo na nek kulturni način,« pravi Kajba Gorjupova: »V splošnem se bodo mladi še morali priučili kulture prehranjevanja. Ne le v Šoli, tudi doma in to je proces. Čeprav se je gotovo komu v tem trenutku težko navaditi na tako zgodnji topel obrok, ki ga imajo nekateri že okoli 9. ure ali prej,« dodajajo ravnatelji šol Šolskega centra Celje. »Edina težava, ki se pojavlja, je, kako v tako kratkem času razdeliti toliko obrokov,« še pove Kajba Gorjupova. ki pozdravlja nov zakon. »Dolgoročno gledano prinaša dobrodošle spremembe, vendar je prava umetnost za 2,42 evra
kreativno ustvarjati zdrave, uravnotežene in raznolike obroke.«
Sčasoma rešitve tudi za vozače
Veliko negodovanja je ob tem sprožilo podaljšanje pouka, saj so šole zaradi toplega prehranjevanja večinoma dosedanji glavni odmor podaljšale na 45 minut. ko je bilo treba, računajmo še izmene, v katerih dijaki hodijo na malico, pouk avtomatično podaljšati za najmanj 25 minut. Kar predvsem za dijake iz bolj oddaljenih krajev lahko pomeni pravi logistični kaos in nepotrebna čakanja na prevoz. »Tega se zavedamo, vendar naj ponovno opozorim, da je treba počakati, da se sistem dejansko >zažene<. Še zmeraj so možne spremembe umikov, sedanji niso nujno že fiksni. Smo pa že od junija v sliku.z avtobusnimi prevozniki, konkretneje z Izletni-
kom, in se dogovarjamo glede možnih rešitev. Najbolj bodo znali presoditi prevozniki sami, ki stanje v teh dneh preverjajo vpraksi. Če bo treba, se bodo prilagodili. Nekoliko težje bo glede voznih redov vlakov,« pojasnjuje Po-klič.
Na Slovenskih železnicah ob tem pravijo, da dosedanji vozni red vlakov velja do 13. decembra. »Sprememb umika in daljšega pouka in posledično daljšega čakanja vlakov zaradi maliee v šolah nam Še ni sporočila nobena srednja šola v Celju. Edini takšen primer je bil na Koroški progi, kjer smo vozni red že prilagodili. Nekaj pritožb smo prejeli tudi iz celjske regije, a dokler ne bomo prejeli tudi uradne pobude s strani srednjih šol, voznega reda ne bomo spreminjali,« pravi vodja prodaje v potniškem prometu Miloš Rov-šnik.
PM, DI Foto: KATJUŠA
Nina Krohne iz Celja,
Gimnazija Celje-Center: »Ker nimamo toplega obroka, ne vidim razlike med lansko malico in letošnjo. Problem so rešili le na ta način, da po-grejejo sendviče in meni lo oi všeč. Morda je dobro, da nimamo 45 minut Časa za malico, saj imamo zato tudi krajši umik. Bolje bi bilo, da bi namesto sendvičev nudili tudi kaj boij zdravega, kot sta zelenjava in sadje. Ker nimamo toplega obroka, se nam pouk ni podaljšal in nimamo problema z javnim prevozom.«
Barbara Miler iz Celja, Gimnazija Celje-Cenier: »Malice nimamo in se mi zdi čudno, da je sendvič z lepi-njo s sirom, šunko in keča-pom nadomestek toplega obroka, ki naj bi ga dobili. Sedaj imamo dvakrat po 15-minutni odmor in zaradi gneče nimamo dovolj Časa, da pojemo malico. Topel obrok pa je zagotovo bolj primeren okoli 12. ure in ne prej, ker ne moreš ob 10. uri jesti zelenjavne Juhe. S prevozom domov nimam problema» saj se nam pouk nI podaljšal.«
Alja Cvikl iz Celja, Šolski center Celje: »Vsakdan imamo skoraj eno uro dlje pouk, celo dve, eni končajo ob pol treh, drugi ob po! Štirih. V Času malice se naredi kolona in čakamo tudi do pol ure, ostane 15 minut, da pojemo. Včasih imamo ^e po prvi uri kosilo, nato spet pouk nadaljnjih šest šol-^ urin vmes postanemo spet lačni, tistih pet minut odmora pa ni dovolj, da bi si še kaj kupili. Hrana je sicer vredu, glede na to, koliko morajo skuhati, vendar je še zame komaj dovolj, da se najem, Prejšnji sistem mi je bil bolj všeč.«
JaJka Lapornik z Vranskega, Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje: »Zelo dobro se mi zdi sedaj» ko imamo možnost in Čas, da v miru pojemo topel obrok. Zelo mi je všeč, najraje imam meso in testenine. Prostor kjer malicamo je ustrezen in prostoren. Da se je na račun tople malice pouk podaljšal, me sploh ne moti. Domov prihajam okoli 15. ure kljub temu, da sem vezan na javni prevoz. Tudi moje sošolce in sosošolce ne moti, da imamo sedaj daljši pouk in se ne pritožujejo.«
lercator
Poelcpvnl sistem fvt^rcfttor. dd, Dunajslo cedta 107. Ljubljarta
Obveščamo vas, da imamo možnost oddati v najem naslednji iokais
1.V novem Mercatorjevem Trgovskem centru Laško;
• 62,20 m' • lokal za gostinsko dejavnost
Prosimo vas, da se nam v vlogi predstavite tudi s svojo dejavnostjo.
Vabimo vas, da pisne vloge najkasneje do petka 12.9.2008 pošljete oa naslov: Mercator. d.d.. Cesta na Oknaglo 3, 4202 Naklo, Sektor dopolnilne trgovske storitve, z 02nak0 'za najem lokala*.
Mercator, d.d. si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od pnjav^jenih l^ndtdatov.
10
ceue
Stöbe |
NOVI nONIK
Pot do
univerzitetnega mesta
V novem študijskem letu šest novih študijskih programov
v novem Študijskem letu> ki se bo v vseh programih terciarnega izobraževanja začelo 1. oktobra, je v študijske programe na celjskem območju vpisanih 6.900 študentk in Studen-tov.
Tudi študijsluh programov je v regiji vse več, saj bodo v novem študijskem letü izvajali kar 17 višješolskih, 21 visokošolskih in pel univerzitetnih študijskih programov. V regiji izvaja-jo tudi sedem podiplomskih študijskih programov v peiih visokošolskih zavodih. Vanje je vpisanih 319 študentov, četrtina rednih, vpis se je od lani povečal za polovico. Vse to so podatki, da na celjskem območju. Še zlasti v Celju in tudi v Velenju, nastajajo izredno pomembna študijska središča, v Ica-tera prihaja približno tretjina Študentov, ki živijo Izven celjskega območja.
Med najpomembnejšimi novimi programi velja omeniti višješolski program Logistično inženirstvo v obliki izrednega študija, program Ekonomist v obliki rednega in izrednega študija, visokošolske programe Poslovanje v sodobni družbi na prvi stopnji. Poslovna informatika, prav tako na 1. stopnji, ter nov samosto-
Polona Ocvirii
jen visokošolski program v Velenju, kjer uvajajo študij Varstvo okolja in ekotehnologija, prav tako na 1. stopnji. Omeniti je treba Se fakulteto za energetiko Univerze v Mariboru, ki uvaja visokošolski strokovni, univerzitetni in magistrski program.
Z uvajanjem novih študijskih programov in večanjem števila Študentov, zlasti rednih, je v Celju tudi vse večja potreba po študentskem domu. Od lanskega podpisa o nameri za gradnjo prvega celjskega študentskega doma je .po Savinji steklo že veliko vode, dom pa vsaj zaenkrat ni nič bliže kot takrat, ko sta Župan Bojan šrot in takratni minister za visoko šolstvo dr. Jure Zupan pismo podpisovala. Namero so ta^at jasno zagovarjali na obeh straneh. Občina naj bi prispevala komunalno urejeno zemljišče in sprejete prostorske akte, dom pa naj bi imel dvesto postelj. Naložba je bila takrat ocenjena na približno Štiri milijone evrov. Pred dnevi je na novinarski konferenci celjskega občinskega oddelka za družbene dejavnosti vodja oddelka Polona Ocvirk povedala, da se pogovori o med Študenti izredno težko pričakovani gradnji nadaljujejo. Le postelj je iz dneva v dan manj. Trenutno se dogovarjajo o gradnji doma, ki bi imel vsega osemdeset postelj, naložba pa bi stala dva milijona evrov. Ocvirkova je dokončen dogovor z ministrstvom za visoko šolstvo optimistično napovedala že za letos.
BRST
zDm
Za Delovna Mesta
STRANKA ZA DELOVNA MESTA
PODPORA BOJANU 5ROTU
Predsedstvo stranke Za delovna mesta Je v svoji razširjeni sestavi sprejelo sklep, da na dilavnozborskih volitvah, ki bodo 21. septembra 2008, podpre kandidaturo
g. Bojana ŠROTA,
kandidata za poslanca v državni zbor, ki kandidira v 5. volilni enoti, okraj 2 in 5.
Predsedstvo stranke Za delovna mesta ugotavlja, da Celje ni Imelo poslanca v državnem zboru že od leta 2000 In da Celje kot najhitreje se razvijajoče mesto v Sloveniji potrebuje poslanca v državnem zboru, ki bo zagovarjal Interese širše lokalne skupnosti in nadaljeval trend hitrega razvoja Celja.
Predsedstvo meni. da se je g. Bojan ŠROT s svojim dosedanjim uspešnim delom kot župan MO Cefje dokazal kot uspešen politik in ker smo prepričani, da bo s svojim uspešnim delom nadaljeval tudi kot poslanec v državnem zboru, predlagamo volllkam in volticem. da ga podprejo na volitvah, ki bodo 21. septembra 2008.
Predsednik Stanko ESIH
Predsednik MO Celje MIlan KOS
Predsednik 00 Store Dušan ANTLEJ
Bograč
Priznani Tuševi kuharji so v soboto pred Planeti Tuš v Celju, Mariboru in Novem mestu podrli slovenski rekord v kuhanju bograča. Za obiskovalce so skuhali in brezplačno razdeliU kar 1200 litrov tega okusnega golaža iz (obveznih) treh vrst mesa. Dosedanji slovenski rekord je Iz leta 2004, ko je bilo skuhanih 400 litrov bograča. Prav toliko so ga števil aim gostom ob zabavnem programu skuhali v Celju, kjer je kuhal-nico v velikem kotlu vrtel Gregor Krašek.
BS
Foto; KATJUSA
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE
Hospic na novem naslovu
Celjski odbor slovenskega hospica se je preselil na nov naslov in ima po novem svoje prostore na Kocenovi ulici 4-8 v Celju. V torek, 9. septembra, pa ponovno pripravlja uvodni seminar pred začetkom usposabljanja za prostovoljce» ki so ga naslovlU Kako bolezen» nesreča, starost in smrt spremenijo življenje. Na seminarju se bodo zainteresirani lahko seznanili z dejavnostmi društva ter z vlogo prostovoljcev pri spremljanju hudo bolnih in umirajočih. Seminar se bo v prostorih društva pričel ob 17. uri, več informacij pa je mogoče dobiti na tel. številkah 03/548-^011 in 051/441-961.
Ojstrica na Svetino!
Planinsko druätvo Ojsuica Celje praznuje letos 45-letnico obstoja. Jubiiej bodo planinci In njihoAn pobratimi iz Planinskega društva Hoče prosiavili v nedeljo, 7, s^tembra na zboru ob Vrunčevem domu na Svetini nad Storami, kjer bo udeležence pozdravil predsednik druStva Vili Ven-gust. Organizatorji pripravljajo kuitumi program, sledilo bo družabno srečanje ob živi glasbi, hrani in pijaä. Večina planincev se bo na Svetino odpravila peš, ob S. uri z zbirališča na pariurnem prostoru strelišča v Pečovnika in nato čez Bojansld graben ali po poti mimo kapelice Mari> je Snežne. Poskrbljeno pa bo tudi za avtobusni prevoz, in sicer ob 10. uri Izpred Giga športa v Celju. Za hrano in prevoz bo potrebno* prispevati S evrov. MP
Prve vselitve v nov dom
V Štorah, kjer je Nivojevo hčerinsko podjetje Dom Lipa zgradilo dom za starejše občane» so začeli v začetku tedna vseljevatl prve stanovalce.
Dom Lipa, kjer je prostora za 136 stanovalcev, bo deloval po dobrih izkušnjah iz tujine kot dom tako imenovane četrte generacije, kjer so stanovalci povezani v domske družine. V njem bodo po želji nudili tudi nadstandardne storitve. Postavili so ga v štorskem blokovskem naselju Upa, njegova gradnja se je začela m^a lani. Slovesno odprtje novega doma za slarejSe občane v Štorah načrtujejo za 14. september. BJ
V Celju je400 litrov bograČa skuhal Tuiev področni vodja » gostinstvo Gregor KraŠek.
AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV
Pf/spf'W/re k ?m. jfv^f' i'/jr'/i/ 0iinvhr/c'vnni.i oknip in ofHnip novjrnr nrlpriflkf^ .ibunnil.vorif>. k.vwio. h^rnic }
vpicruiriit ^phoiiuk-
informacije: Simbio, c#.o.o.
. Teharska cesTri'49; 5000 Celje
^ in www^imhioii.-
•. • i-» - . .
Poklon taborskemu gibanju
V torek so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec odprli razstavo z naslovom Iz zakladnice domoznanskega oddelka: Trg Žalec, kraj ljudskih zborovanj pod milim nebom v letih 1868> 1918, 1928.
Dogajanje na .taborih je osvetlila Karmen Jezernik, vodja domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Tako se je na^ne-deljo, 6. 9. 1868, v Žalcu zbrala 15-lisoCglava množica, ki je glasno podprla na tem taboru sprejeto resolucijo, katere bistvo se je glasilo: Slovenci, zedinite se! V Času velikonočnih praznikov» 17. marca 1918, je bil v Žalcu tabor vpodporo majniSki deklaraciji. 15. julija 1928 pa je Savinjska dolina v Žalcu praznovala 700-letnico la-vantinske Škofije» 60-letnico
Direktorica Medobnnsite splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik je v šali omenila, da bi lahko prifeditev poimenovali tudi Polzolani ŽalBanom, saj so bili vsi nastopajoči Polzelani. Za prijetno glasbeno vzdušje so poskrbeli tenorist Rok Bastf rn soprenitita Ana Ollr, ki ju je na Maviiju spremljala Tina Novak.
prvega žalskega tabora in 10-leuiico drugega žalskega tabora. Namen razstave je> da se poleg 11. slovenskega ta-
pohodniki po hmeljarski poti
Sedmega pohoda po hmeljarski poti, ki so ga v soboto pripravili v počastitev praznika Občine Žalec, se je udeležilo rekordnih 40S pohodnikov iz Savinjske doline in tudi drugih krajev Slovenije.
Na Startu pred dvorcem Novo Celje so zbrane pozdravili župan Občine Žalec Lojze Posedel, predsednica Tun-stične zveze Žalec Breda Vizov^šek, hmeljarski starešina Franc GajSek s princeso Janjo Oset in predsednica 'Riri-stičnega društva PeirovCe ivlarjeta Grobler» ki je novemu starešini in princesi izročila simbolično darilo. Šiart in cilj pohoda sta bila tudi letos pred dvorcem Novo Celje, pot, dolga 14 kilometrov, pa je pohodnike vodila med hmeljišči do ribnika Vrbje, ob Savinji do mostu v Šeščah, mimo Šempetra in Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec v Novo Celje. TT
bora v Žalcu, ki letos obeležuje 140 let, spomni tudi na Ubora v letih 1918 in 1928, saj prav ta dva pričata o po-
membnosti Žalca za savinjski in slovenski prostor. Razstava bo na ogled do konca meseca. TT
iViotivi IMozirskega gaja
Ob prijetnem kulturnem programu, ki so ga izvedli Mozirski koledniki, so v petek v Galeriji Mozirje odprli pregledno razstavo del, Id so nastajala od leta 1995 do lani na ex-temporu Mozirski gaj.
Z razstavo so odprli letošnji ex-cempore, ki bo od 24. do 26. septembra. Na razstavi v mozirski galeriji so prikazana slikarska dela, ki so jih slikarji iz vse Slovenije in zamejstva ustvarili na dvanajstih delavnicah v Mozirskem gaju in okolici. O srečanjih je spregovoril Jurij Repenfek, likovni pedagog, organizator in idejni vodja, tudi sam slikar. Razstavo je odprl župan Občine Mozirje Ivan Suhovecšnik. ki je poudaril pomen slikarskih delavnic tako za slikarstvo kot umetnost in kulturo, za popularizacijo te dejavnosti med slikarji amaterji in mladimi ter promocijo kraja, občine in Zgornje Savinjske doline, Razstava bo na ogled do konca septembra. JM
Pravočasno obnovljene
sanitarije
v sredo sta ravnateljica vrtca Mozirje Ana NuSa Rebemik in mozirski župan Ivan SuhoverŠnlk nazdravila opravljenim delom, s katerimi so izpolnili z^-teve zdravstvenega inšpektorja.
V oddelku za otroke od enega do treh let je bilo namreč nujno potrebno preurediti sanitarije, za kar so imeli po od-
ločbi inšpektorja čas do začetka septembra. Poleg opravljenih del so v mozir-skem vrtcu, zgradba je stara približno 30 let, menjali tudi radiatorje. Seveda si želijo še več izboljšav, pri tem pa tudi, kot se je izrazila ravnateljica Reber-nikova, boljšo komunikacijo s predstavniki občine. US, foco: BK
Najmlajši v preurejeni umivalnici
Z OBČINSKIH SVETOV
Zapleti s priznanji
BRASLOVCE - Imenovanje dobitnikov občinskih priznanj je na zadnji seji svetnikov naletelo na neodobravanje. Zataknilo se je pri imenovanju dobitnikov zlate plakete. Po odločitvi komisije za volitve in imenovanje so bili zanjo predlagani Štirje posamezniki, najzaslužnejši za ustanovitev Občine Braslovče. Toda v resnici je pred desetimi leti v dobro ustanovitve občine delovalo 30 posameznikov, povezanih v iniciativni odbor. Zlato plaketo bodo ob 10- obletnici ustanovitve občine, sredi tega meseca, tako prejeli vsi zaslužni občani, nekdaj povezani v Iniciativni odbor za ustanovitev Občine Braslovče. Nekateri svetniki so izražali dvome o prejemnikih priznanja, saj da podelitev visokih občinskih priznanj nekdanjim političnim aktivistom ni higienična odločitev. Kot primer so navedli dolgoletnega In zaslužne^ občinskega politika Rudija Žohar-ja, katerega imenovanje za občinsko priznanje je bilo lani gjadko zavrnjeno. MJ
Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodliča vCe-lju, zadeva Si 37/2004 z dne 20. 8. 2008 nad stečajnim dolžnikom
-BBZ, Proizvodnja in trgovina-KARL ŠPEGEL s.p. v stečaju Ljubljanska 31 /a, 3320 VELENJE
OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ
ZBIRANJE PONUDB
(II. drazbeni narok) I. PREDMET PRODAJE
NEPREMIČNINA - IDEALNI DPi P» Hr^ i /o ^^tn^^, pare. št. 3463/1» vpisane pri zk.vl.št. 1078, K.o. VELENJE, karvna-lavf predstavlja enostanovanjsko hiso s pnpadajoclm funkcionalnim zemljiščem - ohišn^co in poslovno stavbo-delavnico. Navedena nepremičnina se nahaja na lokaciji Ljubljanska 31 /a, 3320 VELB4JE.
Premoženje • Idealni delež nepremičnine se prodaja v kompletu kot celota, izklicna cena je znižana za 30 % in zna^ 63.770,00 EUR. Varščina znaša najmanj 20 % Izklicne cene.
Premoženje je ocenjeno kot celota s cenHvenim poročilom z dne 20. 2. 2008. IzMicna cena je v skladu s cenit^nim poročilom, cenitev je izvedel stalni sodni cenilec ZvonkoJEZERNI K, univ. dipl. ing.
H. POGOJI PRODAJE
1. Premoženje se prodaja v kompletu po načelu »videno • kupljeno«.
2. Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku, ki ga bo izbr^ stečajni upravitelj pod nadzorom predsednika stečajnega senata <154. čl. ZPPSL).
3. Podpis pogodb in plačilo kupnine: za premoženje mora kupec podpisati pogodbo v roku 45 dni po prejemu poziva stečajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačati v 15 dneh od sklenrtve pogodbe.
4. Izklicne cene ne vsebujejo nosnih davščin In prispevkov. Davščine in prispevki se dodatno zaračunajo izbranemu ponudniku in sicer na osnovi Zakona o davku na do(^no vrednost (Uradni Ust RS 117/2006) in Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS 117/2006). Vse dajatve in stroge v zvezi z prenosom lastništva mora plačati kupec.
5. Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v točk; 3, ne sklene pogodbe oz. odstopi od sfdenjene pogodbe ali kupnine ne plača v dogovorjenem roku, ima stečajni upravitelj pravico odstopiti od pogodbe, oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev.
6. Premoženje preide v lastništvo kupca šele takrat, ko je v celoti plačana kupnina. Kupec si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. odobritve in potrdil za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v sMadu z obstoječo zako-r}odalo.
7. Če kupec ne plača v n^ku celotne kupnine ali kakorkoli dnjgače odstopi od nakupa, se mu vme le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pc^^itju varičineod dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe.
III. POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z ZBIRANJEM PONUDB
1. Pri prodaji premoženja z hiranjem ponudb lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni višini. Sodelovati pane morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu 1., IL, in IIJ. odstavka ZPPSL.
2. Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, ponujeni ^esek, ponudbo pa mora podpisati odgovoma oseba. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: dokazilo o plačilu varščine potrjeno s strani banke, fizičr^e osebe potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe.
3. Zakoniti pmdkupni upravičenci po Stanovanjskem zakonu, ZureP-1, ZON, ZKZ in SPZ lahko uveljavljajo predkupno pravico v skladu z določili 149/3 čl. ZPPSL.
4. ^ izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane samo ponudt^, ki bodo izpolnjevale vse razpisane in navede^ ne pogoje.
5. Ponudniki plačajo varščino na^nsakcij^ račun stečajnega dolžnika, odprl pri t»nkj Celje, št. 0637-6093-2277-110, 6 pripisom namena nakazila: varščina za zbiranje ponudb.
6. Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vme v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika.
IV. POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB
1. Rokzazbiranje ponudb je 15 dni po objavi.
2. O izbiri najugodnejšega ponudnil^ bo odločeno v osmih dneh od poteka roka za zbiranje ponudb.
3. Ponudnik bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v osmih dneh od izbire.
4. Prodajalec ni dolžar> skleniti pogodbe o prodaji z neugodnejšim ponudnikom v kolikor ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev ali ^kor koli dnjgače ne sme ali ne more skleniti kupoprodajne pogodbe.
5. Ponudbe pod izkiicno ceno se ne upoštevajo.
6. Ponudbe brez položene varščine se štejejo kot neveljavne.
7. Ponudbe pošljite po pošti na Okrožno sodišče v Celju, Prešernova 22.3000 Celje s pripisom -Steč^ni postopek St 37/2004 • Ponudba za odkup - ne odpiraj.
V. DRUGO
Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri steč^nem upravitelju Tomažu Kosu. tel: 03/427-44-80, GSM 041 652-165 in na spletni sira-nl VMWW gy^tpyanje-kos.sl
12
NOVI TEDNIK
Hiša zdravja in domačnosti
čez devet mesecev bo sredi Rimskih TopUc stal sodo-beo poslovno stanovanjski objekt, v katerem bo svoje prostore dobila nova zdravstvena postaja, ob njej pa še lekarna in zobotehnična ambulanta, prostori KS ter osem stanovanj. Z deti so delavci Vegrada že začeli, v sredo pa je laški župan Franc Zdolšek položi) tudi temeljno listino za nov objekt.
Prizadevanja krajanov čejo že več kot štirideset let, Rimskih TopUc po novi saj je obstoječa stavba, v ka-zdravstveni postaji se vle- teri deluje zdravstvena am-
bulanta, dotrajana in povsem neustrezna za zdravstveno dejavnost, Zato veselju, da bodo v Rimskih Toplicah zdaj končno prišli do ustreznih zdravstvenih prostorov, ni videti konca. Velike pridobitve za kraj in za zdravstvene delavce se zaveda tudi direktor laškega
Nb položitev temeljne listine za novo zdravstveno postajo so v Rimskih To^Hicah čakali vac kot Itifi
desatlatia.
Zdravstvenega doma, pod čigar okrilje sodi zdravstvena postaja Rimske Toplice, Marko Ratej; »Zdajšnji pro-stori so resnično neprimerni. Pacienti morajo čakati v tesni Čakalnici, otežen je tudi dostop do ambulante. Nova zdravstvena postaja bo prostornejša in mislim, da se bodo pacienti v njej veliko bolje počutili. Boljših delovnih pogojev si želimo tudi zdravstveni delavci. Predvsem se veselimo novih dodatnih prostorov, saj se zda) dogaja, da je en prostor hkrati garderoba, čaj-na kuhinja, likainica in še marsikaj. TXidi to se mi zdi pomembno, da bodo v novem objekta vse zdravstvene dejavnosti • zdravstvena in zobotehnična ambulanta ter lekarna, združene pod isto streho.« Nečesa pa si Ratej v novi zdravstveni postaji vendarle želi iz stare ambulante: »Posebnega duha in domačnosti, ki vejeta v njej. Upam, da bomo to občutili tudi v novih prostorih.«
Celotna naložba je ocenjena na približno milijon in pol evrov. Od tega bo del primaknilo zdravstveno ministrstvo, nekaj stanovanjski sklad občine, ostalo pa občinski proračun.
BOJANA AVGUSTINČIČ Foto: MARKO MAZEJ
O
S
I
O
H/y
šoism
GKNmŠlNTJro
vabi k vpisu v višješolske študijske programe, Izredni študij:
^ GOSTINSTVO INTURIZEM organizator poslovanja v gostinstvu In turizmu
UPRAVUANJE PODEŽELJA IN KRA|INE
lr\ženlr kmetijstva In krajine |
A
9 2IVILSTV0 IN PREHRANA !
Inženir živllstva In prehrane I
Dom na Šmohorju v ženskih rokah
s teiD tednom je planinski dom na Šmohorju dobil novega najemnika. Zadnja šdri leta je bil v rokah Vladi-mirja Pongratza, v torek pa so ga laški planinci za pet let zaupali v oskrbo Rozaliji Vidic iz Laškega.
Prvo, česar se je nova najemnica lotila v planinskem domu, je bila obnova prostorov, zaradi česar je dom na Šmohorju že ves teden zaprt za obiskovalce. Ponovno bo svoja vrata na stežaj odprl jutri, v soboto, ob 11. uri, ko pripravljajo veliko rajanje za vse obiskovaice. Odpiralni čas doma sicer ostaja enak kot doslej. »Dom bo odprt vse dni v tednu, razen ob Četrtkih. Nudili bomo sobotna in nedeljska kosila, 5 poudarkom na divjačinskih jedeh, enolončnicah, ter vse tisto, Česar si ljudje v planinskem domu želijo,« obljublja Vidičeva, ki velja tudi za izvrstno kuharico. BA
Vpisvštudijstem letu 2008/2009 bo potekal še v mesecu septembru.
Informadje dobite na Šolskem cenbu Šenčur po telefonu (03) 746-29-02 ali (03) 746-29-00.
koncert Šentjurskega poletja
Danes se v Šentjurju zaključuje sklop prireditev Šentjursko poletje- V Hotelu Žonta bo ob 20.30 koncert pevke Nuške Drašček in pianista Blaža Jurjevčiča. Obiskovalci bodo lahko prisluhnili skladbam slovenske popevke, džez standardom in zimzelenim melodijam. VT
www.novitednik.com
Uradna otvontev prehoda bo t8. septembra. Čaprav Hmaforji se ne dalajo, lahko učenci cesto sedaj prečkajo na bolj preglednem In varnem mestu.
Končno varneje v glasbeno šolo
Glasbeno Šoio skladateljev Ipavcev Sentfur je z novim šolskim letom pričelo obiskovati okrog 300 učencev. Odslej bodo učenci v Šolo hodili varneje, saj so pri glasbeni šoli zgradili nov semaforiziran prehod za pešce.
Nepre^eden prehod v Ulid Dušana Kvedra )e bil dolgoleten problem, na katerega so vztrajno opozaijall stai^ otrok in aktiv Glasbene Sole, še posebej intenzivno od leta 2001. Občina Šentjur je obljubila, da bo prehod 2^jen že leta 2005> a so nanj učenci čakali vse do sedaj. lanskega decembra sta bila ob prečkanju ceste poškodovana deklica in njen ded. Zato so kot začasno rešitev do konca marca otroke v popoldanskih in večernih urah čez prehod spremljali študenti. Uradno odprtje novega semaforiziranega k^šča in pločnika bo 18. septembra.
»Ogromno je tovornjakov in priklopnikov. Nevarnost se je iz leta v leto povečevala.« je dejala ravnateljica glasbene šole Simona ZdoUek in poudarila, da so nov prehod nestrpno pričakovali. Star prehod služi le §e kot dovoz do glasbene šole, nov prehod s semafoflem pa je postavljen nekaj metrov višje. Urejena je tudi nova peš pot, ki vodi od glasbene šole do gasilskega doma in je pomembna predvsem za otroke, ki k pouku ^asbe prihajajo iz Osnovne šole Pranja Malgaja. Kot je dejal višji svetovalec za gospodarske zadeve v Občini Šentjur. Jernej Tisel, je vrednost naložbe 131 tisoč evrov. Od tega je 40 odstotkov prispevala občina> ostalo pa država.
TINA VENGUST
DADh BKHRffJG je vodilno podjetje S * podro^a ^iniCne iabofdiohjske didgnostikevswiu. v Sloveniji delujemo že več kot 301«.
Zd strokovno pomoč uporabnikom naSih diagnostičnih sistemov v bolnišnicah in zdr^vstenfh domovih po Slovenij)
zapOäUmu
STROKOVNEGA PREDSTAVNIKA (ž/m)
zažefesio pripravnikaZ-co
Pri^dkiij^jno:
• komunikativno o^ebo
• ustrezno izobrazbo (mag. fami., univ. dipl. biokem. dipl. inž. lab. biomed.)
' aktivno ^naoj p angleškega aii nemSk^ jezika
• poznavanje dela z računalmkom v okolju MS Windows in Apple OS
• vozniški izpit B-kategonj?
Pčni$kd razznerja, vključena v
skupino Družinska vez, tako mobilnih kot stacionarnih storitev M4, celoten znesek pa naročnik poravna z eno samo položnico. Izjema so Mobiuporabniki, ki imajo svoj predplačnilki račun, ter naročniki paketov Itak In Itak plus.
Za naročnike ftoritev M4 tudi dodatne ugodnofti
Vsf naročniki storitev Moblte-love ponudbe M4 so v okviru Družinske veä deležni še dodatnih ugodnosti. Uporabniki MA SiOL telefonije, ki so hkrati nosilci Družinske vezi, lahko kot eno izmed številk vključijo tudi svojo IP-šte-viiko, kar zagotavlja, da se članom skupine Družinska vez klici z njiho-vih mobilnih številk na to številko (in obratno) zaračunajo po ceni O evrov na minuto. Z vključitvijo storitve M4 SiOL Interneta (ali optike) vsak č^n skupine Družinska vez, ki je hkrati tudi Mobitelov naročnik, prejme 1QB prenosa podatkov, vključitev M4 SIOL televizije
pa vsakemu članu, tudi Mobiupo-rabnikom. omogoča uporabo Mobilne TV brez doplačila.
Promocijsko obdob}«
v promocijskem obdobju se za ugodnost Družinska vez njenemu nosilcu obračuna mesečna naročnina v višini 4,99 evra, če Družinsko vez tvorijo z^lj mobilne števiike. Naročnikom, kf so nosilci Druž/nske vezi in hkrati naročniki Mobitelove ponudbe M4 za vsaj dve M4-stOTtvi, pa se omenjena mesečna naročnina v promocijskem obdobju ne zarečuna. Promocijsko obdobje velja do vključno 28.2.2009.
Ugodnost DruSnska vez naročniki sklenejo v najbližjem Mobite* lovem centru, za dodatne nasvete in informacije pa lahko vselej povprašate Mobitelove stn^kovnjake s klicem v Center za pomoč naročnikom na številko 041 700 700. Klic je za Mobitelove uporabnike, doma in v tujini, brezplačen.
RADIO CEUE PODARJA OB 54. ROJSTNEM Df|iVU (19. 9. 2008) TREM SREČNICAM SKUPAJ S CENTROM LINEA SNELLA V CEUU ČUDOVitE NAGRADE - pozorna preberite)
Linea Snella
Si želite izgubiti odvečne kilograme, preoblikovati svojo postavo, izboljšati počutje\r\ poskrbeti, da bo vaše življenje bolj uravnoteženo in fit? V centru za oblikovanje telesa UNEA SNELI^ v Celju bodo trem srečnim izbrankam dokazali, da je s celostnim in strokovnim pristopom svetovno razširjene metode dela LINEA SNELLA€^ ter z obilico pozitivne energije resnično mogoče doseči tudi najviSje cilje!
V sproščenem vzdušju, prijetnem okolju ter ob podpori prijazne in strokovno usposobljene ekipe boste uživale v pozitivnih vibracijah in vsakodnevnem napredku na poti proti ciljul Izpolnite prijavnico, morda boste prav vr med srečnimi izbrankami! Prijavnico s priloženo fotografijo pošljite do 18. septembra 2008 na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom: Rojstni dan Radia Celje
Objava izžrebank bo 23.9.2008 v časopisu Novi tednik.
• fl
r.t
elje
95.1 95.9 1003 90.6 MHz
kmttoimk:
NAslav:
IMoftslia itivikdtgMd:
$t«r»i:
ViSna:
"ki»:
KrtifM k vafe tdrgwTvwo $iani&?
KaltSen ja va! SyQenisU slog (prehrana, oibdnje^ $IT6& liekivno oho^e. drufinsko oblja ...j?
14
SL KOWJICEa VOJHIK |
NOVI TEDNIK
Brez cerkve bi otroci »ostali zunajfc
Vrt«c Mavrica Vojnik letos zaradi prostorske stiske domuje kar v dveh objektih, ki so v iasti župnišč. V Vojniku so rešitev za štiri skupine otrok našli v obnovljenem starem župniš-tu» na Frankolovem pa Jih ie tik pred zdajci odrešU tamkajšnji župnik, ki je skupini 23 otrok dovolil uporabo Aletinega doma.
Da bodo začasno stisko v matični enoti v Vojniku rešili z najemom prostorov v tamkajšnjem starem, a )epo obnovljenem župnlšču. smo že poročali. Vanj so naselili skupino pol dnevnega programa, ki se je lani stiskala v enem Izmed kabinetov na osnovni šoli Vojnik» ter tri skupine otrok prvega starostnega obdobja. »Brez te rešitve bi morali otroke odklonili,« pojasnjuje ravnateljica Zvonka Grum. Povsem imajo zase-deno tudi enoto v Šmartnem v Rožni dolini, ki je pred časom zaradi nezasedenosti ter stroškov, povezanih s tem, močno dvigovala pritisk svetnikom.
Na srečo so tik pred zdajci našli tudi rešitev za skupino otrok na Frankolovem, ki so od leta 2005 začasno domovali vpritličju stare šole v neposredni bližini cerkve. »Že ko smo zaradi pro-
Vodstvg vrtM in krajsni se bo^jo, da bo zaradi gradnje tik ob ograji 2a nov vrtec zmanjlisio prostora.
storske stiske začasno sprejeli ponujeno možnost na stari šoli» prostori niso bili ravno primerni. Težave z vodo, elektriko ter kanalizacijo so bile staJnica. Vsako leto
smo težave skušali odpravljati,« razlaga Grumova, »a letos so se nakopičile do te mere, da nisem dovolila, da bi otroci bivali v tako vlažnih prostorih. Vlaga se je Iz
sanitarij prestavila Še v bivalne prostore, igralnico, elektrika je prebijala ... Junija smo se s predstavnikom občine dogovorili, da bodo težave odpravili, a se do avgusta. ko si je prostore ogledal Se župan Beno Poder-gajs, ni zgodilo nič.« Ravnateljica se je v obupu najprej' obrnila na osnovno šolo, a ker slednja ni imela prostih kapacitet, je za pomoč prosila patra Branka Cestnika ter župnijski svet, ki upravlja z Aletinem domu. »"Hi-kaj bomo lahko gostovali vsaj pol leta, dokler ustanoviteljica» torej občina, prostorov ne bo uredila. A Če obnova ne bo temeljita, otrok vanjo ne bomo selili.«
Vrtec na Dobri, ki deluje v sklopu Osnovne šole Dobrna, je letos prvič polno zaseden. Lani so prvič uvedli tudi tako imenovane jasli, vendar vpis še ni bil zadovoljiv, kar je zaradi stroškov, ki pri tem vseeno nastajajo, nemalo jezilo svetnike. Tokrat je vrtec povsem zaseden, sprejeli so 54 otrok, nekaj jih je Še na čakanju.
Hidi temeljita obnova dolgoročno prostorskih težav vrtca ne bo rešila, »Poroä-
Vrtec Mavrica Vojnik vsako leto sprejme povprečno 30 otrok več kot predhodno leto. Šolsko leto so pred štirimi leti začeli z 270 otro-ki> lani je šte>iIo vpisanih otrok ob začetku leta doseglo 350. ob zaključku leta so jib zabeležili že 370. Letos so vpisali 383 otrok. A kot menijo nekateri svetniki, bi vodstvo vrtca moralo prednost pri vpisu dajati »domačim« otrokom, otroke iz ostalih občin pa bi morali v primeru prostorske stiske odkloniti.
lo o potrebah vrtca sem na občino oddala že februarja 2007, a kol vemo, je med večjimi projekti najprej na vrsti telovadnica v Vojniku.« se zaveda Grumova, Id bi nove prostore potrebovala tako v Vojniku kot na Frankolovem. Ravno tu pa se bojijo novih težav. Gradbeno podjetje Vegrad se je pri postavitvi bloka preveč približalo obstoječemu vrtcu. Zdaj se mnogi bojijo, da za gradnjo novega vrtca oe bo več dovolj prostora, Pa tudi, da bo nova zgradba vrtcu zakrila sonce - v dobesednem in prenesenem pomenu torej.
ROZMARl PETEK
Lemberg in Frankolovo vabita
'niristično društvo Frankolovo pripravlja v nedeljo v graščinskem parku kultura o-zabavno prireditev, IXirifitidno društvo Lemberg pa že sedmo, tradicionalno Grajsko nedeljo na gadu Lemberg.
Na Frankolovem se bodo predstavila društva iz kraja in sosednjih krajevnih skupnosti, os rednja nit pa bo ekološko kmetijstvo. Tako se bodo popoldne predstavile ekološke kmetije celjske regije, za zabavo pa bodo skrbele pevske skupine. Grajsko popoldne na gradu Lem-be^ se bo začelo po 14. uri. Na grajskem dvorišču bodo predstavili stare obrti, obljubljajo pa tudi zanimiv kulturni program. Obenem si bo možno ^d delno ogledati v spremstvu vodnika.
Grad so v letu dni dodobra očistili, lastnik, Franci Zidar pa upa. da ga bo s pomočjo javno-zasebnega partnerstva znova oživel Po oceni [vana Stoparja, znanega poznavalca gradov na Slovenskem, je lembei^ki ^ad med 30 najlepšimi v Sloveniji. Za povrnitev njegove^ bliš^ pa bo potrebno vaoj vložiti vsaj 15 milijonov evrov. Vendar, kot pojasnjuje Zidar, če partnerstvo. ki pomeni obljubo o sodelovanju tudi iz d^v-ne in lokalne strani, ne bo zaživelo do spomladi, bo moral ubrati rezervni scenarij; ta pomeni ^olj manj So obnovo ali pa celo propad gradu. RP
Pogodbeni partner ATKA-FIN d.O.Ov Stanetova ulica 5, Celje
telefon 03 4901805
za jutri
U DružinalM Pokojnina
Naložbeni naot
Nalo^ni naot
^ ■ ¥
Pogodbeni partner ATKA-FIN d.o.o., Stanetova ullc35,CelJe telefon:03 490 18 05
Ekskluzrvno v
8 KD Finančna točka
pfvxabiM »vrfMMHa.
Loče primerne za občino
Vlada Republike Slovenije je na 179. redni $eji sprejela mnenje» da so izpolnjeni zakonski pogoji za ustanovitev nove Občine Loče. Državnemu zboru je predlagala, da nadaljuje postopek z razpisom referenduma, s katerim bo ugotovil voljo volivcev v delu Občine Slovenske Konjice» ki naj bi postal območje nove občine.
Kot so zapiski v sporočilu po seji. je vlada ugotovila, da predlagano območje izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev občine po 13. členu Zakona o lokalni samoupravi. Resda ilvi v 24 naseljih v krajevnih skupnostih Loče, Draža vas. Jernej in Zbelovo le 4.309 prebivalcev» s čimer ne dosegajo zakonskega pogoja pet tisoč prebivalcev, vendar izpolnjujejo pogoje po 3. odstavku istega Člena> ki določa, da se lahko izjemoma ustanovi tudi občina z manj prebivalci zaradi geografskih, obmejnih, narodnostnih, zgodovinskih ali gospodarskih razlogov. Predlagatelj utemeljuje predlog z zgodovinskinu razlog, s skupnimi interesi in z željo po hitrejSem razvoju območja. CV preteklosti je to območje že tvorilo samostojno obäno, ki se je k Slovenskim Konjicam priključila leta 1955.)
Mnenje vlade je seveda najbolj razveselilo pobudnike za oblikovanje nove občine, zbrane v iniciativnem odboru, k! ga vodi Stane Hace. TakSno i^enje so pričakovali. Žal pa je priSlo prepozno, da bi lahko že na septembrskih volitvah krajani na referendumu izrazili svojo voljo. Poznavalci ocenjujejo» da prej kot v letu, dveh državni zbor ne bo razpisal referenduma, kar po drugi strani tudi pobudnikom za novo občino na nek način ustreza. Pričakujejo namreč, da bo v tem Času Občina Slovenske Konjice na njihovem območju nadaljevala In končala naložbe, kakršna je na pjimer draga obnova osnovne Sole v Ločah. Časovni zamik jim daje tudi več časa za priprave na referendum. Med drugim načrtujejo zbore krajanov, na katerih bodo seznanili ljudi s svojimi načrti. Potem bo tudi bolj jasno, kolikSno podporo sploh ima zamisel o novi občini. MBP
kultura
Od cveta osemdes^h do eksotičnih plesov Imioiiesue
^^ I
>
.'i.: ft ,
Čudoviti čas in zami vzdušje bo poskrbel seveda vsi mi. ki se b kič". Vstopnine ni, za pozabite na vse ostalo!
Se še'Spomlhjate odbitih osemdesetih s kričečimi oblačili, volumen^frizurami in energično diske glasbo? In Abbamanijo,>seveda! Le kdo ne pozna najboljiih+iitov! osemdesetih - legendarne^Jiamj Mia, malo zasanjane Däi^ön; Queen, kultne Waterlpc nagajive Honey honeyi
_ S* septembra ob ^^r^onlo v
Planetu Tuš C^.skDčili nazaj ^ta v ritmih ABBE. Za pj^^abbastično^ srebrni dež, ki boV^^^f^išče, in pa o ta dan držali zapovedanega stila "kič na se samo prepustite dobri zabavi in
f.
it
Pravijo, da korajža velja. V njej se bodo v torek^ 9. septembra ob 17* uri preizkušali pogumni osnovnošolke in osnovnošolci, ko bodo pred zbrano množico v Planetu Tuš Celje predstavljali svoje glasbene sposobnosti. Pričakovanje in napetost bo vsekakor velika, saj se bo na državnem finalu Korajža velja predstavil sam vrh mladih glasbenih talentov. Sami se prepričajte, do kod sežejo meje korajže in navijajte za svojega favorita! Se vidimo.
o mm
olklora pa je tista, kjer se v čudovitem prepletu združijo [lasba, ples, kultura in tradicija, [saka dežela nosi svoje osebnosti, pisan kulturni mozai bomo doživeli v petek« 12. »tembra ob 16. uri* V okviru »dnarodnega folklornega ivala ''Od Celja do Žalca** bodo predstavile tudi tuje lorne skupine, in sicer iz da Alžirije, eksotične Indonezije i Inje Madžarske. Pridite i se bomo prepustili tej »'glasbeni kulturni meš
Pisane
tul
Cfe»
Začetek sezone s slovesom
V Plesnem forumu Celje novo umetniško sezono začenjajo s Korpusom» »zbirko idej koreografov in plesnih ustvarjalcev mlajše generacije^'. Nocoj ob 20. uri se bo $ svojim projektom Plesne reminiscence predstavila dolgoletna plesalka Plesnega foruma Celje Aja Zupanec, ki se s tem projektom za nekaj časa poslavlja od Plesnega foruma in od Celja.
Aja je namreč, kot sedma »fonunovka« doslej, uspešno opravila avdicijo naplesniaka-demiji SEAD (Salzburg Experimentai Academy of Dance), kjer se bo z letošnjim šolskim letom posvetila študiju plesne umetnosti. »Plesni forum Celje je zame drugi dom že več kot 17 let. Je velik del mojega življenja, saj sem z njim spoznala svojo največjo strast. Sodobni ples ima veKko vlogo pri ustvarjanju mojega jaza. Z njim sem se naučila reda. sodelovanja, poslušnosti, samodiscipline, nastopanja,,zaradi njega sem zmno-gimi spletla prijateljske vezi in kar je najpomembnejše, odkrila sem samo sebe ter spoznala, kaj želim v življenju početi. S tem projektom se od Plesnega foruma Celje za nekaj časa poslavljam, vendar močno verjamem, da je to slovo samo začasno,« je povedala Aja. Njene vrnitve si po končanem študiju nadejajo tudi v Plesnem forumu Celje.
V avtorskem projektu se bo Aja Zupanec spomnila svojih plesnih začetkov, uspehov,
p' ■ P }
t
Plesalka Aja Zupanec odhaja plesno umetnost študirat v Salzburg.
koreografskih izzivov, soplesalk in soplesalcev ter vsega lepega, kar sodi k plesu. V Plesnih reminiscencah ob Aji Zupanec plešejo še Neja Dvornik, Gea Erjavec, Špela Kajtner, Goran Kusič, NuSa Pristovšek, Iza Skok, Nadja Ška-taro in Sabrina Železnik.
BOJANA AVCUŠTINČIČ
Slovo z
Celjane čaka v ponedeljek zvečer v Narodnem domu prav poseben večer. Obetavna celjska solistka Tanja Ravljen, ki odhaja na triletni Študij muzikala v Veliko Britanijo, je pripravila zanimivo slovo od svojega mesta.
Občinstvo bo popeljala v bliŠČ slavnih mu-zikalov. V goste je povabila pevke in pevce Veroniko Grabner, Boštjana Korošca in Alek-sa Tovornika, dirigenta in pianista Simona
Dvoršaka, vokalna sestava I. gimnazije vCe-Iju The Great Eight in Oktet + 2, scenarista Matijo Kovača in moderatorko Sabrino Železnik. Skupaj bodo občinstvo popeljali med melodije iz muzikalov Čarovnik iz Oza, Zgodba z zahodne strani, Briljantina, Goslač na strehi. Joseph, A Chorus Line, The Baker's Wife, Jekyli & Hyde, Miss Saigon in Wicked, Koncert se bo pričel ob 19.30.
BS
Cvitan odpira novo galerijo
Uradna otvoritev nove celjske likovne galerije Plevnik • Kronkowska na Razla-govi 9 bo danes, v petek, ob 20. url.
Galerijo, v kateri sta bila pred meseci že dva dogodka (del razstave hrvaškega umetnika Kristjana .Kožula in del dogodkov ob festivalu Električne podgane sanjajo video
sanje) zdaj ludi uradno odpira razstava mladega celjskega umetnika Jureta Cvitana. Avtor se je tokrat poigral s kombinacijo grafike in slikarstva s tem, da je na svojih delih uporabil znane figure iz pop kulture, ki jih je umestil v svoj likovni svet. Razstava bo na ogled do 5- oktobra. BS
Celovit pregled likovne tvornosti
V Likovnem salonu in v Galeriji likovne umetnosti v Celju so v torek odprli drugi del razstave Podoba prostora. Tokrat so razstavili likovna dela 38 umetnikov iz širše celjske regije.
Rdeča nit razstave je, v nasprotju s prvim delom, izrazita Individualnost, ki prežema dela umetnikov. Obe k ura torki razstave -Milena Koren Božiček in Alenka Domjan, sta z razstavo zelo zadovoljni, saj je ta res poglobljen in pretehtan vpogled v ustvarjanje likovnih in vizualnih umetnikov na Celjskem. V kombinaciji s prvim delom razstave pa ponuja dejansko celovit vpogled v no-vejSo ustvarjalnost kar 78 umetnikov, ki so svoja dela razstavili v prvem ali pa v drugem delu razstave.
Ms d sodelujočimi umetniki ja tudi Bori Zupančič, ki razstavlja tri avtoportrete.
Morda še drobna posebnost tokratne razstave. Na njej si lahko ogledate tudi 26 risanih filmov, ki so jih z animacijo živalskih likov iz pri
otrocih nadvse priljubljenih knjig Lilijane Praprot-nik Zupančič • Lile Prap • ustvarili na Japonskem.
BS, foto: GrupA
REPORTAŽA
UdelelfiRci tabora v Kokarjah
Staršem pravice, rejnikom vse ostalo
Otroke na taboru družila podobna usoda - Za obisk svojega otroka v rejništvu zahteval
povračilo stroškov!
Tisti, ki so nas vzgojili biološki starši, najbrž nikoli ne bomo razumeli, kakšen je občutek. ko starši ne morejo aH ne želijo skrbeti za svojega otro-ka. V takih primerih imajo veliko zaslugo za srečo otrok rejniki, ki jih sprejmejo za svoje ter jim poskušajo omogočiti čim bolj mirno in urejeno življenje. Na taboru za rejniške otroke v Kokarjaii se je pred dnevi zbralo Šestnajst otrok in devet rej-nie, ki jih povezuje Društvo rej; nie Celjske regije.
Vsak otrok ima za sabo svojo zgodbo in težave. Njihove usode so različne, ponekod jih starši niso mogli vzgajali, spet drugje je imel taktirko vhiši alkohol. Društva rej-nic Celjske r^je je preteklo leto organiziralo druženje na ranču Kaja in Grom. Po dobrih izkušnjah so se tudi letos odločili, da nekaj dni preživijo v naravi- Predsednica društva Terezija Hladin je pojasnila, da sta bila namen tabora predvsem druženje in izmenjava izkušenj, problemov in rešitev med rejniki in otroki. Tabor je bil strokovno voden, za karje poskrbela pedagoginja Estera Stante.
Za tabor in izlete društvo denar pridobiva od sponzorjev, prijavlja se na razpise občin, vsako leto organizira dva koncerta. ^Letos smo imeli aprila koncert v Vinski Gori, kjer je zelo lepo uspel, decembra pa bomo imeli še koncert v celjskem Narodnem domu. Za odoke financiramo vse iz sredstev društva, zase pa plačujemo sami,« je pojasnila Terezija Hladin.
Terezqa Hladin, predsednica Društva r^nic Ca^skeragrie
Že prvi dan so udeleženci poslikali zastavo, na kateri so upodobili geslo društva, ki se glasi Srce, sonce, moije. Bivali so v šotorih, prižigali taborni ogenj in si sami kuhali. Otroci so tekmovali v številnih družabnih igrah, nogometu, rokometu, košarki, badmintonu, skoku v daljino, igri med dvema ognjema, igranju kart in poslika vi majic, za vzpodbudo pa so jim pripravili tudi nagrade.
Razveselili so se tudi našega obiska. Ponosno so pokazali poslikane majice in razglednice» ki so jih prav tako ustvarili sami, z zanimanjem so opazovali mikrofon in uživali v igri. Leon je dejal, da se ima na taboru lepo, všeč mu je büo predvsem to, da je spoznal nove prija-
telje. Sonji je bilo na začetku sprva težko navezati stik z ostalimi, a so se kmalu spoznali in spoprijateljili. Navdušena je bila predvsem nad delavnicami in razvedrilom.
Hladinova je prepričana, da druženje dobro vpliva na otroke, ki spoznajo še ostale rejence in vidijo, da niso edini, ki imajo probleme. Enako meni tudi Zvonka Hribar, ki ima v reji tri fante - od lega dva invalida - vzgaja pa tudi svojo biološko hčer, »Otroci so veseli, dogaja se, delamo, ustvarj^o, s tem pa tudi mi rejniki in starši živimo. Pogovarjamo se o problemih v rejništvu, kaicšne težave imamo z otroki. Sicer teh ni veliko, nekatere rej-nice pa imajo že pubertetnike in takrat so težave pogostejše. S skupnimi močni to premagamo, rešimo in gremo naprej.«
Več rejnikov kot rejencev
v Sloveniji je v rejništvu trenutno 1200 otrok, pri čemer je 645 rejnikov in rejnic. Od tega je 14S takšnih, ki to delo opravljajo profesionalno, kar pomeni, da imajo v rejništvu tri otroke ali več. Pripravljenost družin, da bi sprejele otroke, ki zaradi različnih okoliščin ne morejo bivati pri bioloških starših, je celo večja od potreb. Trenutno je družin, ki Se nimajo rej-niških otrok, približno sto.
Ob sicer vzpodbudnih podatkih se kljub temu velikokrat pojavlja vprašanje, koliko rejnic in rejnikov to delo opravlja zaradi poslanstva pomagati otrokom in koliko zaradi »pridobitne dejavnosti«. »Mislim, da finančne vzpodbude niso takšne, da bi koga ta dejavnost pritegnila zaradi plačila,« je zatrdila
Rejnina za otroka znaža 466 evrov, od lega plačilo dela rejni-d znaša 114 evrov, ostalo so materialni stroški ler otroški dodatek. Če ima rejnica v rejništvu tri otroke in je torej poklicna rejnica, prejme mesečno 1.405 evrov neto, obenem ji država plačuje prispevke za socialno vamosl v višini 280 evrov.
Majda Erzar z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki se je pred dnevi udeležQa petega srei^ja rejniških družin iz vse Slo-venije v Žalcu. »Obenem se mi zdi, da so družine z rejenci še bolj pod drobnogledom okolice, saj ta vedno ocenjuje, kako se z otroki rav-
na, kako so oblečeni (Ko socialni delavci otroka namestijo v rejniš-ko družino, nemalokrat s sabo ne prinese ničesar. Niti oblačil ali šolskih potrebščin, op. p.). Ce kdo res pozna kakšen neprimeren primer, mora tudi sam odreagirati. Vsi smo odgovorni, če vemo, da se dogaja nekaj, kar ni dopustno,« je dejala Erzarjeva.
Starše bi morali finančno obremeniti
Bistvo vseh težav vseeno niso rejniki, čeprav se v povezavi z rejrjiš-tvom pogosto govori ravno o njih. V praksi imajo prav rejniki kar nekaj težav. Predvsem zato, ker morajo o vseh stvareh, povezanih z otroki, odločati starši. Pa naj gre za nujno operacijo ali dopust. Starši so včasih daleč stran ali jih lastni otroci ne zanimajo. »Svetovalci bi morali tudi pci namestitvi otroka v rejniško dniŽJno več delati s starši. Z oddajo oiroka v rejniško družino se starši v ničemer ne izognejo odgovornosti za vzgojo in varstvo otrok, pri čemer v praksi poznamo primere, ko starši z zadovoljstvom sprejmejo odločitev, da ne bodo več skrbeli za otroka, S tem jim namreč odpade določeno finančno breme. po naši oceni ni prav,« je poudaril namestnik varuhinje Človekovih pravic Tbne Dolčič. »Menimo, da bi morali starši za čas, ko )e otrok v rejniški družini, plačevali za njegovo vzdrževanje. A ne rejnikom, ti so že plačam od države, temveč na poseben račun, sredstva pa bi otrok lahko pridobil na primer po polnoletnosti. S tem bi starše ozavestili, da so vendarle še naprej odgovorni za svoje otroke. Pri nas smo imeli primer, ko se je na nas obrnila družina, ki ji center za socialno delo ni žele! povrniti stroškov prevoza, nastalih, ko je obiska]a svojega otroka v rejništvu! Čisti absurd I«(
Predlog, da bi bili starši dolžni tudi za otroke, ki so v rejništvu, finančno poskrbeti, ministrstvo ni slišalo prvič. A vendar glede tega nisoničesar resneje ukrenili- Spodbudna sprememba, ki smo jo slišali na srečanju rejniških družin v Žalcu, je lako le ena. Z novim letom bodo po noveli Zakona o zdravstvenem varstvu za rej ruške otroke rejnice lahko pridobile bolniški dopust. To namreč do zdaj ni bilo mogoče- Več pravic jim, zaradi uradne definicije rejništva, po katerem naj bi šlo le za začasen ukrep, ne pripada.
TINA VENGUST ROZMARl PETEK Foto: KATJUŠA
Majda Erzar
Tone Dolčlč
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
17
Kos zemlje ali življenje otroka?
Lastniki parcel zemlje ne prodajo - Kdaj varno do hudinj-ske šole? - Pločnik med Šmarjeto in Škofje vasjo gradijo
že skoraj 40 let
Pobude za izgradnjo pločnika ob odseku izjemno ne-vame ceste med Šmarjeto in Ško^o vasjo se pojavljajo že skoraj 40 let» vendar celjski c^čini in nekaterim krajanom, ki naj bi v ta namen prodali del svojih parcel, do sedaj ni uspelo najd skupne^ jezika.
Številni krajani tako vsakodnevno trepetajo predvsem za svqe otroke, saj šolska pot med Skofjo vasjo in Hudifljo velja za nevarno Šolsko pol, lako je oznai^ena tudi v Zakonu o osnovni Šoli. Pa tudi ostali peša se na prometno močno obremenjeni cesti, o kateri je že bilo prelitega nekaj Črnila, ne morejo počutili varne.
OŠ Hudinja je zato že poskrbela za brezplačen prevoz učencev z avtobusom mestnega prometa, vendar gre le za začasno rešitev. Staßi otrok in svet zavoda ob tem opozaija-jo, da na otroke v prometu na tem odseku preži več pasli. Problematične so predvsem hitrost vozil, nedoločenost pež-poii čez križišče ter nepravilna uv^čenosi prehoda za pešce. V ta nevaren odsek je zajet šolski okoliš, ki zajema okolico Zgornje Hudlnje, Mariborsko, Tlimovo in Ilirsko ulico ter Šmarjeto, Prekorje inško^o vas. V šolo od tod prihaja 44 učencev z avtobusom, še 35 jih dnevno pešači v šolo ali jih vozijo starši. Slednji neprestano opozarjajo na prometno ne-
varnost in podajajo celo pobudo o Šolskem kombiju, ki bi otroke pripeljal do hiše, saj jih tudi pri dostavi z avtobusom čaka tvegano prečkanje ceste.
Me najdefo skupnega jezika
Celjska občina se težave zaveda in gradnjo pločnika že dalj časa načrtuje, vendar se pojavlja problem z odkupom zemljišč. »Kalinih 15 lastnikovpar-cel, kjer hi gradili pločnik, zemljišč ne proda, brez prodaje in gradbenega dovoljenja pa ob-äna ne bo ^dila oziroma tako ne more črpati sredstev iz razpisov,« opozarja Iztok Ura-njdc iz odddka za splošne zadeve MOC. »Gradnja pločnika
Pločnika met) Šmarjeto in Ško^o vasjo očitno še nekaj časa ne bo, saj lastniki ne prodajo svoje zemlje.
Menda ne zaupajo občini.
bi se, če bi bilo mogoče odkupiti parcele, že zdavnaj začela, saj je za to že bil zagotovljen denar. Kljub trudu občine in Krajevne skupnosti Škofja vas ter direkdje za ceste in kljub osebnim pogovorom z lastniki se nič ni premaknilo. Jeseni bomo še enkrat poskušali najti skupni jezik,« dodaja Uranjdc.
Dodatna pojasnila prihaja-jo s strani predsediüka KS Sko^a vas B^omirja Jamni-karja, ki pravi, da je ima zgodba več plati. »Lastniki parcel se preprosto bojijo, da občina ne bo izpolnila svojega dela obljube, v primeru, Če bi pro-
dali. Bojijo se za svoje uvoze do hiS, ki so individualno vezane v promet na Mariborsko cesto. Obstaja namreč (udi možnost izgradnje zaledne ceste, kamor bi preusmerili vse dovoze krajanov do hiš, cesta je ludi v zazidalnem načrtu, vendar bi to pomenilo dodatne stroške. V takšno dodatno investicijo se občina očitno ne želi spustiti,« pravi Jamnikar in dodaja, da ni cena odkupa cista, ki bi bila sporna. >»Kraja' ni občini očitno ne zaupajo. V poštev ne pride niti mo^ost razlastninjenja, ki se lahko izvede, Če je že odkupljenih 70
odstotkov parcel, vendar je zazidalni načrt prestar,« Še pove Jamnikar. »Prve pobude za pločnik v Sko^i vasi so se pojavile že leta 1974, katastrofa je, da nam do sedaj ni uspelo spelja-d projekta- Upam, da bo enkrat zgrajeni pločnik potem vzdržal vsaj naslednjih 40 let.«
Še v tem mesecu naj bi se tako pričela dodatna po^ja-nja med občino in lastniki p^-cel, za katere vsi krajani, predvsem pa starši šoloobveznih otrok upajo, da bodo končno padla na plodna ila.
POLONA MASTNAK Foto: KATJUŠA
Tudi nesreče povezujejo ljudi
Lani, na velikonočno soboto, je požar družini Kapel iz Javomika nad Štora-mi uničil vse. V soboto pa so na Svetini praznovali krajevni praznik in s tem tudi zaključili humanitarno akcijo, s katero so pomagali družini pri postavitvi novega doma.
Zaradi napake na električni napeljavi jim je požar pogoltnil vso hišo. Tako je družina z dvema šoloobveznima otrokoma, babico in njeno sestro ostala brez strehe nad glavo. V petnajstih minutah je zgorelo vse. Ostal jim je le hlev in tisto, kar so imeli na sebi. Škode je bilo
»Glava humanitarne akcije« Jani Juricolek
za več kol 64 tisoč evrov, sreča v nesreči pa je bila ta. da so bili v času požara vsi zunaj. Sinova Matej in Klemen obiskujeta 7. in 5. razred osnovne šole Štore, kjer so jima takoj pomagali s šolskimi potrebščinami.
Pomoč od povsod
Po dobrem letu se je iz pepela dvignila nova hiša, sicer malo manjša, a kot pravi Marinka Kapel, bolj praktična. Med gradnjo hiše sta družini ponudila prehodni dom soseda, Ivanka in Martin Jelene. Slednji pravi, da je bila trenutna rešitev tako Imenovana »k^šta«, manjša hiška ob Jelenčevi domači-
n-
V soboto so na Svetini praznovali krajevni praznik, saj je natanko pred 133 leti na Svetino prišel prvi učitelj. Ravno ob tem prazniku, ki nosi simboliko znanja, so tudi zakijučQi humanitarno akcijo za pomoč družini Kapel. V dobrem letu so s pomočjo sosedov, prijateljev, sorodnikov, občine in dona-torjev postavili novo hišo. Največ zahvale gre predsedniku Krajevne skupnosti Svetina m podžupanu Štor Janiju Jurkošku, za katerega Kaplova pravi, da |e bil glava humanitarne akcije. Jurkošek pa je prepričan, da
Marinlsa Kapä in sosed Mstii Jelene, ki i» dnm nad glavD.
je najboljša pomoč tista, ki je najhitrejša in to, kot pravi, so bili sosedje, sorodniki in prijatelji. Odzvala so se razna podjetja, predvsem iz Štor in Celja, s popusti od 25 pa vse do 100 odstotkov. Tudi druga podjetja iz Slovenije, ki so preko medijev izvedela za nesrečo, so pomagala po svojih močeh. Na pomoč se je odzvala domala vsa Slovenija, krajevna skupnost je odprla iransak-cijski račun za zbiranje humanitarne pomoči, s katerim so zbrali okrog 35.00
evrov, Občina Štore pa je iz namenskih sredstev za nesreče namenila 8.000 evrov. Pred novo hišo Kaplovih je stala tudi tabla, kjer so bili našteti vsi donatorji - in bilo jih je veliko.
Javomik spada v Krajevno skupnost Svetina, ki je bila letos izbrana za najlepšo hribovsko vas po mnenju Tuii-stične zveze Slovenija. Zagotovo pa bi bila izbrana za najlepšo tudi, če bi komisija ocenjevala slogo in solidarnost med vaŠČani.
SAŠO HOČEVAR
j^jivjjjUji jLmwjj
umi
CMCelje
e/i n wotrey* < • «
Ver AO:
«ww.oMWfv. it/ 2l.fMl/f«fo ßil
POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CELJE VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
vpisuje
v višješolski študijski program Izrednega študija
EKONOMIST
moduli:
turizem
komerciala
računovodstvo
Možnost študija v Celju, Rogaški Slatini in Mozirju.
03 428 54 50 • pk$-vi$Ja.ce@guest.ames.sl • »www.pk60ta.C0rn/visia/visja.htin«
18
SPORT
NOVI TEDNIK
Tiselj kot
Churchill: »Kri^ solze in znojiff
Rokometni klub Celje Pivovarna Laško je na novi-narski konferenci predstavil nove igralce, s katerimi }e že podpisal pogodbe. Treningom pa se je priključil Še ruski zunanji napadalec Valerij Mjagkov. ki ga bo preizkusi trener Tone Tiselj.
Slednji je dejal, da igralcem ne bo zastavil nobenih ciljev, obljubi pa jim lahko, koi je nekoč dejal Winston ChurchilJr le kri, solze in znoj, Močno si želi v Celje pripeljati univerzalnega francoski reprezentanta Jero-ma Fernandeza. Nanj trener Barcelone Manolo Cadenas ne računa veČ, a R'ancoz noče zapustiti Katalonije. Medtem pa celjski klub želi zapustili vratar Gorazd Škof. V svoje vrste ga želi zvabili Zagreb, komu pa bo pripadel, todo odJočili na Dunaju. Iz Celja je bila kopija po* godbe na EHF poslana v sredo, vključno s Škofovo izjavo. Medtem seje razrešil spor na relaciji RZS • sodniška organizacija. V naši državi bodo vendarle sodili Slovenci.
Želja četitffinaie LP
o ciljih in novi viziji kluba je spregovoril direktor Mijo Zor-ko: »Tb bo prelomno leto. S prihodom novega trenerja je zavel
Tone Tiselj
nov veter, sadovi dela pa se že kažejo. V članskem moštvu je vse bolj profesionalno zastavljeno. Skrajni čas je bil za novo miselnost, Udo roko. Naži cilji niso nizki. Borili se bomo za obe domači lovoriki. V Dgi prvakov si želimo storiti korak naprej, torej v glavnem delu tekmovanja v svoji skupini osvojiti vsaj drugo mesto, vodi v Četrtfi-nale. V obdobju treh let pa bi se
radi, seveda z določenimi korekcijami v moštvu, spustili v boj z najboljšimi evropskimi ekipami.« Tiselj je s prizadevnostjo fantov seznanil olimpljca Edija Kokšarova. Celjsko moštvo naj bi bilo optimalno pripravljeno po novem letu. Na vso moč je vadilo tudi v preteklih dneh, čeprav bo drevi zaigralo v polfi-nalu superpokala v Kopru proti TYimu. Drugi par je Koper - Go-
Mijo Zflrico
renje, tekmi za končno razvrstitev pa bosta jutri. Miladin Koz-lina, ki ga - na srečo • tako kot rudi Davida Špile^a precej ceni Tone Tiselj, se bo moštvu priključil šele konec tega meseca. Sestava moštva Celja Pivovarne Laško še ni dokončkia, zalo bomo o sezonskem dometu Se govorili ...
DEAN ŠUSTER Foto: MARKO MAZEJ
Dve zmagi po dveh porazih
Nogomelaši Simer Šam-piona so po uvodnih porazili v 3. SL - vzhod premagali najprej Odrance in nato še Malečnika (3:0). To je bila prva zmaga pred domaČimi gledalci.
Zdaj si delijo peto mesto na lestvici, saj so popravili realizacijo napadov.
Odločilno pred odmorom
Proti Malečniku je že vse kazalo, da se bo 1. polčas končal brez golov. "Domači so potem v pičlih ueh minutah dosegli dva zadetka, najprej Tomaž Kožar iz zelo težk^ položaja in za njim novinec Bl^ DoUnar: »Že oa prvih dveh tekmah smo si zaslužili zmago, vendar nam sreča ni bila naklonjena. Vesel sem, da nam je uspelo.« Zadovoljen je bii tudi trener Bojan Majal: uvodruh dveh lo^o-gih szDO bili igralno uspešni, žal pa ne rezultaisko. Zdaj pa imamo tako igro kot rezultat, Zelo sem zadovoljen- Če bomo popravili nekaj pomanjkljivosti, pričakujem vzpon po lestvici. Zdaj se nikogar ne bojimo in lahko igramo z vsakim, čeprav sta še vedno poškodovana De-
Tomaž Koiar je v nedeljo prvi načel Malečnikovo mrežo, potem se je odprlo celotni ekipi.
niš Omanovič in Iztok Štus. Do oktobra si moramo zagotoviti zadostno zalogo točk, kajti potem bo obisk našili Študentov na trenir^ih slabši.« Končnih 3:0 je s krasnim zadetkom s prostega strela postavil Dejan Na-prudnik: »Vsi smo zelo trdo tre-
nirali in stopili skupaj, tako da zdaj prihajajo uspehi. Po zmagi doma se vsi odlično počuti-mo.«
15 treneijev
Nekaj misli je strnil tudi predsednik kluba Jani Zil-
nik: »NaŠ letni proračun bo znašal približno 210 tisoč evrov. Se vedno upamo, da bo člansko moštvo že jeseni lahko odigralo kakšno tekmo na Skalni kleti, kar bo odvisno od razpleta pogovorov z Mestno občino Celje in drugim celjskim nogometnim klubom. MIK CM- Celjem. I^aš najstarejši igralec je 23-letni Dragan Lazičič. Zadnji novinci so Tomaž Veler, Jakob Vrtar, Blaž Dolinar in Nejc Skale. Za prizadevnost se zahvaljujem našemu vzdrževalcu igrišč Miru Jankovi-. Ču." Žilnik združuje Se funkciji športnega direktorja in trenerja mladincev. Bojan Ar-čan, vodja mladinskega pogona, je trener kadetov. Za stroko skrbijo še Milašin Mi-lovanovič. Toni MihaliČ, Matjaž Šnabl, Zvone Vidmar, Marjan Kozmelj, Zlat ko Koren, Reni Jelen, Sašo Krajnc, Peter Polovšak, Anton Grlič> Peter Ferme in Boris Kališek.
V naslednjem krogu bo celjski Sampion gostoval v Verže-ju, nato bo pričakal Šmarje.
MITJA KNEZ DEAN ŠUSTER
Foto: GrupA
»Pionir« maratona, 7fr^Btni Celjan Frvnc Smodß. z medaljo s čotrte Izvedbe, ko je pot od Celja do Logarske d (riine prehodifo 56 iHfelažencdv.
Štartal bo ob 2. uri, udeležbo obljublja ie vsaj naslednje leto.
Jutri spet v Logarsko dolino
Start teka oziroma pohoda iz Celja bo jutri ob 6. uri, iz Mozirja ob 9., oa Ljubnem ob 10.30 in v Lučah ob 11.30.
Af^oga je ista kot cQj pa pn Penzionu na Razpotju, kjer so dani vsi pogoji za prijeten ambieni. Zadnjih 27 kilometrov trasa poteka po magistraliu cesti, zato naj se tekmovalci držijo leve strani. Uživajo naj čimveč tekočine. Če se prekomerno se^ejejo» pa naj poiščejo zdravniško pomoč ali odstopijo. Kolesarji povečujejo gnečo, a tu mi nič ne moremo. Pripravljenih bo 13 okrepčevalnic,« naSteva predsednik DruStva maratoncev in pohodnikov Celje Odon Simonič in dodaja: »Za najdaljšo razdaljo se ponavadi prijavi okoli 200 rekreatlvcev, naša želja pa je, da bi jih bilo med 300 in 400. Poleg tega stremimo tudi k temu, da bi privabili vsako leto še več tujcev in da bi občine usposobile poi ru nabrežju Savinje od izvira do izliva. Največ skrbi nam povzročata vreme in varovanje proge. Osmič je naš uluamaraton uvrSčen v evropski pokai. Če ne bL bilo pomoči pokroviteljev in Slovenske vojske, bi bile Štartnine vsaj dvakrat viš|e.«
Simonič tvori nezamenljivi par z Ivanom Žaberlom, podpredsednikom društva: »Za nami je pravi birokratski projekt. S pridobivanji dovoljenj smo začeli že pred u^emi meseci. Smo uigrana ekipa in ne uošimo energije v prazno.« Slovenska vojska bo svojo pomoč nudila že 17. teto zapored. PodpolkovnikBogdan Hvale jeizpostavil nekaj dejstev: »Šti-rinajstič bomo izvedli vojaški maraton, tretjič bo imenovan kot memorial Štefana Šemrova. Izvajamo vse vrste prevozov. Lani smo s 23 motornimi vozili prevozili 4.600 kilometrov in opravili 1.320 delovruh ur ter pripravili tisoč obrokov« Na cilju vas bo pričakal vonj po okusnem pasulju ...
DEAN ŠUSTER Foto: MARKO MAZEJ
Li^A
MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVI
Trije v boju za prvaka
Po 11. krogu 1. lige Novega tednika v malem nogometu na Skalni kleti se bosta tvorili dve ligi, za prvaka in ob* stanek.
Izidi: Velenje • Tristar 7:5, Marinero - Gama united 1:4, Container - Pelikani 2:6, Maček tisk - Coma Ingrad gra-mat4:S, MVMobil-Mik4:7 in Frangros - Kalimero 4:4. V ligo za prvaka se prenesejo točke iz prvega dela tekmovanja. Pari 12. kroga, liga za prvaka (8. 9.): Gama - Frangros (20.00), Coma - ŠND Velenje (20.50), Pelikani - Kalimero prestavljeno, liga za obstanek: Tristar - Mik
117.30). Container • Maček tisk (18.20), MV Mobil-- Marinero (19.10).
UstvicaUge NOVEGA TtOMIKA
1. GAMA UNITED -^21
2. COMA INGRAD 6. 26 ^24
3. PELIKANI 25 *12
4. KALIMERO 1$
5.R£LAXAVT0$0LA ?6 B.KMN FRANGROS IS
7. TRISTAR 15
8. MV-M08IL HT} IS
9. CONTAINER 10
10. MAČEKTISK 9 -3 11 MARINERO 6 -17 12.MIKCEUE CT 1 -42
NOVI TEDNIK
sport
19
»Cene so nenormalno zrasle«
Pogovor z Boštjanom Kočarjem, trenerjem KK Alpos
Šentjur
Košarkar)! Alposa so v svoji tradicionalni bazi, v Kozjem in Lesičnem, končali najtežji del priprav.
Tam je imel irener Boš^an Kočar $ svojim pomočnikom Stanetom Ožbejem vse tre-nutno registrirane igralce, pri Čemer manjkata še vsaj dve okrepitvi.
»Res je, iščemo še dva igralca, ki ju nujno potrebujemo. Gre za branilca-strel-ca» ki bi lahko po potrebi odigral tudi na mestu organizatorja, jn še enega klasičnega ali krilnega centra. Glede tega intenzivno delamo že neka) časa in kmalu pričakujem rešitve.«
Morda kakšno imet
Ne, o imenih ne bi govoril, a najverjetneje ju bomo iskali v tujini. Slovenski igralci so namreč nenormalno dvignili cene svojih uslug. Enostavno jih ne zmo-
Boštjan Kočar
remo In tudi ne želimo plačati. Očitno je pri nas prišlo do pomanjk^ja igralcev oziroma do menjave generacij in temu primerno so se nemoralno dvignile cene. Tujci so kar nekajkrat cenejši in zaradi tega se v Šentjurju nagibamo k njim.
Se ne bojite, da boste morda imeli preveč tujcev v eki-pi?
Takšna je pač situacija in pii tem, kot sem dejal, smo finančno nemočni. Bomo pa imeli jedro iz domačih igralcev, predvsem naj bi nosiJi veliko breme Luka I^pomik, Milan Sebič ter nekoliko mlajša Anže Pele in Tadej Ferme. Tu-kaj je še vedno kot kapetan Urban Palčnik, tako da bo domačih igralcev še vedno dovolj. Da se razumemo, sam in tudi vsi v klubu si želimo še več slovenskih igralcev, a to ni možno.
Berdier, Koštomaj, Džambič...
Košarkarje Zlatoroga iz Laškega je okrepil branilec Miguel Ali Berdier, ki je podpisal enoletno pogodbo.
Portoriški košarkar je v letošnji poletni ligi NBA odigral tri tekme za ekipo Indiana Pacers. Lani je z reprezentanco Portorika na vsea-meriških igrah osvojil srebrno kolajno. Enoletno pogodbo je podpisal tudi brarulecizGelja Tadej Koštomaj (187 cm. letnik 1987). Za prvo ekipo je zaigral že v svoji zadnji mladinski sezoni, ko je bil v Domžalah izbran za najboljšega domačega igralca zaključnega (tu*-nirja pokala K2S, z reprezentanco pa je bil
udeleženec evropskih prvenstev za mladince (leta 2005) in mJade do 20 let (2007). Košto-maj je bil z Zlatorogom kadetski državni prvak (2003), mladinski podprvak (2005), s pionirji pa bronast (2001).
Elektra je sklenila dveletno pogodbo s pers-pektivrüm igralcem iz Bosne in Hercegovine SaŠom Džambičem. Novinec pri ŠoŠtanjČa-nih je star 20 let, igra na položaju branilca, zadnji dve sezoni je nastopal za Slobodo Dito i2'T\izle, Elektrabo danes in jutri novince predstavila na 5. memorialu Ivfatjaža Matka.
D5
»Šele« kot oče na Poljsko
Selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek je za uvodni teloni kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu v izbrano vrsto poklical vratarja MIK CM Celja Aleksandra Šeligo.
2d-letni Štorovčan je poziv dobil po odpovedi nekdanjega vratarja Celja Saša Fomezzi-ja. Med pripravami na Ptuju je odbrzel v porodnišnico» kjer je zaročeni Andreja rodila sina Lukasa. Slovenija se bo v 1. krogu kvalifikacij jutri v Wrodavu pomerila s Poljsko, štiri dni kasneje pa v Mariboru s Slovaško.
Zadnji dan prestopnega roka so pri MIK CM Celju napadalca SlaviŠo Dvorančiča do konca jesenskega dela posodili drugoligašu Krškemu, v 2. li^ bo igral tudi Saša Bakarič, posojen bo Šentjujju. Štiriletno pogodbo je za Celjane podpisal Antonijo Pranjič. Prija-teljsl^ tekma z Zagrebom se je končala z 2;2 (Straus, Stojanovič) in s hujšo poškodbo kolena branilca Spasoja Bulajiča.
Nepošteno bi bQo. Če ne bi po našem zadnjem zapisu zdaj omenili, da se je oglasil direktor MIK CM Celja Franci Pliberšek ter pojasnil in zgladil vse nesporazume.
DEAN ŠUSTER
Kako bi ocenili priprave v Kozjem r
Skupaj z dvorano v Lesič-nem smo imeli vse pogoje za delo. Kombinirali smo treninge na Stadionu in v dvorani tudi glede na službeno odsotnost nekaterih igralcev. Dnevno smo opravili po pet ur treningov.
Vodili ste reprezentanco slovenskih kadetinj. Kako pripravljeno moštvo ste nato našli v Sentjtirju?
Pred mojim odhodom sva zOžbejem sestavila program, kije bil dobro opravljen. Ekipa je bila namreč v zelo Solidni fizični pripravljenosti že pred pripravami vKozjem. Sicer pa moramo odigrati Čim več tekem, Pomerili smo se z B li-gašema Rogaško in Mariborom. Zdaj rtioramo počakati svoje tri tujce, da se vrnejo iz BiH. V Sarajevu urejajo potrebno dokumentacijo za igranje v Sloveniji. Potem bomo odigrali po dve tekmi na teden. Med 12 in 15 naj bi jih zbraii do začetka sezone, kar je glede na precej spremenjeno postavo nuja. Strinjam se z mnogimi, da je tekma najboljši trening.
So mladi i^alci že sposobni prevzeti breme prve lige nase?
Mislim, da so, kajti s prvo ekipo so že nekaj sezon, nekateri več, dru^ manj. Nenazadnje sta Lapomik in Pele v državnih reprezentancah, Sebič je imel minutažo že v zadnjih dveh sezonah, tako da lahko od njih, pa tudi ostalih, pričakujem, da se bodo znali postaviti po robu tudi starejšim in izkušenejšim. Pri tem morajo imeti pomoč soigralcev, Dosedanji treningi in tekme so pokazali, da sta nova tujca ob Aldinu Kadiču, ki se nam je pridružil že v prejšnji sezoni, tisto, kar ti mladi Igralci pottebujejo. Prepričan sem, da bomo ob še dveh okrepitvah imeli kvahtetno moštvo, v katerem bodo omenjeni domači nadarjeni igralci imeli še kako vidne vloge.
Cilj?
Znova se bomo skušali uvrstiti v skupino za prvaka, torej med osmerico, kar ne bo lahka naloga. Če bomo dobili še dva kvalitetna igralca, je po mojem dosegljiva.
JANEZ TERBOVC Foto: KZS
IM KRATKO
S češke za Cehinje
Žalec: RokometaŠice Cele-ie Žalec so na turnirju v češkem Hodoninu trikrat izgubile in enkrat zmagale. Boljše so bile od poljske Jelenie Gore (38:32) in slabše od slovaškega Trenčina (31:33), beloruskega AZ-a (22:25) in srbske Ki-kinde (24:30). Lina Krhlikar je dosegla 33 golov, Martina Strmšek 24 in Ana Petrinja 14. 1b je bil zadnji test pred jutrišnjo tekmo 1. kroga pokala EHF v Žalcu proti češki ekipi Britterm Veseli (18.00). Prvo tekmo bosta sodili Bolgarki, drugo pa Francozinji. (TT)
Balvansko plesanje v Laškem
Laško: Plezalni klub Laško organizira v sodelovanju s Šmoclom in Stikom tekmo državnega prvenstva v balvani-ranju. Jutri bodo nastopili starejši dečki in deklice ter člani, v nedeljo pa Se cicibani, cicibanke, mlajši dečki in deklice ter kadeti in kadetinje. »Obeta se nam zanimiv plezalni konec tedna, ki bo v Laškem v vsakem vremenu, saj imamo plezalne stene pokrite,« napoveduje predsednik PK Laško Drago Zupane. (MK)
Štirje na stopničkah
Solkan: Na reki Soči je bila sedma slalomska tekma za slovenski pokal s kajaki In kanuji. Geljski tekmovalci so na zelo zahtevni progi osvojüi kar štiri medalje. Pri mlajših dečkih so dosegh dvojno zmago. Prvi je bil Vid Kamer, drugi pa Nejc Konda. Drugo mesto sta osvojila še Teo Karner pri cicibanih in Martin Srabotnik pri starejših dečkih. Lepe uvrstitve je pri starejših dekücah s četrtim mestom zaokrožila Tonka Kadilnik.
O športu v ceijslci regiji
Celje: Sokolska zveza Slovenije bo v sodelovanju s Športno zvezo Celje v pone-
deljek (17.30) v poslovnem centru Planeta Tuš pripravila javno tribuno. Namenjena bo analizi in spodbujanju razvoja športa v Republiki Sloveniji s poudarkom na celjski regiji.
Sankaku In Fabi vabita
Celje: Glavni akterji pri Judo kiubu Sankaku so se za teden dni preselili v Športni center Prodnik. Ob treningih in trenerskem seminarju so iskali rešitve za prihodnost. Izpopolnjevali so trenerje, ki bodo vodili sekcije izven Celja. Del mladinskm pogona bo prevzela Urška Zolnir. »Nekateri bodo vadili manj, a kluba ne bodo zapustili, temveč se bodo posvetili trenerskemu delu. 70 odstotkov tekmovalcev bo ostaJo,« pravi trener Marjan Fabjan, ki se sooča s prelomnimi odločitvami svojih varovancev. Če bo začasno oslabljen tekmovalni del, pa bo okrepljen strokovni. Ta vabi najmlajše, mlajše in starejše deklice in dečke k vpisu na tel. št. 041 587-753. (OŠ)
NOGOIUIET
Pokal NZS, 2. krog; Mura • 5enf;ur3:l (1:0); Gobec (47), Fajfar (67. 81): Slomšek (83).
ŠPORTNI KOLEDAR
Sobota, 8, 9,
NOGOMET
5. SL - vzhod, 5. krog: Ma-lečnik - Kovinar Štore. Veržej - Simer Šampion, Šmarje -Dravograd, Sladki Vrh: Palo-ma - Dravlnja (vse 17).
Štajerska liga» 5. krog: Brežice - Zteče, Cma na Koroškem: Peca - Rogaška (17).
Wedeiia, 7, 9, NOGOMET
2. SL, 5. krog. Murska Sobota: Mura - Šentjur (17).
3. SL - vzhod, 5. krog: Šmartno-Möns Claudius (17).
Štajerska liga, 5. krog: Ormož • Šoštanj (17).
»Ciglar je najboljši trener«
Priprave na novo sezono so začele tudi košarkarice Merkurja, pridružile so se jim tudi že vse ameriške okrepitve, Nikya Hughes, Lakrisha Brown in Taurean Jordan.
Najprej je manjkalo precej Igralk, zaradi reprezentančnih obveznosti in maturantskih izletov. A kot je dejal direktor celjskega kluba Mat^ Polutnik, je do začetka sezone še dovolj časa: »Ekipi se je po odhodu iz slovenske ženske reprezentance pridružil tudi trener Željko Ciglar, medtem ko je v njegovi odsotnosti treninge vo^ Damir GrgiČ, ki je zdaj odšel za pomočnika trenerja v reprezentanco. Kot ponavadi rum slovenska zveza tu^ letos z dejanji, kot je na primer odvzem trenerja, povzroča težave, ko se želimo dobro pripraviti. Vsako leto je pestro v sodelovanju z njo.« O^oč Ci^arja z reprezentančne klopi za klub ne pomeni nič slabega, saj bodo treningi v klubu pod njegovo taktirko še boljši »Moram reä, da je GrgiČ prav uko izjemen trener in zato je prav, da se preizkusi še v izbrani vrsti. Kot dolgoletni športni delavec menim, da pomeni odhc^ Ciglarja iz reprezentance veliko izgubo za žensko ^šarko. Predvsem direktor reprezentance Ser^j Ravnikar je začel lobirati proti Ciglaijevemu strožjemu delu in uvajanju reda- Jo rovaijenje vodilnih ne bo vplivalo r^a delo v našem klubu, Še vedno bomo z veseljem dovolili n^im igralkam igranje v izbrani vrsti,« je kritično dodal Polutnik. Zanj je Ciglar najboljši trener, ki je deloval v Celju, odkar je direktor kluba. Ekipi se bosta po končanih obveznostih z reprezentanco pridružili Še Kristina Verbole in Nlka Barič.
MOJCA KNEZ
o' •a'
tirt,
Nevestno o nevestnosti
Obravnava zoper Bojana Šrota se bo na Okrajnem sodišču v Celju nadaljevala oktobra
Na okrajnem sodiSČu v Celju se je v četrtek začela obravnava proti celjskemu županu Bojanu Šrotu in dru-goobloženj Moniki Sečnik zaradi suma nevestnega poslovanja pri nakupu in kasnejši prodaji kina Dom.
Pri tem poslu naj bi po navedbah tožilstva nastalo za dobrih 43 milijonov takratnih tolarjev Škode na premoženju mestne občine Celje (180 tisoč evrov). Podjetje Eurocomp (Aleksander Jančar) je namreč od celjske družbe Nepremičnine kupilo propadajoči kino Dom za 28 milijonov tolaijev. Monika Sečnik, ki je bila leta 2003 vršilka dolžnosti direktorja Zavoda za planiranje in izgradnjo, pa je julija 2003 po županovem pooblastilu od podjetja Eurocomp kupila stavbo kina Dom za dobrih 63 milijonov tolarjev. Med septembrom in novembrom 2003 so kino Dom po naročilu Sečnikove porušili. Za ta nakup župan ni ustanovil posebne komisije, kot naj bi zahtevala zakonodaja, posel pa tudi ni bil v programu nakupe in prodaje premoženja» ki naj bi ga potrjeval mestni svet. Tako naj bi> po obtožnici, šrot in Sečnikova zaradi malomarnega poslovanja premoženje občine oškodovala za 43 milijonov tolarjev.
Bojan Šrot v sodni dvorani, dosno Monika Sečnik
2e pred začetkom obravnave je Šrot o v zagovornik Dušan Mohorko zahteval izločitev tožilca Bogdana JVlatjašIča iz Krškega, češ da je Že pred leti zavržen obtožni predlog (velenjska enota državnega tožilstva v primeru ni našla sledi kaznivega dejanja) obnovil po izrecnem navodilu generalne državne tožilke Barbare
Brezigar. Ob tem naj bi se tožilec v obtožnem predlogu skliceval na člene zakonodaje, ki urejajo prodajo občinskega premoženja, ne pa nakupa. Po Šrotovem mnenju je bila odločitev Brezigarjeve o obnovitvi obtožnice politično motivirana, saj je padla prav v čas, ko je postaj predsednik SLS. Predlog je po očitkih tožil-
ca, da gre za poskus zavlačevanja postopka Šrotov zagovornik umaknil» saj naj bi si Šrot močno želel, da bi se pet let trajajoč postopek Čim prej zaključil.
Obravnavo so po branju obtožnice preložili, kar je zahteval zagovornik Sečnikove Oliver KljajiČ. V obtožnici, ki jo je prejel, je bila Sečnikova namreč obdolžena le
po členu, ki za nevestno poslovanje predvideva denarno kazen. V členu, ki ga je tožilec chiral med branjem obtožnice (popravljeno naj bi nekaj dni po vročitvi prve posli vsem obdolženim, a je KljajiČ trdil, da je njegova varovanka ni prejela} pa je zagrožena celo triletna zaporna kazen. Zagovornik tako ni imel priložnosti, da bi pripravil ustrezno obrambo.
Med obravnavo so prav absurdno izzvenele napake v sodnem postopku. V vabilih na obravnavo so Moniko Sečnik najprej prekrstili v Moniko Seleš, v obtožnici pa je tožilec zapisal napačno številko člena kazenskega zakonika, na katerega se obtožnica nanaša. "Ridi zato je Bojan Šrot obravnavo komentiral, Češ da je v postopku za-
radi nevestnega dela v službi, medtem ko se je »v vseh teh petih letih pokazalo, da so verjetno veliko bolj nevestno delali drugi. Tudi obravnava je pokazala, da je biJa prekinitev nujna zaradi nevestnega ravnanja toxica.« Že v sodni dvorani pa je Šrot s pripombami na prebrane trditve v obtožnici, češ, »saj vem, da se vam je mudilo,« skušal opozoriti, da je postopek obujen zaradi političnih pritiskov in namenoma (glavna obravnava bi morala biti že julija, a seje tožilstvo opravičilo in prosilo za obravnavo po sodnih počitnicah) umeščen v predvolilni čas.
Razsojanje v primeru nakupa kina Dom, ki se vleče že od leta 2003, se bo nadaljevalo 10. oktobra,
BRANKO STAMRJČIČ Foto: SHERPA
Policijska pisarna na Dobrni
Na Dobmi je v sredo začela delovati policijska pisarna. Ta je v prostorih občinske stavbe. Pisarna bo odprta vsako prvo in tretjo sredo v mesecu med 16. in 18. uro. Policist bo v tem Času občanom na voljo za vse informacije, rudi morebitne prijave oziroma kakršne koli nasvete, ki so povezani z v^o varnostjo.
»i _
ARENA PETROL
ÄreHA^ zMunßomdce4^
PORTRETTEDNA VALENTIN ŠTANCAR
m
KARIERA
JAZ IN KLUB
n
DRUŽABNO
KoQornet »m »«i igr^D z 12 fffi pri MX ZeFunK^r. In \tu li^ «m pmtal tratw. S17 l«i »m bil rewva prt (ün\t
Cel«. Do itU 1974 ^tn igMiu MK IflMfnrdr. rvAl^rin;« l«ro 19 NK l^dar Trbovfje. UTO pä pre^tooil v (dje k NK fn^rad Uidivar, k^r iem ostAl do ii Ndto s^m bil uii^lH pri
Olimpu 6o ;«ta I960 Vmei urn Igral ti fjbatno f^rUm repreARiarKO. s lutno smo m uv/^i^l oi «vriipd») prr^ftvo. 30 M sem igral tudi i^i nr'90tnci za Perul, V S&'S? ftti libA funkdjo tiwrja
yfaianfv pn M Ingrdd Kladivar m M eno täono pn NX
Putlikum, k^r imaevM itlekc^ v futtn Vi »gi^i <30b» m SanLntt trenm »m opfTvr^al UMJI i NK Oravin>a. HK Skwmk» Konjice. NX Inf t m NK lAo^ (cu 1999 m« )e J«i 2>lAik povabil v nogometno ieAo. kj« sem p« let
m« je Mfli ^lA« povaMi v nMometno solo, «jm sem p« let irewil ne ^ikxifi tra^anev. Po odhodu ZHnkä sem ksü v NX Publ'kum kol TrmfTi^ vratftrj^v. Od prefinje sszone tnri'sm stfiioievrdianeiNC.
lOubj do s^ii
Xor ignriec m Ctlte. ^K Kfadnar. Ruüar Ttbovlit NX In9rdd Oiimp, NK ftdde», NK Pre^jd« (KnaiU); koi t^nn; m In^r^ mwa. NK EMvinfa. MH Sl. KWM. NK IfHt KK laikQ.NXPubiihim^mCHje
Naj vesel}«
^bilo v NK Rudar ?a igranje y it. jugoslova«lu Itgi
I . PnrakuU-Hpokalzmfa^nti.osvojlt&vpokdlsHervus [ - danslioexipo (er dvakrat Andft$tpo!(dtaH«(vis s äansto . skrpo, tudi« dd imajo skordjvimaiajii, ki
' sem jift iren Iral. pokal 2d najbolV7durjd>
C
^ Kad bi dočakal, da bi NK Celje pönal državni prvaV. Vseni . feltm (m vtl|e vvrst^tve in da ^ pod rnojct
' i taktirko uspelo 6mvKvrata;]?v.
PubliJid
I Publika fKKtdj^aletdvietoboljzaAtMnd. karjetudi , prav. Cp igrajo dobfo m jmdgujeio. i^ikt spodbujajo, pri neuspehih pa jih ^ajo tvdi užviz^ati m kritizifari. pa cefliii do6ro ^rv, tucfi kaSe^ ugubijo
' tekmo.
Stanovanje
Zivim vhii} /Sm^rtnem v Rožni dofmt. Družina
Ui Matjaž (b^ nogometa^ Isdöfa iuH tT?ner v terhčerlu ^tiia in Aleksandra
Prosti cas
hosti ^asukonsnm za dela okfoghrie^ ^gaposv^tOD CiasI», film
PosluUm ys« glasbefie ?vmi. Mof AajfJubii izva^ti »: Frank latim, Bvis Pre$}ey. ?at fione. The Ckatles. kajr^ giedam akct^elüme oziroma, kar vr^ na tel«vt2i)r. Od fUmov sö se mi na^ vti^A v sponwt s Pduloffl Newmanom v giavni vlogi, pa Uost na /da Kwai ?er d'ugt zgodovinski fifmi.
m
Sem uio wrtviwa me ftAitn ^ooodeL ne
ušato^ri m tv pnfadene. Cbiarc me fa:)ezi. (t igrak^ ne upoi^vM Mvodil.
Št. 70 - S. saptembor 2008
NOVI TEDNIK
21
Ujeli smo nagca, ki je razicazoirai svoje premoženje!
Sprehajalne poti ob Savinji dO vs^ daji nepogrešljive za številne Celjane, ki si po napornem dnevu privoščijo malo oddiha na spre-hodu. Pot od celjskega bazena do visečega mostu je prava sprostitev za marsikoga, tudi za mamice z otn>-kl In tiste nekoliko mlajše. Mi smo že kar nekaj Časa dobivali informacije o nagem neznancu, ki ga prod večeru sprehajalci ob Savinji redno videvajo na otoku na Savinji pri belonar-ni. Klicatelje smo sprva lo> lažili» da gre verjetno za moškega, ki se želi le po-sončiti - dokier se nismo prepričali in ugotovili, da nekaj resnično »ne Štima« ...
Takole je bilo. Kljub težkim fotografskim torbam in novinarski beležki (ki je ta-ko in tako nismo potrebovali) sva se s fotografinjo konec minulega tedna uspešno za-kamuflirali v čisto povprečni sprehajalkj, In se - navdušeni nad sprehajalno avantu-
ro in druženjem - odpravili po sprehajalni poti od Špice proti visečemu mostu. Seveda sva bili, kot to novinarski ekipi prirtče, ves čas popolnoma pripravljeni in pozorni na dogajanje okoli sebe, da bi dobili čim bolj verodostojne in objektivne podatke o tem» kaj se na tem čudežnem otoku sredi Savinje zares dogaja. (Vnaprej zavračava namigovanja, da sva odšli tja zaradi lastnega zanimanja ...] A sva že ob prvem mimohodu Široko odprli oči! Moški. takšen, kot ga je mati rodila» je stal tam ob grmičevju na otoku sredi Savinje in se samozadovoljeval! Inprizm-va: kljub temu, da sva bili ves čas v pripravljenosti, sva bili uko šol^ani, da prva slika ni uspela (verjetno so se nama roke tresle Nato sva se vendarle zbrali in mimohode še nekajkrat ponovili z ostrim pogledom proti »tarči«. Takrat sva namreč vedeli, da je Neznanec tam in da ga enostavno morava dobiti v
Poletni drvew so kot nalašč a ek^bldonisto.
objektiv. »Morava»« sva si zadali, »prej ne greva domov.«
Skoraj prepričani sva, da naju je opazil, Čeprav sva se skri-
vali za grmovjem (kot on v času počitka med onaniranjem). Ker se je nato nenadoma prikazal oblečen (le] v majico in se odpravil proii rečni nabre-žini na dru^ strani, nama je uspelo in sva ga foto^afirali! Seveda ga ne bi. če se ne bi na lastne oö pr^ričali, da se moški samozadovoljuje pred mimoidočimi, tudi pred otroki, ki jih na sprehodu po teh poteh ni malo.
Zakaj niava poklicali 113?
če bi ga dobila policija in ga zalotila pri dejanju, bi mo-
ral plačati tudi do 400 evrov. Gre namreč za Člen zakona o varstvu javnega reda in miru. ki govori o nedostojnem vedenju oziroma spolnem občevanju, razkazovanju spolnih organov na javnem kraju. Sicer pa je ljudi, kot je naš Neznanec, treba na nek način razumeti. V takšnih primerih ^e za ekshibidonizem. Že bežno brskanje po informacijah o tem na spletu pokaže, da gre za motnjo. Povedano po domače, takšni ljudje radi kažejo svoja spoloviia drugim in pri tem ne gre za željo za spolne odnose z ose-
bami, ki jim pač kažejo svoje intimne prit I kline, ampak zgolj za šokiianje. To jih namreč samo še bolj podžge. Nekateri lakšno navado povezujejo z izjemno povečano količino testosterona, s psihično zlorabo v otroštvu, z bolestno navezanostjo na mater, nekateri celo kot vzrok za to omenjajo možganske poškodbe. Nekateri se razkazujejo le tu in tam, nekateri kar pogosto, kot na primer naš Neznanec, ki je to počel kar nekaj dni vestno in pogosto. Takšne osebe običajno niso nasilne, potrebujejo pomoč, čeprav se le stežka ali sploh ne odločijo zanjo.
In tudi midve bi lahko v nekem trenutku zavrteli Številko policije, ki bi ga lahko kaznovala, a tega nisva sto-riU, čeprav je njegovo početje nagnusno predvsem za otroke, če so temu priča. Nismo želeli niti objaviti njegovega obraza, še manj identitete, saj nas ta sploh ne zanima in niti nismo poizvedovali, kdo je. Tam zunaj, vemo, na nas in otroke prežijo resnični norci, zato so tisti toliko bolj vredni prijave policiji in kaznovanja. Zato, Neznanec: v primeru, da potrebuješ pomoč pri odpravi svoje težave, obrni se na kakšne psihološke svetovalnice, kjer ti bodo diskretno in resnično pomagali, za nas si bil le zanimiva zgodba...
SIMONA ŠOUNIC Foto: KATJUŠA
Prijazni znaki
Ob obnovi SLC so celjski teater ogradili z vseh strani, za varno pot pešcev pa poskrbeli z ustreznimi znaki. A po tednih obnove na njih ni več izvirnih napisov: Pešci levo in Pešci desno. Na enem piše Peš desno, na drugem je ostal napis Pecivo, pa Se s tega je nazadnje odpadel p.
Foto: KATJUŠA
Otroka v šolo pripeljal vinjen!
Medtem ko je prvi šolski dan minil brez prometne nesreče» v kateri bi bil udeležen otrok, novica o brezvestnemu očetu prihaja z Dobrne. Moški naj bi svojega otroka pripeljal v šolo tako vinjen, da so mu takoj odvzeli prostost. To je še en dokaz, da se bomo s slabo prometno varnostjo predvsem zaradi cestnih divjakov in vinjenih voznikov ubadali še kar nekaj časa. Od začetka veljave novega prometnega zakona (30. aprila) do danes so celjski policisti zaradi vinjenosti odvzeli prostost kar 500 voznikom, 60 vozU so zasegli. Ob koncih tedita ravno zaradi vinjenosti pridržijo povprečno od 20 do 25 alkoholiziranih voznikov. Sicer pa so ravno slabo prometno varnost izpostavili včeraj, ko so na celjski policiji predsta\dli rezultate polletnega dela. V pozitivnem smislu med temi izstopata predvsem skoraj 90-od-stotna preiskanost najhujših kaznivih dejanj in zmanjšanje Števila vlomov na našem območju. Ma policiji ocenjujejo tudi, da se zdaj ljudje vedno več In lažje odločijo za prijavo nasilja v družini, kar se kaže v številu odredb o prepovedih približevanja, do danes jih je bilo že 77. Več o tem bomo pisali v sklopu prispevkov v naslednjih številkah Nov^a tednika.
SŠol
V preisifavi tudi Celjani |
Kranjski policisti so po končani večmesečni preiskavi tihotapljenja droge ovadili dva Slovenca in dva državljana Kosova, pri katerih so zasegli tudi večjo količino heroina. Pri preiskavi so sodelovali tudi celjski l^minalistl. Kurirja in organizatorja tihotapljenja heroina s Kosova v Slovenijo so namreč policisii pred dnevi ustavili na avtocesti Maribor-Ceije in na Vranskem. V Slovenijo naj bi po t. i. klasični balkanski poti prepeljala več kot 10 kilogramov heroina, skritega v rezervoarju za gorivo in pakiranega v 5Q0-gramske pakete. V organizirano mrežo sta bili poleg četverice vpleteni Še dve osebi, prav tako s Kosova. Gre za mrežo tihotapcev, ki so pogosto nasilni in oboroženi, da bi se izognili policistom, pa tudi zelo predrzni, saj so po avtocesti vozili s hitrostjo 200 km/h in več.
it. 70-S. september 200S -^^
nUd
o
o %
m
olajšali. Najtežje je bilo les Iz gozda spraviti domov. Nekoč je moraJa moči združiti ekipa krepkih mož. da je tež-ke hlode spravila na voz, v katerega je bil vprežen par konj, medtem ko danes s sodobno mehanizacijo to zmore en sam človek. Iz gozda je les romal na žago oziroma k tesarju, kjer je sledil Še en zahteven korak, njegova obdelava.
Bogat prikaz obdelave lesa so začeli - kje drugje kot v gozdu, kjer je bilo potrebne precej iznajdljivosti in močnih rok. da so mogočne hlode spravili na voz. Na poti do žage se je rado primerilo, da so se možem osušila usta, zato ni šlo, da ne bi brž zavili v bližnjo krčmo. Tam se jim ni bogvekako mudilo, so pa zato potem toliko bolj priganjali k delu tesarje: »Bog-daj. Ob zadnjem neurju nam je kozolec razkrilo. Seno imamo na >fraj(, zato bi radi, da nam na hitro nekaj desk in lat odrežete. Saj boste lahko še danes, kajne?« »Če je pa tako, bomo pa hlod ali dva že še obtesali pred nočjo. Kar skotahte jih z voza. Ja, tale
bo primereo za >špirovec<, kar >požnorajmo< ga,« je modroval »mojster« inusmerjal delo, ki je marsikomu nekdaj, pa tudi še danes predstavljalo dodaten vir zaslužka.
Da bi bil prikaz starih delovnih opravil čim bolj pristen, so rokodelci posle skje-pali kar med občinstvom: »Če kdo potrebuje leseno zibelko, vam jo mimogredese-stavimo. Pa tudi tisto, kar sodi v zibelko, vam lahko brez problema naredimo.« Spretni in Čisto nič leseni so biLi možje in fantje tudi pri prikazu priprave lesa za kurja-vo, pri »tišlariji«, sodarstvu, pletenju košar, drobljenju stelje in kar je Še podobnih opravil.
Bogat in zanimiv prikaz ob* delave lesa nekoč in danes so popestrili s stojnicami domačih dobrot in izdelkov ter z razstavo likovnih del laških likovnikov, zaključili pa z druženjem, ki se je zavleklo do poznega večera.
BOJANA AVGUSTINČIČ Foto: MARKO MA2EJ
'•WA
IZLCTNll^A TURI6Tld4A AfiMCUA
Aiharim 20.3000 Ct^i: ML: 03/426 76 00, »foitt: it».«Qeeide1idi.ti W¥m.i2l6i»fc^ posfovaiM Ž^, lat: 03S71 71 IS^a^naS: itualw^idtinilLai
MRDAUIND13.20.9.. 27.9. -ZAGOTOVLIBIIOOfWH «BEOGRAD 19.-19.10. « PUTVICE11.10.« BRIONI 27.9. ZAGOTOVLJEN ODHOD iß 18.10. • OMUU 20.9. in 2S. ID. • BUDIMPliTA 27.-28.9. • MONCHEN - OKTOB6RKST27.3
• POČITNICIV ANKARANU - dnevni paketi do 30.9. • KMTBC ODDM V OPATIJI M UMIANU v
septembru in akioiini * MIDULIN • hoteli 3 dni ali vei. popntiastroki
HOTPJH y V ^mMS^ m PHIMOS I tmn
Vedno sveie. akdistecene
OTMLSKAS
ftdIKM bil» ptiim plait muiH. 2}^ € M. WM
TEIWW
tt.u.i
0trGic42dol2l«M
OTOKTASOS
«ioraji"/^ fOlfUZIM, od € «IM. Uku tvum «J.UJ.
1
t
¥
Nira* HWiilfc MM i^Ä* N ^ a* 3 M BA. HI 1h «A n^rn 4 n^imiayiiiMh MM^ MMtfuwiK
IM BJL M i UM« h tMw Mtk IM 2M, 4« Mm k t^bpta «Ifte
t liliiiilil^iiitlfctnJ,«MSC
uviiuu l*tiu .'Ur.UAiKfai IK f>U«n« HMtWi'ffltlUWe
WELLNESS PARK LAŠKO
10 umi tečaji Otmci: 65 € / Odrasli: 120 € Cena vključuje. Prljijvnino. 10 x v Termalni Center, i£mll>o plavalnega tečaja, pn>nani(. CD s bitkami in doriFo
1nfo.. 03 734 9900. •WAx.rHtmuiru.v
Oer ir).<).20ü8
o
dtiljc
WELLNESS PARK LASXO MtHERMANAdd. On^ oae«c9» M1E SATUflDAVS
PREDLOGA ZA DOMAČO L£STVM^
VŠEČMIJE-SOULGREG
RESNKXIBOMPRENE^-
ADISMOIAR
Nagrajenca:
Valerijd Stopdf, Velib ^e 86. Zidani most
Marifan Klei. Vegova CeQe
Nagrajence dvigneta album, ki jopod^ZI^RTVS. na oglasnem od^eiku Radia Celje. Lestvico 20vrEiSh lahko pcslus3tevsatostrt»toob 18. uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008
CEÜSKJHSplus I PASTIRSKOŽIVUDUE-
EANTJČIZKOROGl£ (3)
2. ODŠU STE-ZREŠKAFOMIAD (1) 3 VPESMIlEPOTDSEMNAŠa-
KRAXOAJI {4)
4. ROtČAreVTUA-
mmmimdir [D 6. UIMUUBI-ISKRICE |5)
PREDLOG ZA LfSTVICO:
FANTIZ MCUIHSANJ • MLADI UPI
SLOVENSKIH 5 plus 1 POmORDŽ-AJDA (4)
2. KO PO TOČI SE ZVONI-GORSKICVET (7)
3. KOZAPOJSvtTHBIMAMA' SNEŽNIK (4)
4. SRCEPAŠEVEDNOHREreM-
ANS ROKAŽUNC»V (1|
6. 6EUIJ)KVANJ|' ANS BRATOV JAMNIK (2)
PREDLOG ZA L£ST>nCO:
GJ.KAKSNAOHCEr-KAVfJ]K
Na^nisAca:
Zinka Potočrik. a Na Ro^o 11 s. 2nU MDena Kač. Parizlje 97b. PoM
Nagrcijm dvignetd na9«lo na oglasnem oMeHoi Radia Celjd. UstvicoCeljskUi S lahko posluäats vsak ponedeljek ob 22.15 m. lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri
Za predloge zobeh lestvic lahko glasujete na dof^snd s prildenrm kuponilkofn. Pciljite )o na naslnr Novi tsdtäc, Prslemovd 19,3000 Celje.
iimw.ra(liocelje.coin
št. 70 - 5. september 2008
NOVI TEDNIK
nasveti
Po Šmohorju še v pivovarno
* TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED
Množični pohod in kolesarski vzpon Pivovarne I^Ško sta pred nekaj dnevi razveselila množico ljudi, ki je obiskala Šmo-hor. V škatli, posebej namenjeni za iz* polnjene kupone, se je zbralo veliko ta-kih, ki so si želeli ogledati Pivovarno l^i-ko.
Izžrebali smo naslednje:
1. Ana Zimšek, Ljublja 138, 3330 Mozirje
2- Janez Selič, Osredek IIa. 3230 Šentjur
3. Tone Košir, Rimska cesta 2, 3270 Laško
4. Darja Poznlč, Grajska vas 63, 3303 Go-milsko
5- Milena Medved. Grče 15. 3311 Šempeter
6. Drago Kugler, Slatina 15, 3201 Šmartno v Rožni dolini
7. Tinko Vaš, Vrbje 22. 3310 2alec
8. Drago Zupane, Okrogarjeva 7,3000 Ce-
Ije
9. Nuša Zupan, Cesta na Ostrožno 136 a, 3000 Celje
10. Zvonka Rednak, Polzela 205a, 3313 Polzela
11. Jan Kveder, Kasaze 70c, 3301 Petrovče
12. Jerica Cretnik, Kasaze 98, 3301 Petrovče
13. Cvetka Ribič» Kaplja vas 19a, 3312 Pre bold
14. Silva Rataj, Podšmihel 23a. 3270 Laško
15. Boris Korošec. Kompole 122,322i)Store 16- SreCko Černe. Brode 16,3305 Vransko 17. Ana Teržan, Uboje 119 e. 3301 Petrovče 18- Marija Marot, Galicija 22a, 3310 Žalec
19. Štefka Mannič. Vrbje 69a. 3310 Žalec
20. MarijaPodbevSek.Sp. Rečica 197,3270 Uško
21. Vili Selič, Teharska cesta 14» 3000 Celje
22. Jože Rajh. Kidričeva 45.3270 Uško
23. Ivan Valenčak, Zagrad 23a, 3000 Celje
24. Karli Selič, Vrbno Id. 3230 Šentjur
25. Anže Podgoršek. Strmca 99, 3270, Ul ko
26. Tomaž Petavar. Pot na brod 2,1433 Radeče
27. Sebastjan Komar, Nušičeva 2a, 3000 Ce Ije
28. Maja Avsec, Uboje 86a, 3301 Petrovče
29. Suzana Košenina, Gračnica 24a, 3272 Rimske Tbplice
30. Anton Tanšek. Primož 35, 3230 Šentjur
Ogled Pivovarne Laško bo v četrtek. 11. septembra, ob 17. uri. Vsem izžrebanim iskreno česiitamoi Podrobna navodila o ogledu
bodo prejeli po pošti.
Petek, 5. september: Dan prinaša irigon Lune in Urana, ki povečuje intuitivno zaznavo, zato se ji lahko prepustite. Zvečer bo napel aspekt Lune in Neptuna prinašal zelo močno fantazijo. Če jo boste usmerili v pozitivno smer, }e lahko večer naravnost čaroben. če pa boste ravnali obratno, vas lahko prevzamejo negativni sü'ahovi. Izbira je vaša, bodite milostni do sebe. dovolite si tudi lepe sanje.
Soboia, 6. september: Luna dopoldne vstopa v Strelca. Svojo puščico morate usmeriti v točno določen cilj, ki ga zagotovo ne boste zgrešili, Bodite selektivni, saj boste le tako tudi uspešni, i?.-postavljeno je opravljanje krajših poti, vpliv tujine, pestrejše bo tudi družabno življenje. Optimizma vam nebo primanjkovalo, pazite le, da bo cudl osnovan.
Nedelja, 7. september: Luna bo kar s tremi planeti v prijetnem sekstilu, z Venero, Merkurjem in Marsom- Pii-jeten čas za navezovanje stikov, sprejemanje odločitev, ugodne razmere pri dogovorih. Energija bo povečana, želeli boste aktivno preživljati čas. Kvadrat Lune s Soncem in Saturnom opozarja, da ve-
ljajo določene omejitve. Lunin prvi krajec v Strelcu bo popoldne zahteval prilagajanje.
Ponedeljek, 8. september: Zaradi kvadrata Lune in Urana bo jutro obremenjeno z napetostjo in mogoče ludi nezadovoljstvom. Ne glede na to, da bo Luna v prijetnem sekstilu z Neptunom, moč presoje ne bo najboljša. Merkur v kvadratu z Jupitrom opozarja, da ne bo nič lahko. Na pol se lahko postavijo nepričakovane ovire, ki jih enostavno ne boste mogli kar preskočiti- Ne odločajte se o pomembnejših stvareh, tudi ne za nakupe.
Torek, 9. september: Dopoldne in popoldne bo brez posebnih aspektov, zato bo delo nemoteno. Zvečer bosta v kvadratu Venera z Jupitrom in Luna z Venero. Pazljivo pri ljubezni, čustvih in denarju! Ne odločajte se za večje spremembe. V ljubezni bo vladalo pomanjkanje harmonije. Srečanje Lune in Jupitra vas bo sililo v akcijo, vendar pazite, da ne boste hoteli doseči svojega za vsako ceno.
Sreda, 10. september: Zaradi vpliva kvadrata Lune in Marsa boste energetsko izred-
no dejavni. V vas bo tlel nek poseben nemir, zaradi katerega bosie želeli narediti spremembe, lahko celo na silo. Ker bo v kvadratu tudi Luna z Merkurjem, pazite, da ne naredile napake in da se ne prepirate za nič ali se na kakršen koli dmg način po nepotrebnem izpostavljale. Luna bo v poziiivnem razmer-ju 2 Soncem in Uranom, kar bo nekoliko omililo prej navedena aspekia-
Četrtek, 11. september. Luna vstopi v Vodnarja. Ideje se bodo porajale kar mimogrede, zato se lahko podale na pol raziskovanja na marsikaterem področju. Družba in prijatelji bodo pomembnejši, lahko se dogovorite za. kakšno srečanje. Razpoloženje bo nekoliko nihajoče, potrudile se za večjo prilagodljivost. saj sle lahko tudi precej trmasti.
AsU-ologinji CORDANA in DOLORES
ASTROLOGINM GOROANA gsm041 404935 090142443
napovedi, biolerapije, regresije astrologi iija.gordana@siol. net www.gordana.si
ASTROLOGINJA DOLORES
09043 61 090142827 g8m:041 519265 napovedi, primerjalna analiza aslrologinja ^dolores .si www.dolores.si
Živimo ceneje
Ponudba velja od 3. 9. do 17. 9. 2008
C£IJEPodidvorskovd2«
Pon.-pet.: 8.00'20.00/Sob.: 8.00-20.00
ŽALEC Savinjska cesta 19,
Pon.-pei.: 8.00 • 20.00 /Sob.: 8.00 • 1 $.00
ŠEMPETER Savinjska ulica 2,
Pon.-pat.r 8.00 - 20.00 /Sob.: 8.00 - ^5.00
cl. id}. lomlmmn«
Opel insignia sports tourer
Po limuzini še icaravan
Pred časom je Opel predstavil insignio, vozilo» s katerim nadomeščajo vectro> in sicer v lunuzinski varianti.
Sedaj tovarna predstavlja tudi prve fotografije karavanske izvedenke» ki jo bodo imenovali sports tourer. S tem imenom očitno želijo pokazati oziroma povedali, da bo ka-
35-milijonta corolla
Prepiri ali vsaj razprave o tem, kateri avtomobil si lasti krono najuspešnejšega, je stara In dolga.
V (ej igri sodelujejo recimo loyoia corolla, ki pa se na številnih trgih po novem imenuje auris in bo verjetno težko konkurirala za omenjeno lovoriko. V ospredju sta vsekakor VW golf. Foniov F dostavnik (truck) ... Kakorkoli že, pred nedavnim je Toyota naredila 35-milijonto corollo, kar je vsekakor zelo spodobna številka.
ravanska varianta Športno usmerjena, čeprav ni čisto jasno, kaj to pomeni. Medosna razdalja je ostala enaka kot pri limuzini (270 cm), je pa celotna dolžina nekaj večja (skupaj 491 cm). V zadku bo 540-lilrski prtljažnik, sports tourer pa bo dobii tudi dva nova motorja (bencinskega in turbodizelskega).
Volkswagen prehitel Forda
Na svetovni lestvici največjih izdelovalcev avtomobilov prihaja do veliluh sprememb.
Po tistem, ko je lani oziroma na začetku letošnjega leta postalo jasno, da je japonska Toyota prehitela General Motors, ki je bil dolga leta največji avtomobilski koncem, je prišlo d^o spremembe tudi na trenem mestu. Letos je namreč Volkswagen izdelal 331 milijona vozil in s tem prehitel ameriški Ford, ki je po doslej znanih podatkih naredil 5,22 milijona vozil.
Prestiž gre dobro v promet
Č^rav je povsem očitno, da se tudi evropski avtomobilski industriji letos in sicer ne piše najbolje, podatki o prodaji nekaterih najbolj prestižnih oziroma dragih avtomobilov v letošnjega pol leta kažejo, da vsem pač ne gre slabo.
Tako je ßentley letos prodal 4.720 vozil, italijanski Maserati, ki je pri Fiatu oziroma
Ferrariju, 4,138, skoraj toliko kot prej omenjeni Ferrari (4.171). Dobro gre tudi Aston Martinu, ki je v indijski lasti (3.544), prav tako Lamborghini ju, ki je letos za svoje avtomobile našel 1.309 kupcev. Rolls Royce je doslej prodal 495 vozil, kar morda napoveduje, da bo letos dosegel lanski celoletni rekord (1.010 vozil).
NOT«! UiVIS
oobtklm dokumentom naročnika Novega tednika.
NetetiiprWMiene uoodnostl se ne prenesete v naslednje leto!
ME&UiE 1,6 i dosic. M1998, reg. n/ 20(16, euro priklop, cz, k. rodio, prodam zo 1.650 EUR.IefsfonOSl 9DI-611. Š457
RENADlIsceiK 1.6. M, 2000, prodomn 2.5(Kimrel^n78170HI>4lS66-765,041924^66. 4347
GOlf IV 1,9 4 bet 5 vnd, kliira, a, olomi, urvo, roöio, kupljen v Sloveniji, ohranjen kot nov, prevoženih 137.200 km, prodom zn 6.600 EU9. Telefon 031 623-500. $4ei
KARAMBOURAN opel cono i.2,3 vnitg, on, letnik 20D4,prodQni, Telefon 041 421-586. 4339
OPEi ogilo 1,2, letnik 2000, reg. do 26.9. 2009, lepo ohronjen, prodom. Telefon 040882-795. 43ed
OPEL koden U K letnik 1987, reg. do konco jonuorjo 2009, karoserijo generalno obnovljeno, motorvodlitfiemsto-nju, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031697798. 44i5
KUPIM
0SE6N0 vonlo, od letnika 20DI), kokrino koli, bpim.Telefon 041361-304.
4358
STROJI
PRODAM
IZKI^AUIlKza kromptr, fronet Sip, goda. 2,51 in cisterno Creina, 1.701) t prodom. Telefona31 491-026. p
KOSILNICO Bc 145, volan«!, vžig, hidravlični dvig grebena, zelo ohranjeno, prodom. Telefon04] 542-352. 4377 ZEIO dobro ohranjen ročni mh zo grozdje prodom zo 60 EUi^. Telefon 041 341-587. 4364
STISKALNICO za sadje, iio se$! vreč, prodom. Ceno po dogovoru. Tetefon ((13) 5730-533. 4385
IRAKTOK 2etor4712 prodom zo 3.300 EUR.Telefon04l 530-394. 4410 STISKALNICO no sleme^ primerno zo vikend oh kmečki lurizsm, prodom ofi menjomzo bukovo drva. Telefon 031 400-366. 4414
PROMM
VOJNIK, cetner. Dvostonovonfsko hišo, lef nik 1972, podklelenoin dvakrat neto 90 m' stonovonje, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 040 250-733,041 31U78. D
nei^emičninI
TEL 03 &451-00S 041 aee-eae
www.pgp*n«pr»m len I n«. com
GRADBENO porcskf, 1.350 m V obrtni coni Tfnovlje jug, z grodbeno irrformoojo zo gradnjo poslovno slonovonjskego objekta, pradomzo 110 EUR/m^ Telefon 030 924^00. Š401
lni$loir2*-{niflttvi, prodorno dvojček, površina enote 175 m', površino zemljiKo/enolo do 540 tn^, vsi priključki, gorüzo. Ceno zo 3. PGF 129.000 EUR (2 DDV|. Več no www.grodimoJ^iso.cofn, BB GIB d.0.0., tefelon; 041 86M75
NA lepi, sončni lokad|i blizu Nove Cerkve prodom porcelo, 2.500 ni^ z grod-beniffl dovoljeniem, zo gospo donko bivalni objekt (monjšo stanovanjsko hiso). Telefon 031 314-616.
4057
MAHJŠO kmelfjo, rta lepi. sončni lokodji, bli&no Atomskih Toplic, 3 ba, vinograd, 350 Ifsov, njivito, travnik, gozd in gospodarsko poslopje, proden). Telefon 582S4S4. POČELO, gradbeno, približno 1.S00 5 km iz Celjo, ugodno prodam. Telefon 031 372-449. 4349
Stanovenje {9$m )>posfovni prostori (45cn), obnovljeno 2002,7 km \z Cel^ 2a 163.000 eur www.teps.«
InfonniciiB 0A1 GS3 378 Ztfenlii Jaqcdie
SAMOSTQJNOlH»,noffiHlißiijQifievBlD, prodam. Telefon 051 265-152.
4237
HiŠ0vVezo^u,7kfliizŠenljuna,150m', parc^ 1.S0Q m', storo 30 let, prodora. Telefon 7817004,041 924-^66,041 666-765. 4347
ZALf C cefiter. Pntliail po^i prostor, 80 svoje parking, poceni prodom. Možno preureditev v stanovanje. PopoV don,relefon031 286-283. 4d6i Piil8UM 90 % poslovne stavbe, ob Mori-borski ces^vCelju, prodom. Telefon 041 262-063. 4402
□□[PESEaOCBSDO
Linhartova 22, Celi»
034924222 vsakdan oct8.30dQ 13.0Q
• odkup vaše Rejramine
• cenitve nejiremicniji
• vpisi y zemljiško kjijigo -sestava kiijioproitajnih pogodb
in urejanje potrebne dokumentacije
ftroHKt I n«pr«Biičninami naj bo varen, lato uupifto nam.
Telefon 041 601 5S5
fRIBUŽNO 4.000 ffl^ zemljiuo (vznozje Smohorjo) prodora. Telefon 041 262-063,od1S.do19.um. 44C2 NA Vrfiu rwl Loškira, Velike Graho^, prodorno opranlieno stonovonjsko hišo (150 ra^ letnik 1960), s sfonovonjskira prizidkom z gardo (140 ra', letnik 1990, m. Pf ksfen vhod), gospodarsko poslopje z vinsko kletjo in »dr, 80 n1^ njivo s sadovnjokom, približno 5.000 ra^ ter gozdom, približno lO.ODD Cena 89.000 EUR. Telefon 040 490-710. D
PARCELO - Zodobrovo pri Celju, 2600 m', prodora. Telefon 031683-135
KU^
BIVAUII vikend, do 20.kfn cz C^jo, kupim.
TelefM 041453-750. 4239 VIKEND biso oli zidoiko, v okolici Celjo, kupim. Pkicilo: golovino. Telefon 031 400473. 4378
KMETUSKO zemfji&re no obmoqu obane Voinikbpim.Tdelon 041415022,041 334^00. ' 4392
ODDAM
STAVBO za sklodiša ali obrt oddam. Telefon 041 521-973. Ž154
NA lepi, senčni legi oddora v nojem stor^šo hišo o!i prodom. Ostalo po dogovoru. Telefon{03)5B24^11. 4345
SKB Leasing du».o. ofjdeja v rta-nov9njsi.o poslovni Mskstmililsn v Cdju [miftr C«^] povlovn* prostora, 93.67 nf, pdmems u opravljanje pi8«iiiäol) dejevnosti. Za CFilsle mfonnach je DOkFi(ts r>9 01/30MM1.
mmm
PRODAM
OBMOVUEMO, julfia 2008, enosobno stono-vonje. 36 ra^, v prit^i^u, Celje, Otok-Zelenico, rairao lolocijo; v bližini vso potrebno infrastruktura, pradom 10 66.0DQEUR.Telefon 040992-178.
3806
DVOSOBNO, wsokq)rTtiiä)osIanovante, Ob zeleznHl I vCdju, prodom. Telefon 041 63(MS3. 4229
Altu ftaoMB^iln u«
Ljubljintk« C9»i 20.3000 Celje
PROM FT Z NEPREMIČNI NAMI NAKUP. PRODAJA, NAJEM. CENrm
iEMPETTR - stili, hii« m lepi, mirni in sonln lokaciji, na koncu itasdja lodividus^ nih liiS, lep raigled m urajeft vn. tilitfni Ida. vrtca in tf^ovme, {griftnal. 1999. obnovlj» na 20C4. parttfa 612 m'. 196 cn^ Uvairr 1WVTÜIW. Hpmna v ceni. Cina
250.000 £UR. 329 f7SJ C£LIE Uv«. sUn Rila vafikofU m'. P*1 1.1978. i vrtom m pemohiiin obiek* ton, painlaOSI n^.zvsobivatniiinfrastniJi» luro.Cane: 230.000
DRAMUE - stan. hcia P•l.tklfiso««illk^ sti C». 90 m', leutik 19S2. parala 661 v meniian naselju ne lapi son^i lokMij«. v Müni lol«. poiia in trgovina, nidalei atran od ernua OrefliQa na AC UMe. Cans: 154.000 m./m 03f342
VftJNIK • nan^ stan. NSa {vikand). floruna valiktnftcca. ^ m^ K*P. nattfH odn^akitjeni lokac^ v nepcaradrii bUbni gorti«. natf»1«£ od sradSa mesta, mo^rt4o;f9d«Inl$tya -
l^hnlk «ItMiwekm komunm»dJ - SS/
FMunalnIMr - SPi
Sploin« gimnaziji. 3. In 4. (etnik
3. /n 4. iQinik
• Ekoi>om»M Mntk - P77 po iton^i tnsovski ioU
• Prod«]«t«c - KPis v t, a ct
" / « e)fi0er\čnl vp/s
TEČAJI IN DELAVNICE
• U»po$abli«nJe2* odgovorne os«b« v 2Ml^tt«hr>olo9lJi
• Retorike In komunikacij
»Toi^tuflhiuBcov • D»eetpf»fa>o elefto
• Računovodstvo - oswfc'n/motfi/f
* Po rex - trgovBT^ 2 vshjtsmi
• Otnov« «sbologli*; Numwoteg^t
• StowtÄäft* KB tu^ - pfipmv^
NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE
* lzv«jel«c zMnJe In ometevan^«, bfttonsklh del, M nizkih gradenj
• Sodelnl o$krl>ovel«c na domu
Pnjave io Informacije: Tel.: 03 428 67 50: e-mail: (nfos'lu'celje.si ali osebno na Ljudski univerzi Celje
KA Sirrinpkem nobreiiu v (eijti pwlonxi stgnonni« v 1 nadshnpju, velikos) 121,95 m^, zbolkononi in kletjo, mož-nosi pmrnlifvevdve stonovDnji, pa-gled no ceftslo Stori grad in medni porit, nno UO.flOO !Ull Kepremiotino je v losHii flftpreniičninsko tf nižbe. Telefon 051 305-43?: www.mQksimilijan.». Moksimilrian, d. o. o., Ljubljansko <6Sto S.Ce^ n
SfANDVAHJE, M m', monson!», Skalno Ud, lepo lokodjo, no novoodcptnono, ipkoj vseijtvo, Hom n 34.990 fOR. Telefon 04133^97. 4375
CEitMiTruborien u&co. hodonio dvosobno floixnonje v 3. nodstropju, veli-k0si54,2] ni^.cm 78.000 BIK. Hepre-micnina javkishii n^H^iwiinske dnii-bi.TdefonOS130M3Z;www.tnaksi' mifiion^. Mokamiltion, d. 0.0., Ljub-
l(amkiKe4Q5,Celje. n
ODDAM
V^Mn) oteopren^ dmc^ 5»novo(^.TeielM 579^391 i4$9
OPREMUENO sobo, 4-4. s souporabo kuhinj in kopoinke, oddom poštenemu študentu nti monuo z «nim otrokom. Usodno. Tol^ 040 682-552. (03) 54)-8l44,^od10.do2).ure.
4341
PRODAM
$1Q)IUIIK, 2, štedilnik, stekhAmmfcni, lilodilfiik, tel€vizor, sedožno, kuhinjo, kuppenbusdi £mo 5, oTie, prodan. Telefon 041B6948I. 44C6
KUPIM
WBUBislwgAzBhfariTOpe^ Teyon041341-5a7. 4383
HUOIUIIX. dodilnik, kuhinio in sedežno kupm. Telefon 031250-949. 4406
h awe Ina hem a«nnsa O MV« Deücove 39 v Ce^ ponujamo Alo
VODJE AVTOPRALNICE
N kandidatov |iri(«luil«ne:
• vazniiü izpit B katcfioriio
• skuSnja na podrvqu avtoprafruce. avtomobilska stroka eli vzdrievanja avtomobilov
• smissl za dalo t strankami
• komimikativro&t urejenost, prizadevnost pt^vljefiosl» tfelo v iimaiuh. Defovno rBzmsrjsbemosklanniza doloi^ias.2 možnoslio podaljianja. s polnim delovnim Časom. PnSnja % kfatkim trvijanjepiscm in opisom dosedar^ih izkušenj |s svojo talalonsko itevilkoj polljite v 8 deah po objavi na naslov; OMV Uja-Aan, Daäim 39,3000 C«$a. D iztonj temo kandidate obvestili v 3D ckiab po končam ot^avi.
JQ
Razvijajoče se in rastoče podjetie vabi v svoj tim motMranega sodelavca za delo:
1. MEHANrKA • SERVISERJA DIESEL MOTORJEV
na kme^jski rn gradbeni mehanizaciji ter industrijskih s^jih
2. MEHATRONIKA • SERVISERJA VIUČARJEV
3. ELEKTRIKARJA ELEKTRONIKA - SERVISERJA VILIČARJEV
Od kandidatov pri6aKujen^o:
• najmanj IV. stopnjo izobrazile strojne, avton^ehanične ali elektro smeri, .
• zaželene izkušnje r\a področju servisira ja viličarjev» gradbene, transportne a)i kmeti^ke mehanizacije.
• pjsno in govorno znanje angleškega jezika,
• poznavanje osnovniti računatni^h programov,
• zanesljivost, samoiniciativnost,
• vozniški i^)it B in C kategorije.
DelovrK) razmerje se sklene za neck>ločen 6as s šestmesečnim poskusnim delom. Ponujamo vam stimulativno nagrajevanje, strokovni razvoj ter izobraževanje doma m v tujini.
Vabimo vas, da nam pisne ponudbe s priloženim žMjenjepisom, referencami tn dokazali o izpolnjevanju pogojev pošljete do 1S. septembra 2008, na naslov: Tehnoservis, d. o. o.. Suha 23, 4220^«;^ Loka, aN polOlöite na tel.: 04/502 21 00
PRODAM
5MEX0Vqwž,k)drpkipoiltf^ gradbeni les ptodomo. Ves moferiol (ioMno. Telefon 04133141313097 lUKOVA drvo in o^olo prodam. Pri petje-
mo no dom. Telefon 041657-595.
3939
DKVA, mešano, kratke žogono let delga v hloi^, zdoslovo, pradantTelehin 040 211-34$. p
MORSKA dcvn: bukev, hrnsf, suho, prodom v Penvwn, Velfta Pfreica. Polio-te03l 497-912. Ž1S6
VEČ Uofter dnr pro^m. TeUoa 031629-158. 4343
SIVŠNO c^Kinlo 272, pfWno?40 m^, nib^, prodam. TeMon 04151^ 135. 4342
200 m^ stare betaidu sNvsne kiitBie ^ ugodno pndom. Tettfon 041324-911.
4382
CEPANA bukovo dno, bhko mono, nožno dostavo, prodom. Telefon 041344-
W. 4396
0P6(0 Tn^b. 1400 kosov, ugodno pnh dom.Telefoß041879785. 4402
PODUIM
XABUEN hroslovpoHiBt,primeren zo kur-jovo, pedorim. Telefon 040 65C^94.
4376
PRODAM
NOVO diotonlčno hannon&o, v^kost 34. prinwno to zocetnike, prodam. Telefon 031485400. 4330
PRODAM
VEČ pTMv, 30 do )20nmn 2Bbl ofe dosten, prodam. Telefon 04126^27.
617
HESNICI, gnhastt, nove in odo, prodojo-mo. Nokup 10 živali - petelin bezploc-no. KflMiito Vfinter, Lopoto 55, Ce^, Mefon (03) 5472-070,041 763«I0.
3427
PRAŠIO, niesnta poane, od 2Sdo BO kg, pmlom.Te^031544453. ^43» KXAVO siflwntdko, s svesn mlekom, že >pripuscefto<, sioro šiiri leh n pol, pn>-dom. Telefon 57714B7. 4290 MUK kozo ugodao prpdnn Iji^iu ii-voK.Telefoft051476-722. 4»6 MKU srai in teliäosinMntalko, štora 25 dni,prodam.TM)n031 45M35.
Ö458
IGlAVOssv^ mlefani, 5.lelela, proden.
TeUoa 5771-121. 4339
RJAVE IhIoo, le^ posne, a meso in jojco tef mlode težke peteline, prodojomo vsok delavnik no fomii Soie pri ^petni. S|Kojemamo narofiki za etmlnev-K ler pl^nce u dopifonje. Ostale vrste nesnk bodo v prodoji od IS. sep-lefl^T^{03|700-144i. 4333 BWUmntolai, 2001^ pndom. Telefon (03)5774403. 43S2
KXAVO sknentdb, sloro 7 k, brejo 6 mesem, prodam zarodi preusmeritve. Telefon 041966-791. 4357 MiSIS koze, sloreod 4 do 5 ta, prodoRL Tcyon05161&-39B. 43Sd
TEm, tub od 100 do 200 kg in pujska lüb od 35 kg, 28zd(ol ali ttodo^njo rejo, prodom. Telelon 0315S9420.
L338
BIKA omenloko prodom oli nrnjooi ig mkido jolovo kravo. Telefon 541 -3019, 041 357-024. 4366
IHläCO mnirfo, store 7 mesecev, teäo 320 kg. prodoni.TeSefon 051839-116.
4364
BURSISGA koib z rodovn&om predom.
Tele^ (03) 734-7673. 4372 VEČ bikcev SHneotokev piodomo. T^efon 041906-913. 4386
Q^Kratund.o.o.,Slom§koyaulk36,Ufe,
^KRAČUN
Od kandKUtov pn^ltujnno IV. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe eteluo ali strojne smeii in vozrišl» dovoljenje B kategorije. Zaželene delovne bbranentu kandidatu bo porujeiia zapo^ev za nedolo^ ^ z eno mesečnim poskusnim delom. NixSmo stinuldtivno plMO. mobost izobraževanja, služlmio vodo in tetefon.
Ksne prifavt poiipte na udov:
Kraewd.0.0, Slomäiova ullu6,3215 lote, do1109i008.
Ključavničarstvo Simon Erjavec s.p,
Delavska S, 3000 Celje razpisuje prosta delovna mesta: 2Kključavmčar(m/ž},2xklepar(m/ž), Sodelavec (m/ž) s kasnejšo možnostjo pnučicve, 2xskladiščnikza delo V proizvodnji ALU in PVC stavbnega pohištva.
Pisne prijave pošljite na zgoraj navedeni naslov ali polcli^te na GSM
041 353-090
GOTOVINSKA POSOJIU
IN ODKUPI POSOJIL DO 3,400 EUR. Do 36 nKse>ttv u osnovi OD, pokojnine
n CEL^IE. UL xrv. dmie 1«. 03/4257000 P€ MURSKA SOBCTA, StMH« Hovntna 16,02/S2130 00 H MARIBOH l»4rta*iuki 3-5.
02/2341000 PE Skw«nj RMkova t,
02/U1 2000
MNtflN.tf.P.«. StoMnfJt« 27.1000 guMjM
POTREBUJETE DENAR
BKAteOTAKOJI
03/49003 36
Znider's Celje. Gosposka ul. 7
I GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNII
KREDITI
untrmo fs fMMM rorUČMO UIADE. CIliBE. luiK.
MEŽE ZlHMIOiUte. OfliK. nEČME II DUtf IMBIBTl
M MiMMaoBiiu.zmiutaa lite
PK^ t^ od 30noprei dornoa vzrejo, moou dostova Ml pse bbrodo(-ce, mlodice, asnhnt, prodan. Teiebn 031S09061. 4400
DVA ono belo bika prodom. T^efon 041 97^73, SUB'S2I). Ž1&2
KRAVO gmenkAo, v oanesi BNsecubr^ sti, tretteoo l^eto ifl bikco smo, te^e-90150 kg, piodonL Cem po dogovoru, lefefon 5702-634,041B23-925.
Žt61
KMUA pofii, Z ffllodiäoai, pri^udno, pii-jazno, noprodoj. TeWon 041613-269.
4404
OSTMRVNE idodftolMorm^zf^
nikom, ugodno prodom. TeMon 041 7(M60. 4406
Bg
PRODAM
KORUZO v zTiif0, ve^ koK&io dostovim m dom, prodom, lelefon 041261-676.
4106
VWO, nttono, belo, z oioKzo, ugodno prodom.Telefon D31765466. 4i74 JEÜIIffi, rifuzd ^mon, ugodno pcodom.
TeMon041291-053. 4»? GROZDJE, b^, rdeom vtno, ugodno prodom. Mom doslovo. Telefon 041 3S2' 735. 4271
VEÜO koKono koruze io kmoe pance ugodno prodom. TeMon 041741-028.
4246
1 tono pšenice pmlom. Telekii 041759-704. 4304
GROZDA bokui prftiižno 200 kft ceoo 0;40 (UR, prodom. Telefon 041 599-490. 42d5
KORUZNO aldo IZ sik» prodom. TeWon 041521-973. ti»
DOMA& mčm Vitt,'aidieki, juk, smor-nico, prodam. T^on (03) 58244)47.
4317
HRU^ vijofflovb, prium 2D vlogoi^e^ tudi dobn zn oornije, prodom. Tel^ foR041 369-536,031281-531.42» MEIANO belo viM in most zocvirki pmkHR.
TBleR)n031 572-314. 4350 tüttOVOSTNO beki vino, rizüng, Sp«i, prodom zo 0,80 EUR. Telefon (03) 5741-36lQliOS135U35. 4®i KROMPIR, beli, frizfa, bistre in rdea dezn, prodam. Možno dostovo. Teleton 041 833-366. 4349
GROZDJE, Lendovo, sni pinot, riding, zelo ugodno prodom. Telefon 041653^78.
4353
MUZO, sikzno, t ho, v okolio Šonliurio, prodom. Tele^ 031 45^21. 43» SCffniO mo, po 0,8 S EUR in ^ozdje, prodom. Telefon 051822-360. 3465
Celje: 031 508 326
delovni čas: vsak dan noivstop
z
TAKOJtt!
NUMERO UNO
KREPITI
MioinuvsEziPOfla, iMUMMOiiäsiiipeiUBn
DO 50 % obremontlve. store obveznosti nbo oviro. Krodili no osnovi voalo in loosing i. Možnost odploTilo no položnice. Pridemo ludi no dom.
MUMEHO Klt^o Rob*« r^AiviB ! ^^ MUntho ul 22. MoHbo«
tel.: 02/252-48'26, 041/750-560
BED viDa.mBomh sort, noo 0,80 EUR, prodonuTelefonOSI 768-175. š463 VINO bnjdonc, 2001, prodan. Cen po d(;90von^.TBWon (03) 5414-140.
4404
VIKO, jwko, inwnm, ugodno prodan.
Telefon041271-377. 44ai
KLO nt>o prodom. Idiote popoMon, tele-^031512-958. 4412
OSTALO
PRODAM
5K000fovoril,ietBd(1992,vvoznensM-nfu, ng. do nonmbfo n fistemo Dorne-tol 600 I, zo vino, prodom. Telefon 5792-256,031 648-790. §464 nMaDpe(2Bd[JHivs,18Rv,Qlniie-00 fi 6 alunxfiatorrev, rablenA, od 70 do 140 on, prodom. ToMmi 041736-229. 4334
VÜO dnevBO sabo, regal io sodežno gon^ turo, sirräio krilino tegoh Conodese in trajno gorečo pec Kuppenbu^, vgod-no prodom zoradi selitve. Triefon 041 28^7, Ce^ 4337
MAltME praSce odojke, dno hneke.zo komin in krožne brane s 24 dhkom, prodon).Telefofl031 557-754. 3460 TEUCO stmentolko, 200 kg in sloretsko pohištvo, ugodno prodom. Telefon 031 273-205,5738-181. 437» VHODNA BI gonmu vTido, tri strm okno in 200 slrunib snegobronov prodom. Ceno po dogovoru.Telefon 571-0674.
4387
ZMI
30.000 pcMfttdevanJ, 11.000 novih pozTunsI«« Je bUo v piatektem letu sklenjenih z n»6o pomočjo. Letod ks-ie» (te jt) bo äe ŽeolM posfedo-
vednjea u vm 9enefsci|e. Zaupenjei Dolenja vas 85. PreboM. 03/S7 26 310. OSI 505 405, 031 835 370
ŽDUTKA posredonfaikg Zouponie, ki {e upon|e v Ipibezen v preleklMn lehi povnHo vec kot 35.000 osebom, posn-duie zo vso starostno obdobjo, braz-ptoo zo žensbdo 46 le1.Telefen (03) 572^^19,031505495. UopoU On-snik s. p., Dolenjo VDS 85, Prebold, n
Isluenl fantje ilčejo preprosta, zve-etd deklet«. Mr>OQO Jih |e, zato purv ce, p02sb(te na razočarv)^ ter im brez slrošltov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 37B.
UofoH frd^ tp. 6.
IŠČEM praprosto Žensko, slora prib&zno 70 let, hm obveinosH, TeMon 041 996-569, klote zvečer. 43i3
iiiniinM.novitednik.com
I - INFORMACIJE
HOVI TEDNIK
ZAPOSLITEV
ZtfOSUMO dftkie 2B sSmho v bistnju. ^tnrko, dtickinjo oK redrva uposJi-tfn. Kovd bor Anderburg, telefon 041 75(M!II2. Dodo, d. o. liubljomko («sto 3230 ŠeflSjur. Š462
Juvap 1,3333 Uutaw ttfe upocH ncMkaija S9 nEIIOe, zelo ugodno, z doslovo.Telefoa
041 Z79-187.PrevaznBtnVlo&nirPer-Dek,i|L,SeA^91, Podobnik, n
KZVAIAMO vsa podbon d^. 6roAan& In Arben Sinari,ip., lodnnie 1,3333 liubnoobSoviql. Teyon041 624-772,051166-587. 4338
GRADfTUJl, pozori Po konkureiniih » nah izdelujem pea rn bojleqe zo an-tnlno ogmonje. Giminajo zo poä je Slel. Anton Apl^ s.p., Pidwje 29 o, Škofjovos, telefon 541S411 oli 041 531-976. 43»
www.radiocelje.com
C«lie
V celjski porodnišnici so rodile:
26. S.: Mojca W3ŽEU CIZEJ iz Celja • dečka. Polonca WEIKSLER z Vranskega - deklico. Jožica SMUKAVEC iz Celja - deklico. Špela ZALOŽNIK iz Slovensldh Konjic -dečka, Božena SVET iz Šempetra -deklico, Kristina ŠEŠKO iz Celja - dečka.
27.8.: Cofdana MOHOR iz Celja - deklico, Nataša KU* ZMiC Iz Žalca - deklico. Petra ROMIH iz Braslovč - deklico. Zdenka VlDEC iz LaS-kega • dečka, Mateja BORiNC iz Prebolda - dečka, Hana BARK iz Celja - dečka, Bri-gi(a HAJNŠEK z Grobetnega - deklico.
29. 8.: Katja KOLOBAR iz Zreč • deklico, Bernarda HALUŽAN PODHRASKJ iz Rogatca • deklico. Flora SA-RAMATI iz Velenja - deklico, Anica VREŽE, iz Šmarja pri Jelšah • deček. Saša PLA5-KAN tz Prebolda - dečka, Vesna TAJNŠEK iz šmarlnega v Rožni dolini • dečka.
50.6.: Andreja KOBALE iz Loč ■ dvqüci, Tj^ PAJ iz Loč - deklico. Lidija GRIL SREBRE iz Velenja • dečka. Aleksandra VIDMAR KOROŠEC iz Zreč - dečka.
31. 8.: Saška HERCOG s Prevorja - dečka> Martina LISEC iz Radeč - deklico, Mateja TOFANT iz Štor - dečka. Vanja STRNIŠA iz Velenja - deklico, Lidija STRNAD Iz Celja - deklico.
1.9.: Anica RADEl iz Sevnice - deklico, Petra DRAME iz Loke pn Žusmu - dečka. Karolina KUŠEVIČ iz Šenčurja - dečka. Špela KREBS iz Celja - dečka, Silva PINTAR iz Nove Cerkve - dečka, Špela KONČAN iz Celja - dečka.
2.9.: Lara LIPOVEC iz Celja • dečka, Metka ZORKO iz Celja • deklico» Andreja OTO iz Sevnice - dečka» Mateja REMIC z Vranskega - dečka, Renata BRAČIČ iz Vitanja -deklico.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Mitja JAGER iz Pletovarja in Lucija NOVAK iz Dramelj; Andrej LENART iz Zvodnega in Natalija REČNIK iz Laz pri Dramijah; Božo ROBIČ iz Slatine pri Dobjem in Nataša PUČNIK iz Vitanja.
Celje
Poročili 50 se: Jeroen RIEMERSMA z Nizozemske in Simona VAŽIČ iz Levca; Primož HLADNIK iz Sentjur-
UmrjeS, da živii. M. lYslenjak)
V SPOMIN
9. septembra bo minilo 20 let, kar nas je zapustU
IVAN MILEČ
Vsem» ki ohranjate spomin nanj. postojice pri grobu in p^gate sveče, iskrena hvala.
Vsi njegovi
4312
In
Vse. kurje biio. je, ivndar na dnig nhčin: topel nasmeh, tvoj vonj, dotik raskave, a nežne dinni, tvoje spravljive in pomirlfive misli...
V SPOMiN
mami
MARTI VREČAR
(29.7.1923-2.9.2006)
V spomin na mamo Marto, ki smo jo pred dvema letoma pospremili v večno življenje, se zahvaljujemo vsem, ki se Je spomnite z obiskom zadnjega počivališča ali v mislih ...
Vsi ojeni
4322
V SPOMIN
9. septembra bodo minila tri leta, kar nas je v prometni nesreči. v 17. letu. za vedno zapustil edini, ljubljeni sin
DARKO BLAGOJEVIČ
Zahvaljujemo se v^em. ki se ga še spominjate» prinašate sveče in cvetje in z lepo cnislijo postojite ob njegovem mnogo pre^odnjem grobu.
Neutolažljiva ati in id ami ca
4363
ja in Mojca KOLAR iz Nove Cerkve.
Velenje
Poročili so se: Ervin DREV in Antonih PUNGARTNIK. oba iz Šoštanja; Robert RAVNJAK in Silva JESENIČNIK, oba iz Velenja; Marko VANOVŠEK in Teja TEPEŽ, oba iz Velenja.
Celje
Umrli so: Ivan ARZENŠEK iz Šoštanja. 72 let, Gabrijela REBERNIK iz Velenja, 83 let, Alojzija BAUMGARTNER iz Celja, 65 let. Karollna Draga KAVČIČ iz Celja. 83 let. Ljudmila TAJNŠEK iz Skornega,
72 let, Cvetko STROPNIK iz Šentjurja. 61 let, Adolf CIRKULAN iz Bovš, 67 let, Andrej NAPRUDNIK iz Celja, 56 let Velenje
Umrli so: Ludvik LAIN-ŠČEK iz Velenja, 54 let, Hed-vika AHTIK iz Velenja, 87 let. Kristina MESL VOLK iz Celja. 46 let, Ivana FIRER iz Brdc nad Dobrno. 73 let, Vinko MIHELAK iz Velenja, 60 let.
Šmarje pri Jelšah Umrli so: Martin GUČEK iz Užiš, 6^ let, Zdenka SLOMŠEK iz Krajnčice, 47 let. Ancon VODEB iz Straške Gorce, 59 !et. Angela HODE) iz Kostrivnice, 80 let.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre • le daleč je.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata, moža in atija
MATEJA KRAJNCA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darove, cvetje, sveče, svete maše, za ustna in pisna sožalja, župniku Vinku Conču za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem za ganljivo petje, govornikoma za poslovilne besede, trobentaču za odigrano Tinino in pogrebni službi Tišina za opravljene storitve. Kva)a vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njego\A zadnji poti.
Žalujoči; ata, mama, sestra, bral. Žena s sinovooia ter ostaJo sorodstv o
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom (lijo in ko jih razgrn£Š, vedjio znova zažarijo.
V SPOMIN
6. septembra bo minilo 10 let, kar si nas mnogo prezgodaj zapustila, ljubeča žena, mamica in babika
KRISTINA HUDRJ
Bolečina ostaja, z njo pa spomini na preävele lepe trenutke s tabo.
Iskrena hvala vsem. ki obiskujete njen prezgodnji grob.
Mož Slavko in hčerka Bojana z družino
4365
Hvala Ti. da si bila vedno lam, ko smo te potrebovali, ker sizdrfeüa nevzdržno, ker si nas imela rada. ker si delala nemogoče z nasmehom. kersibUaČudoviia,ma£erinska, hvala n za vse...
ZAHVALA
Ob tragični in nenadomestljivi l^bi naše ljube mamice, hčerke, sestre in tete
KRISTINE MEŠL -VOLK
(19.n. 1962-25.8.2008)
se v globoki žalosti zahvaljujemo vsem, ki ste jo v življenju spoštovali, imeli radi in cenili njeno ddo. iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sošolcem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter denarno in vso drugo,pomoč v teh najtežjih dneh. Toplo zahvalo izrekamo Še posebej družini Petek za nesebično pomoč, Mariki Ku^er, Andrei b NataSi Čerenak ter sestričnama Milena in Zdenki. Hvala sodelavkam in sodelavcem Gorenja-gostinstvo, podjetju Ma&Da, PGD Vinska Gora, društvom, ansamblom, skupbam. praporščakoma, govornikom za ganljive besede slovesa, pevcem, trobentaču za odigrano melodijo, gospodu Župniku in pogrebni službi Usar. še enkrat velika zahvala vsem za tako mnogoštevUni poklon ob žari ter spremstvo k zadnjemu počitku, saj ste nam s tem dokazali, da ste Jo tudi vi spoštovali in imeli radi.
Z žalostjo v srcih: njeni otroci Luka. Miha In Anamarija ter vsi ojem najdražji
4434
i-
I
NOVI TEDNIK
^gFÖBlSÄCIJE
29
ZAHVALA
Ob boleä izgubi dragega moža. očeta, dedija, tasta in strica
ADOLFA CIRKULANA
(8.6.1941-17.8.2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem iz Bovš in z Ljubečne za izražena ustna in pisna sožalja ter darovane sveče in sv. ma§e, HvaJa gospodu Antonu Pergerju za lepo slovo. hvala gospe Štefki za molitev in hvala gospe Ivicj Kos za govor Zahvaljujemo se vsem zdravnikom in sestram oddelka abdominal ne kirurgije bolnišnice Celje za lajšanje bolečin. Hvala tudi sodelavcem sektorja kriminalistične policije PÜ Celje in sodelavcem Uniorja Zreče za ponujeno pomoč. Hvala Dragici za vso pomoč in hvala vsem» ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pogrebnima službama Raj in Primožič.
Žalujoči: žena Elica, sinova Zvone in Peter z družinama, vnuki Roki, Mojca, AD|a in Kristjan
4344
Srce tvoje je zastalo, zvon v sbvo tijezapel, misel naie bo ostalü. spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
Ob boieči izgubi naSe drage sestre, botre in sosede
ANGELE HODEJ
iz KostrivDice, Kalobje [Z.6.1928-26.8.2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Z nami ste delili boleäno. izrazili pisna in usma sožalja ter darovali cvetje» sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Petru OreŠniku za opravljen obred, gospe SaSki T. Ocvirk za besede slovesa, pevcem Kalobja, trobentaču za odigrane žalostin-ke in pogrebni službi Žalujka. Vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči: brat Anza ter skrbniki Safranovi iz Kostrivnice
4370
Kako boä,in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moä, veš ti in vedo vsi. ki so bili ob tebi zadnje trpeče dni.
ZAHVALA
Ob prehitri izgubi našega atija, brata, strica in prijatelja
CVETKA STROPNIKA
iz Ulice Miloša Zidanška 17, Šentjur
se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Šentjurja in Dramelj, prijateljem in znancem, podjetju Koding. d. o. o., Slopar LB design, d. o. o.. Splošni bolnišnici Celje • Službi zdravstvene nege in Službi za prehrano, sodelavcem 2ZZS za darovane sveče ter izražena ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala velja g. Kolomanu in Mariji äuSlec, Štefanu Tislu, dr. med., Dra-giši Coloviču, dr, med,, za nesebično pomoč in razumevanju v težkih dneh neozdravljive bolezni. Hvala zdravstvenemu osebju urološkega oddelka Splošne bol-nišnice Celje, pogrebni službi Zagajšek, trobentaču,
govorniku in pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli.
Žalujoči: sinova Zmago in Sašo z mami in sestri Tanja s Tinkaro in mamo. Nanika z družino ter Danica z Urbanom
4423
Glej, zemlja sije vzela, karjeryeno. In kar ni njeno, si ne more vzeti.
To je neskončno, dragoceno» je večno m nikdar ne mose amreti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in atija
MARTINA ŽNIDARJA
iz Prožinske vasi
se iskreno zahvaljujemo gasilcem za organizacijo pogreba, gospodu Tržanu za izrečene poslovilne besede. duhovniku gospodu Zupančiču za opravljen cerkveni obred, poslovnim partnerjem, Občini Store, Obrtni zbornici Celje, svetinski pihalni godbi, kvartetu Grmada, sodelavcem Klasja Celje, sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za iskrena sožalja, cvetje, sveče, darove za maše ter spremstvo na njegovi prezgodnji zadnji pod.
Žalujoče: žena Olga ter hčerki Damjana in Anita
Odhoda najdražjih ni moč preboleti, resnici v sebi se ne da verjeti, celo ko resnica ti v dlani leži, ves čas jo zanikaš, ker bridko boli. Spomin na vaja ostaja vse dnL
V SPOMIN
V zgodnji mladosti sta se od nas poslovila naša draga
FRANC PINTAR
(v septembru mineva 5 let) in
MIHAEL HROVATIČ
(v avgustu )e minilo 4 leta)
Lepa hvala vsem, ki postojite z lepo mislijo ob njunem grobu in jima prižigate svečke.
Vsi domaČi
«360
Odšla si tiho. brez slovesa, niti roke nam podala, v naših srcih za vedno boš ostala. Srce ljubeče zdaj že v grobu spi, nam pa solzijo se solzne oči. Ne moremo izjokati bolečine, naj nihče ne reče, da vse mine^
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage Žene, mame in ome
GENOVEFE RADANOVIČ
se Iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom. pri> jateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče.
žalujoči vsi njeni
m
ZAHVALA
Prostovoljno gasilsko društvo Prožinska vas se ob izgubi svo-jega dolgoletne^ člana in poveljnika
A4ARTINA ZNIDARJA
zahvaljuje vsem gasiicem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poli. Zahvala govorniku Marjanu Tržanu za posloN^e besede, godbi na pihala Svetina in pevcem za odpete žalostinke.
Gasilci PGD Prožinska vas
A3S0
Eno leto na tvojem grobu svečke že gorijo, v Žalostnih očeh solze se iskrijo^ V mojih prsih bolehna je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi moja sreča.
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 3. september, ko je pred enim letom prenehalo biti ljubljeno srce . dragemu možu, očetu in de^ju
FRANCU RADOŠIČU
iz Slatine 16 b, Šmartno v Rožni dolini Cl. 10.1930-5.9.2007)
Močno te pogrešamo in vsak dan smo z misümi s teboj.
Tvoja žena Jožica in hčerka Ema z družino
4278
Človek na svetu je le
popotriik. Hitro, prehitro $e zanj U5tdvi čas. Kar nam ostane, so rtate spomini, v njih z nami živiš in si del nas.
V SPOMIN
Minilo je pet let, kar smo ostali sami, brez tebe, dragi mož, oče in dedi
FRANC STANTE
5 Tmoveljske cesle 49 (31.8.1943-3.9.2003)
HvaJa vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se spomnile nanj.
Vsi tvoji
4307
V SPOMIN
Včeraj, 4. septembra, je minilo pet let, kar nas )e zapustil dragi ata, tast, dedi in brat
KAREL PUSNIK
iz Spodnje Rečice 44 pri l^škeni
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
L34$
30
vodnik
NOVI TEDNIK
KINO
20.00 Dom kiiJlure VelCTje
PLANET TUS
tOmwiUyufi ci pMtb^ pm» i» «^vfMmW prvgnm.
Zfsdbt a Nimqa: Pme Nnntn, divžio
du pustDlovsane
1S.S0.11S2
Kiiagfn PMit. nminn« dn£n8h»fciBn»# |a.anhroniafan
JlKLlilO. 15.10. »7.10, ma 21.10,23.fS KitfgfuPHdi. aiuufaM droSub koned^
JISO. 16,15,
Zthao j« zsiM. kwied^ iälS, 19.20.20.4^.^^.6X7 MoiiiilK Mmm imifriu^i etmin ak*
c^ poTlohi^änt J140. im 21.06,
Kakft o^ihiti sMstD, nmentüM konMi'
L^MMti Smvti. ikäpfca komriiii 18.5a 21.10. ^iJÖ
McK. tnarm BMn$tvinofsntBSti£m ko-nw^i, snbroKZifvn
n og 13-2fl. 1140. IMO. t8.0a 202Ö. 2Z40
Mmhü ait, nnivtifiM ouaU 11.4Q ma. 16.20.18,4». 21.Da 21Z0
LfGENDA:
pndsnv« so vsak dsn fnästBi9so ¥ptl^äseäoto ffitewmvidrtDinnidian
METROPOL
PEIBC SOBOTA h NQfiJA 2V00 Smoil Mm wiMimm kr^
SRBM 21.00 S«revt|i**Mi
SLOVENSKE KONJICE
18.0Q 20.00
20X0
SOBOTA IIUtanwM
Sah* VMtti
NEDEUA
MatBfiBttf pin
PRIREDITVE
10.30-11.30 in 16.30-17.30 MNZ
Cdje_
DenKtnstradja obrtl - zIaUr
predstav^ seMrosfavBahČiČ
19.00 Grad Podareda_
Pr^wrodi
odprtje razsttnv skulptur iz vo-skaRafdelaSamca
20.00 Plesni fonim Celje_
Plesne reminiscoKe A|e Zupa-nec
piesmpmistai^
20.00 Trg vasi üpa> PodCetrek Koralža velja
fimkfesctvcäa
20.00 Pobma, pod Šotorom_
NočModrijaoov
ruirodrtozabam koncert
21.30 C^jski faladinski čemer_
Ulična olimpiada
koncen:Ap0ian
SOBOTJL«.^
10.00 Pied Obäno Žažec_
Savinjski jenoen 2008
diikainnizsiamstarodDbnihvcail
19,00 Grajska ka^ na Planini pn
_Sevnid_____
UmetoostDD varjenje
odprtje razsinve Jožeta Lisca
19.00 Bar Ciabenček. Mozirje_
Niknkrvski rapkmicen
MAX klub big band džezkoncsrt
20.30 Terasa bara Cuba übre, Cejje _ Okno poletja 2008
Etrw^aiinokonaritruixidwice Vesne
10.00 ObCmsko žvoriSče laSko
Državno prvenstvo v balvan-skem ple^fu
mla^Se, srednje in stareße kaže-garije
11.00 Obrambni stolp Žalec_
Razstava nevsakdanjUi koles
19.30 Narodni dom Celje_
Ibtalno muzikalno
večermuzikaiovs Tai^Ravljen
20.0D Ukovni salon Celje_
Medla fokus
poffymrzurnernkoCealioJärde-mar
STALNE RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Lapidarij z zunanjim Upidarijem.
Pokrajloskj muzej Celje. Planina prlSevnid: Etnololka ;^irka šmid.
tis ^Qur: stalna artieolc^ razstavaRiinik in njegovi zakladi.
Muze) LaSko: UŠko - potovanje skozi čas, preyed razvoja kraja In okolice; V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnin; Vsem Slovencem... razstava o ftimožu TVubarju; Zgodovinski razvoj pivDvarstva v Ladern m zdraviliškega turizma v Laškem in Rimskih Ibplicah.
Knjižikica Gimnazije Celje-C»t0: likovna dela dijakov umetniäce Cimna-zileCelje-Center.
Galerija Mozaik Celje: razstava stalne unaetniSke zbirke.
Muzej oove^e zgodovine Celje: veti v Celju, Z^zdra vsrvena zbirka.
Muzej novejle zgodovine Celje -OtroSkI muzej Hermanov brlog: Če nebomo brali, bo volk pojedel Rdefo kapico.
Fot^afski atel^ Josipa pelikana: stalna postavitev.
Uradne ure: Pisarna» Cesta Miloša Zid3n§ka26 (Športni park),petkii 15. do 17. uie, sotiie: 9. do 11. ure. ISCemo aküviste za izvedbo različnih proj^ov» informaäje na 031404-146 (Gregor).051 680-799 (Aljaž) ali in-fo@skms.net.
Pilates: ZgomH tig - Razvojna akcija Kozjansko, ob 19. uh. začetek 1. septembra, inforrnacije na 031 812-S33 (Maša).
Svetovanje otrokom» mladostnem in odraslim v stiski
Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu 17.00 do 19.00, pisarna Rdečega križa, Mestni trg S, Šentjur.
Mladinski projekt Moč mladih: Us-
tvaijalne delavnice in aktivnosti bodo trajale do konca septembra; likovne delavnice, četrtki ob 18. uri, literarne delavnice, petki ob 16. uri« glasbene delavnice, četrtki ob 16.30 uri. Delavnice so v csitru Iculture Gustav v Šentjurju. Informacije na: 041 205-833 (Mojca).
Calerl>a Vlada GerŠaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Trem er-je. restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapar k Cd je in po^ta Celje: likovna deJa Vlada Cer^oiaL
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija O^rja Kogoja Celje, T^ celjskih knezovi prodajna razstava izdelkov iz serij Naturein £nergy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter graOk Rüdolfü Spofizia na temo Celjski grofi.
Minoritflki samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dedlSčine -zdravilna zelišča, stalna razstava Marije Gaber
RAZSTAVE
Pokrajinski muze; Cdje: Od Škofije do Škofije, Opredmetena cerkvena dediščina celjske Škofije v počastitev novoustanovljene škofije Celje, do 30. 9.
Zgodovinski arhiv Celje: Boj proti c^kvi in veh, razstava l^niare Griesser Pečar, do 12.9.
Muzej novejše zgodovine C^je: Božidar Jal^i Vsega Človek ne more narisati .... gosmjoča občasna razstava Dolenjskega muzeja Novo mesto, do 11. 9.
Pelikanov stolp na Starem gradu: Ciklus fotografij, ki so nastale na pod po Sloveniji, Hn^ki in Srbiji, razstava B]ažaLesjaka,do21.9.
likovni salon Celje: Podoba fffostora: Simadja širnega celjskega prostora. 2. del. do 20.9.
novitednik
KRIZNI CENTER ZA MLADE Ttelefon 493-0S-30 DRUŠTVO RfXSIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdnvje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8690, 428-8692
MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42
ZAVDD VIR, DNEVNI C&^TER ZA POMOC ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 268 827492 S7 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASOJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za ^uhoneme 01-524-19-93, e-mail: dniStvo-sos^drustvo-sos.si SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajad življenje dnem in ne dneve
življenju; Malgajeva 4. Celje tä.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTrrUT BLIŽINA, telefon; 03/492-55-60 Skupine: •za starše -za razvezane • za ženske. Žrtve psihičnega ali fizičnega nasUja - za moške storilce nasilja aH žrtve psihičnega nasilja
^jJM
Uradne ure: od torka do petka med 12. in 20. uro, v soboto ;ned 9. in 12. uro ter med 15. in 20. uro. V ponedeljek zapito. Aktualno:
• možnost naiema ^benesobe (v pjo-storih Društ^ ŠMOCL)
• bre^iačen tečaj računalništva za začetnike (ŠMOCU mobilna učilnica)
- ŠMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema E\^ntim
• ŠMOCLove urice, vsak dan od 22. do 15. ure
• brezplačne inštrukdje matematike za osnovno- in srednješolce
• igranje namiznega tenisa od ponedelj -ka do petka
-bre^^lačen iniaaktivni tečaj frandske^ jezika za začetnike, od 15 do 30 let Mežanl pevski zbor Lažko: Zbor vabi k sodelovanju, vaje so vsa* ko soboto ob 18. uri v prostorih Knjižnice i^Ško.
wwiiv.novitednik.com
rriadrfiH
V petek ob 21. urt Aperion. komorni se^av sedmence izobrafenih ^asbet-kov iz vse Slovenije, ki se je novodobnih klasičnih smeri lotila s klasičnimi inštrumenialmmi prijemi.
V neddjo ob 20, uri: Mutimedijslca io-Staladja DivOTty- multimedijsko ogledalo avtorja Davida Šc^tarja vkavami MCCPORT.
lae do - špo Jtna rekreacija: poned^jd( in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teišek; KUD Superstar - ples: torek med 16.00 in Id.uro. Vodi Cvetana; breakdance - ponedd jek, sreda in pe-tä( med 15. in 18. ura Vodi Dejan Gr^; Društvo za planetarno sintezo: Četrti ob 19- uri.
H!TRO NAROČITE
NOVITEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petMii, sanimivo braitje o iUviJenJii In deiu na oi»mo£Ju 33 ol>^in na Cel|akeni.
FoStna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81
petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eoo leto, 3,5% pri plačilu za pol leta,
2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki breiplačno prejemajo še v$e posebne ixdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov» do ene čestitke na Radiu Cel|e ter do kartice ugodnih nakupov.
a ^ TA i ly^ prilogo XV-OKMOl ^ ^ ^^ ^ » ■
Vsah patah m h^whi slmi Mmfadfstngn S|Mr«te InmrimhroMi iz s«Ma «lasb« Im s^a««.
NOVI TEDNIK
Ime in ^imek:
PreSemova 19 3000 Celje
lyiAROCILIMICA
Kraj: Uiin:
Dfttum rojstva:
Napr^ficsio naročam Novi tednik 2a nalmaaj 6 mc&ataw
podpis:
NT^LRC d.o.o. bo podatke iq>orebljal samo 2S potrebe OAročolSke siuf be Novega cedaika
Podjet^ hrr&RC, d^o. Direktor: Sr«£ko§roi *
Podjetje opravlja ^asopisno-založniiko. radijsko in ag^n-cijsko-uino dejavnost
NaAknc Predemova 19.3000Ceiie. telefon (0^) 4225190. lax: (03) S441032. Novi tednik izha)a vsak tor^ in petek, cena torkovega izvoda )e 0»81 EUR petkovega pa 1^5 EUF. I^jnica; Tea PodpeCan Vder. Naroteine: Majda KiaDŠek. MeseCna naročnina )e 7.90 EUR. Za tujmo le letna naročnina 189.60 EUK. Številka Iransakdj^c^ la-čuna:060CO 0026781320. Nenansčemhrokopisovin foto-
grafij De vračamo. T]sk: Odo. d.d.. Tiskarsko sredic. Dunajska 5. direktor: Iva Oman. Kovi tednik sodi med proiz^e, za katere se plaCuje 8.5% davek na dodano vrednost
NOVI IlUil
Odgowrna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur: Ivana Stame/(i£ Računalniški prelom: Igor Šarlah. Andreja Iziakar Oblikoval^ www.mizijadesignxom E-maii uredništva: (edmk^-rc.sj E-ataB (ehnJCn^ uredniStva: (ehnika.tednik€w*n:.8i
RAMOCaJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Ur^nica inlormativnega progama: Janja Intibar
E-mail: radio^^nt-rc.si.
E'mail v studiu: info<^adioce]j<,com
URIDNiiTVO
Milena Bre^o-E^)kiiC. Brane Jeranko. Špela Kuralt. Rozmari Petek, UrSka Seli^nik, Branko Stamejčič. Simona Solini^, Dean Šusler. ^&ka Teržan Ocviik
M^meuA
opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agendjske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejk propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac. Viktor Klenovdek» Alenka Zapuäek, Rok Založnik T^kte: |;Q3)42 25 190 Tsoc (03)54 41 032, (03)54 43 511
o^asov po el^ poštL agencija^(-rc.$i
ZA RAZVEDRILO
Nagradna križanka
POMOČ: BUSK-mesto v zahodni $lbiri|i, CDITOR-iztfaiatell, JINGO-dtingo, RAND£M-lahek dvoholesni cirkusi vot. ZOMBA-me$to v Mabvlju, ŽABO-|abot
Nagradni razpis
1. nagrada: tri vstopnice za obisk Titanium fitnes centra v dvorani Zlatorog v Celju
2. nagrada: dve vstopnici za bazen Rogaška Riviera
3. - 5. nagrada: dve vstopnici za kopanje na celjskem bazenu
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19» 3000 Celje do četrtka, 11. septembra.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 29. avgusta.
Rešitev nagradne križanke iz st. 68
Vodoravno: KSl. RAJ. STA. TR, TK. ARP. DEE. RESPI-RACUA, ALMAGRO, SEKSTET, UMONADA. POKORA, EZA, ELAN, OLA, ML> NA. OBARA. VA. DAO, BOLE. SUE, PONS, SEMIŠ» STADION. ITA, KOTA. APUVZ. OHM. EROS. NEKTAR. ARAGON. OR. RA, ŠT. OATES. MISTIK, ČAS. MARI-NETH, URALIT, LES. ANN!, KIPAR. SVAT. RTAC, AMARU, KALO, TACA.
Geslo: Pekinški turistični znamenitosti.
Izid žrebanja
1. nagrado - tri vstopnice za obisk Titanium fitnes centra v dvorani Zlatorog v Celju, prejme: Olga Šumej, Piištanj 40, S261 Lesično
2. nagrado - bon za nedeljsko kosilo v gostišču Hoch-kraut Tremerje in vstopnici za kopanje na celjskem bazenu,
prejme: Nevenka Kregelj. S. prekomorske brigade 9a, 3000 Celje
3. • 5. nagrado - bon za 8 evrov podjetja Brglez z Vranskega. prejmejo: Marija Topličanec. Galicija 8S, 3310 Žalec; Milan Jeram, Laätova vas 235, 3312 I^ebold: Marjana Zupan, Trsteniška 8, 3272 Rimske Toplice
Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.
OVEN
HOROSKOP
m.
OiuL' Po dolgem razmisleku bosie le sprejeU povabilo na zmenek, ki pa se bo končal ceb bolje, kot boste pričakovalt Prijatelj vas bo očaral na povsem nov način in ne bo vam ostalo rtič drugega, kot da se zaljubite.
On: Partnerka vam bo predstavila osebo, ki bo kaj kmala začela igrali opazno vlogo v vašem poslovnem življenja. Tte-nutno vam bodo finance sicer Še Šepaie, vendar bo kmala po njeni zaslugi veliko bolje.
Ona: V nevarnosti ste. saj vam lahko prijalelji hudo iko-dnjejo, ker ste se toliko Časa obnašali do njih skrajno brezobzirno. Seveda vam bodo še zadnjo možnost, ki jo te izkoristite. saj bo kasneje prepozno.
On: Nad neko zadevo ne bodite preveč razočarani, ampak poskusite živeti tako. kot ste si začrtali že pred tem. Le zakaj bi pustili neprijetnim dogodkom, da vam zagrenijo iu-dt ostalo življenje^
Onn: Vrba bo razčistili določne zadßve rui poslovnem področju. saj imate počasi dovolj zavlačevanja s strani sodelavcev. Zahtevali boste pojasnila in pri tej'zahtevi tudi trmasto vztrajali.
On: čeprav ste v precej slabem obdobju, ne obupajte, saj prihajajo bo^Ši časi Tbrej pogumno TU^rej in izkoristite tisto, kar se vam ponuja. Predvsem na ljubezenskem področju lahko veliko pričakujete.
Ona: Poglejte malo okoh sebe in kaj lahJio boste opazili, da vas nekdo prav rad vidi Stopite mu naproti, saj bo korist obojestranska. Ne pozabite, za sreft) se je treba borili, čeprav ste prepričani v nasprotno.
On: Poslovno življenje se vam bo začelo prepletati z ljubezenskimi prtlotnostmi Če we izpeljete. kot ste si zamislil, se obeta fantastičen uspeh. A ne pozabite rui pr^aielje. ki so vam pri tem pomagali.
DVOJČKA ^ I STRELEC
Ona: "DpeU bostezaradi neutemeljenega ljubosumja, potem pa se bo vse pojasnilo in v vašem življenju bo spet zavladala sreča in zaupanje. Vseerw se zamislite nad preveliko vroče-krvnostjo. ki vas lahko pokoplje.
Otv Uspel vam bo precejšen poslovni podvig, ki bo povsem presenetil tekmece. Čimprej izkoristite prednost, ki jo imate, ker ne boste zlepa imeli takšne priložnosti. Saj veste, vsak je sam svoje sreče kovač!
Ona: Za nasvet boste popn> sili starega prijatelja, in ne bo vam ga odrekel Nato boste na potezi vi in prav lahko se vam zgodi, da boste uspeli. In to pravtam, kjer ste pred kratkim izgubili vsako upanje.
On: Čeprav se zavedate, da ogromno tvegate, boste le storili to. kar vas mika. Rezultat bo presenetljiv, povsem izven vseh pričakcnfor^, tako negativnih kot tudi pozitivnih. A vseeno vam bo razplet še kako všeč.
Ona: Ponudili boste oporo prijatelju, ki je doživel precejšnjo finančno izgubo, fn za to vam bo več kot hvaležen. Ob zaupnem pogovoru bosta oba spoznala, da imata karnekajskupnih idej in načrtov.
On: Sprejeli boste posbvno ponudbo, od katere si boste obeta-ä precejšnje zaslužke, boste imeli izr^no pozitiven občutek. To se bo tudi realiziralo, morda celo pr^. kot mislite.
DEVICA ^
Ona: V okolici se bodo čudili vaši zagnanosti in delavnosti, kar ril ravno vaiaprirojena navada. Pazite, da se ne boste s takim ravnanjem preveč oddaljili od stare družbe, ki že rahlo pogreša.
On: Preživeli boste nadvse prijeten vikend v družbi prijateljev. proti koncu druženja boste spoznali neznanko, ki vam bo pošteno vznemirila srce. Prepustili se boste prijetnemu vzdušju in pozabili na skrbi
Ona: Bolje vrabec v roki kot golob na strehi Tb velja tudi za vas, drugače boste na koncu ostali praznih rok m strtega srca. Le zakaj ne bi izkoristiU priložnosti v objemu tistega, ki si to resnično hli?
On: imenitrw se boste zabavali. poleg tega pa še zaslužili Vseeno raje premislite, ali je to res samo vaša zasluga. fGjub velikemu uspehu ne pozabite na prijatelje, saj jih boste nekoč še potrebovali
KOZOROG
Ona:Dobro bi bilo, Če öi malo prikrivali svoja dejanja. Partner bi lahko kaj hitro zasumil. da nekaj ni tako, kot bi moralo biti. Popazite na poslovne partnerje, saj vam pripravljajo neljubo presenečenje.
On: Nekdo vas posluša veliko bolje, kot vi njega, čeprav ffiu nenehno očitate, da ni dovolj pozoren. Bodite malo bolj samokritični in videli boste, da se bo vse skupaj obrnilo bolje, kot ste pričakovali
VODNAR ^
OruL V prepiru, fci se vam obeta, boste ru^več doseli s strpnostjo, kar pa ne pomeni, da se morale umaknirt. Poskusite z majhno ukano, saj boste tako zvedeli tudi stvari, ki jih ne bi smeli vedeti!
On: Nepričakovana novica vam bo polepšala dolgočasen leden in odprla nova pričakovanja. Obetajo se vam boljši čas, ko si boste lahko končno privoščili tudi nekaj več časa zase, predvsem pa za partnerko.
Ona: Odkriti boste, da vam je nekdo v zadnjem času prirasel k SKU bolj, kot ste büi pripravljeni priznati. Prepustite se čustvom 171 videli boste, da se bodo tudi ostale stvari uredile na najboljši možen naärt
On: Zelo vas mika neko vabilo. predvsem zato, ker vam je partnerka to prepovedala. Prepovedan sad je pač najslajši, vendar je treba poznati mejo, do katere lahko greste, da ne boste kasneje čutili posledic.
Onalns Miltnkovjč - na najvišjem položaju najmlajši Atanasia, ki ima v Slovaniji vzdevek Stane Dolanc, za njim oc« Zoran, ru desni šestletna Timossena, ki poleg glasbe obvlada tudi slikanje, Zoranova žena Maria Carla tn slavni TeoffL ki pozorno posluša, alt ostali člani druSne Igrajo pravilno.
Mihaela Pihler, do nedavnega direktorica Zevoda za kuttun) Rogaška Slatkia. je Naniju na odpr^ razstave zapela in njegov ljudski muzej obogatila se s posebnim primerkom. »U čemu tUäta se sprašuje Nanl.
Deset tisoč kilometrov poti do podpisov
Ljudski ustvarjalec Nanj Poljanec iz Rogaške Slatine je Javnosti v Anini galeriji predstavil svo-jo zbirko podpisov oziroma avtogramov znanih oseb iz slovenske in svetovne pretekiosti - zlasti ristiii. ki so povezani z Rogaško Slatino.
Nekaj podpisov je Nani že prej hranil v svojem ljudskem muzeju, intenzivno zbiranj e pa je trajalo zadnjih de-vei mesecev, ko je v iskanju podpisov prepo(ova) skoraj deset tisoč kilometrov in pri zbiranju sodeloval z 250 ljudmi. Tako v njegovi zbirki med drugim najdemo podpise Nikole Tesle, Aleksandra Karadordeviča, Ite Rine, Jurija Gagarina in Josipa Bro-za Tila. Razstava bo odprta do konca septembra,
AK
FUeSKAKSTVO FA5A]>EIiSXVO
i^KUGLER
Kosovelovo 16 3000 CiUE
6SM 04X HI 05* ra 03 0Z1X
V soju žarometov televizqskii kamer in bSskavic fotografskih aparatov je prvi katalog avto^mov, za katarega se Mani pohvaTr, da ja tudi prvo slovensko tiskano deh> s področja filografqe. kupS slatnsJd Častni obean Jcae LipnSt, sicervfil9( Ijubitrii pisane besede.
Primerno darilo
Na srednjeveätö prireditvi Celjska kneza vabita se jeimeniino in v vsem sijaju predstavila rudi viteška skupina iz pobratenega mesta Crevenbrokii, ki deluje v društvu Habitare. Na prireditev je v kostumu piišeJ tudi župan Crevenbroicha Axel Prünun (na slild v sredini, v rdeči opravi in z očali). Celjske^ kolega, župana Bojana Šrota je §e posebej razveselil z izvirnim darilom -ročno izdelano čelado s celjskimi zvezdami. Prav ta čelada bo županu in predsedniku SIS med predvolilnimi spopadi zanesljivo prav priŠJa, sai po njem »pada« z vseh strani.
Foto: MARKO MAZEJ
Zavija z očmi
Golaž je na pikniku knjiž-* ničaijev z veseljem pojedla in pohvalila tudi Polona Oc-virk, vodja občinska od-delka družbenih dejavnosti. Skupaj sknjlžničarjisejeve-selila uspešno končane selitve, čeprav kot nekdanja bančnica velikokrat krepko zavija z očmi, ko vidi, koliko bo občino ob slwomni državni podpori stala nova knjižnica in prenova stare.
Foto: KATJUŠA
Koš talentov
Matjaž Papier je človek mnogih talentov. Kot knjigovez je lastnoročno izdelal več kot 3 tisoč §kacel, ki 50 jih potrebovali za selitev knjig iz stare v začasno knjižnico. Je (udi navduSen in prepričan motorist. Da se odlično znajde tudi v kulinariki, pa je dokazal» ko je skuhal Imeniten golaž po svojem receptu in s skrivnimi dodatki.
Foto: KATJUŠA
r
M3GRADd.o
< Cosposvet^kd 3 3000 Celje
GSM 041 77 1104