matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM H IL GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR V OREŠKEM KAMUNU ZA VELIKO NUOČ... novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 25 (1306) Čedad, četrtek, 26. junija 2008 Da un’immagine di gente in attesa Il declino sta nelle piccole cose naš časopii tudi na- _ spletni strani S www.novimatajur.it Un sito internet di informazione - l'informazione viaggia su vari binari, da quello della carta stampata a quello televisivo, ma anche un cittadino comune ormai si sarà reso conto che il mezzo più veloce, e spesso più interessante, è proprio internet - ha pubblicato nei giorni scorsi una foto che è stata poi ripresa da un altro sito ma in forma di vignetta satirica. Nella foto, semplicemente, una marea di gente in attesa di qualcosa. La maggior parte delle persone aveva sul viso una pecetta, un cerotto nero in modo da non essere riconoscibile. La didascalia dell’immagine diceva: ci scusiamo con gli interessati, non disponiamo di pecette per tutti. Quelle persone non stavano aspettando di poter entrare in un museo o in una biblioteca, non assistevano al concerto di una rock-star, non stavano alla messa domenicale del Papa, non stavano protestando a favore del Tibet o della Birmania e non erano nemmeno in fila per ritirare la pensione in un ufficio postale a caso. La ressa era invece per l’apertura, lungo l’autostrada Roma-L’Aquila, del più grande centro commerciale d’Italia: una superficie di vendita di circa 60.000 metri quadri, un ipermercato Panorama, 195 negozi su due piani, una multisala cinematografica. Del declino di un popolo (vorrei usare il termine civiltà, ma chissà perché non ci riesco) si possono trovare conferme anche, o forse soprattutto, nelle piccole cose, a volte anche in una semplice immagine. Il declino sta nelle cose che facciamo ogni giorno, non solo nelle grandi manovre politiche o economiche. Lo si respira quotidianamente, ha odore di vecchio e ci ammonisce. Ma noi siamo troppo presi a fare la fila nei centri commerciali (m.o.) Nesmiselno je, da se med Slovenci ne poznamo Zaključili Kulturne dneve pod Globočakom Liepa an živa nuoč Sv. Ivana Posebno od Huma do Kolovrata so nazaj oživiele stare navade Na Lužah, v Gornjem Tar-biju an Srednjem, pri Što-blanku, v Marsinu an Škratovem, na Matajurju... po vsej Benečiji so v ponedeljek 23. zvečer zagorieli kresuovi. Svet Ivan je spet pože-gnau vse domove in hleve, ki so nad vrati imieli “križace” an “kranceljne” iz travniških rož. An spet so se ponovile starodavne čarovnije an prerokovanja, ki se zgodijo samo na večer svetega Ivana. Na pobudo kulturnega društva Rečan pred leti in sedaj še občine Srednje an še kaj snega druzega so navade ob Sv. Ivanu v zadnjih letih spet zaživiele. beri na strani 6 Pogled na vas Kambreško Slovenska tiskana besieda v Benečiji in sodobna glasbena ustvarjalnost med Beneškimi Slovenci. To sta bili temi zadnjega večera 6. Kulturnih dnevov pod Globočakom v soboto 21. junija na Kambreškem. Komunikacija je važna, pomembno je da vemo, kako mislimo in živimo med sosedi, med ljudmi, ki govorimo isti jezik. V resnici pa se v sodobni dobi hitre elektronske komunikacije dogaja, da v hipu zvemo, kaj seje zgodilo na Japonskem ali kje drugje v svetu, ne vemo pa kaj in kako je pri sosedih, v Mažero-lah, Benečiji in na Kambreškem. Nesmiselno je, da se ne poznamo med rojaki, je na sobotnem večeru razmišljal Giorgio Banchig, glavni urednik petnajst dnev- nika Dom, ki se je tudi pritožil, ker v Benečiji se ne vidijo slovenski Tv programi Rai in niti Rtv Slovenije. Tiskana beseda, petstoletnico katere praznujemo letos Slovenci, je stara oblika komunikacije, je nadaljeval, a opravlja pomembno poslanstvo. Časopis Dom je začel izhajati leta 1966 v težkih časih Gladia in tajnih organizacij je pa s svojim delom omogočil, da smo v Benečiji ohranili svojo slovensko besedo in svojo dušo. beri na strani 5 Na dvie grive v Hlodiču so se an lietos vamila domača strašila UNTi.fR Strašila so se spet vamila gor h Hlodiču. Iniciativa je bila an lietos od kulturnega društva Rečan, ki je še ankrat poklicu Tuuli an Morena Tomasetig za de jih bota runala kupe an s pomočjo rečanskih otruok. Lietos so zbral domačo temo, takuo so nardili Škrata, Krivapeto, Strah an Lintver... Nardili so jih lepe, takuo ki se sami prepričata, če pogledata na grivo Ta za rojo na križišču za iti v dreški kamun ali pa na grivo ta pred kamunam na poti za v Seuce. Novost lietos je bila, de se je društvu Rečan pardružilo tudi društvo Associazione trasformazioni, ki diela kupe s te malimi. 4 veverice za 4 jezike Lino, Mariute, Anica in Toni so štiri veverice, ki govorijo vsaka v svojem domačem jeziku: italijansko, furlansko, slovensko in nemško. Živijo na območju gorske skupnosti za Kanalsko dolino in pod parolo “Naši jeziki so naše bogastvo!”, vabijo najmlajše, naj govorijo v materinem jeziku. To je zadnja pobuda gorske skupnosti za Guminsko območje, Železno in Kanalsko dolino za vrednotenje jezikovne pluralnosti svojega teritorija ter spodbujanje večjezičnosti. Pobudo so financirali s prispevki iz zakona 482 za jezikovne manjšine. Le s sredstvi tega zakona so odprli jezikovno okence v vseh treh manjšinskih jezikih, ki deluje od leta 2006. Kupili so knjige, slovarje, jezikovne vadnice in z njimi obogatili knjižnico v Beneški palači v Naborjetu. Sedaj imajo v načrtu izdajo večjezičnega vodnika. “Na našem območju imamo veliko jezikovno bogastvo, ki ga želimo ohraniti, zato spodbujamo naše občane, tudi najmlajše, naj govorijo materni jezik”, je dejal predsednik gorske skupnosti Ivo Del Negro. beri na strani 2 Mazzini racconta la Slovenia degli anni ’70 Nel romanzo “Il giradischi di Tito” tradotto da Michele Obit la Slovenia di Tito della fine degli anni ’70 e desidera ardentemente un giradischi. Il suo desiderio si scontra però con il rifiuto della madre, disperata per questo figlio così vivace e poco attento alle tradizioni familiari. Tra parenti dissestati, compagni di scuola, insegnanti, rockettari hippy, comunisti e dissidenti, Egon compirà comunque il suo viaggio di formazione. a pagina 3 E’ uscito la scorsa settimana il romanzo dello scrittore sloveno Miha Mazzini “Il giradischi di Tito” (traduzione di Michele Obit). Edito da Fazi, la casa editrice a cui si deve la “scoperta” di Boris Pahor, il libro di Mazzini rappresenta un ulteriore passo verso la conoscenza della cultura e della letteratura slovena da parte del pubblico italiano. “Il giradischi di Tito” racconta l’adolescenza di Egon, che vive nel- novi matajur Četrtek, 26. junija 2008 2 Campagna di sensibilizzazione della Comunità montana “Le nostre lingue sono la nostra ricchezza” La Comunità Montana del Gemonese, Canal del Ferro e Val Canale prosegue con le attività di tutela e promozione delle lingue minoritarie, presenti sul suo territorio, dando il via ad una campagna di sensibilizzazione, indirizzata ai cittadini più piccoli, promossa da una simpatica famiglia di cugini scoiattoli. Lino Scoiattolino, Mariu-te Sghirate, Anica Veverica e Toni Eichòrnchen sono i protagonisti di questa campagna denominata “Le nostre lin- Ivo Del Negro, presidente della Comunità montana del Gemonese, Canal del Ferro e Val Canale Da lunedì in Slovenia sono obbligatorie le “vignette” Martedì 1 luglio entrano in vigore in Slovenia le ormai famose vignette, gli adesivi da apporre sul parabrezza delle automobili (come in Austria). Sostituiscono i pedaggi austrostradali ma sono obbligatorie anche su super strade, strade di scorrimento e tangenziali. La vignetta ha una durata semestrale (dall’inizio del prossimo anno anche annuale) e costa 35 € per le automobili. Il costo annuale sarà invece di 55 €, il costo della vignetta per le moto è invece di 27,50 €, mentre i camion continueranno a pagare il pedaggio autostradale. Le vignette si possono acquistare tra l’altro presso i distributori di benzina, nelle edicole, negli uffici postali e presso l’automobile club sloveno (AMZS). E’ importante sottolineare che le autorità slovene hanno già annunciato “tolleranza zero” e che per chi ne sarà sprovvisto le multe sono salatissime: da 300 a 800 €. gue sono la nostra ricchezza! - Lis nestris lenghis a son la nestre ricjece! - Naši jeziki so naše bogastvo! - Unsere Sprachen sind unser Rei-chtum!”. I simpatici scoiattoli presentano i block - notes plurilingui dell’ente e sperano di poter presto abbellire anche le pagine di una guida ai servizi redatta in più lingue. Il Presidente dell’Ente montano, Ivo Del Negro, così commenta: “Il territorio della Comunità Montana comprende quindici comuni e si estende da Montenars fino a Tarvisio. Un angolo di Friuli ricco di storia, tradizioni e cultura, il luogo in cui si ritrovano e convivono le tre grandi famiglie linguistiche europee: quella latina, quella slava e quella germanica. Un ambiente multiculturale e plurilingue che vanta la presenza della minoranza friulana nella zona del Gemonese e del Canal del Ferro, dei particolari dialetti di matrice slovena della Val Canale e della Val Resia e la minoranza germanofona presente in Val Canale. Quattro idiomi, infinite varianti, insomma un vero patrimonio! La Comunità Montana, grazie ai fondi della legge 482/1999, sostiene e promuove l’uso delle lingue d’ambiente attraverso iniziative volte a sensibilizzare il pubblico su questa importante tematica con il vero convincimento che le nostre lingue sono la nostra ricchezza!”. Grazie ai fondi della citata legge 482/99, la Comunità Montana ha anche potuto provvedere alla prosecuzione delle attività degli sportelli linguistici per le minoranze friulana, slovena e tedesca già attivati nel 2006. Ha provveduto inoltre all’acquisto di vario materiale librario in più lingue (testi scolastici, dizionari, grammatiche, corsi di lingua, ...); tale materiale è a disposizione del pubblico presso la biblioteca di Palazzo Veneziano a Malborghetto. Per maggiori informazioni: Sportello linguistico della Comunità Montana del Gemonese, Canal del Ferro e Val Canale tel. 0428/ 90351. www.comunitamontanadel-gemonese.it/sp_linguistici P.ismo iz Rim Stojan Spetič Vsem, ki mislijo, da imam do Berlusconija nepremostljive presodke, posvečam znan Andreottijev izrek: Misliti slabo je greh, a pogostoma uganeš. Marsikaj se grdega dogaja prav sedaj, ko je javnost koncentrirana na evropsko nogometno prvenstvo in politična kronika ne zanima preveč. Pa vendar. Vse kaže, da je idile med Berlusconijem in Veltronijevimi demokrati že konec, ko se niti ni zares pričela. Povod pa je, kot znano, ukrep, ki prekinja sodne postopke za zločine, ki se kaznujejo do deset let zapora. Sam Berlusconije v pismu predsedniku senata povedal, kje ga čevelj žuli. V kratkem naj bi se zaključil proces, v katerem ga obtožujejo podkupovanja priče, britanskega odvetnika Millsa, v okviru procesa, kjer je bil sam obtožen korupcije. Vse kaže, da bo tokrat obsojen, ker je Mills preklical svoje prve izjave in priznal, da je prejel pol milijona dolarjev podkupnine. Berlusconi dobro ve, da ne bo šel v zapor, saj bi obsodba bila le prvostopenjska, kateri sledita že priziv in ka-sacijsko sodišče. V svojem pismu pravi, da bi obsodba skazila njegov mednarodni ugled. Resnici na ljubo pa gre za nekaj drugega kot mednarodni ugled. Gre za nevarnost, da bi se mu zaradi sodnih peripetij izmuznil končni cilj, predsedstvo republike po Napolitanu. In tudi to Berlusconi priznava, ko sodnike obtožuje, da delujejo prevratniško in skušajo izničiti rezultat pomladanskih volitev, tako kot pred 14 leti, ko sta ga nemirna zaveznika Bossi in Buttiglione vrgla iz sedla. Dejstvo, da so Bossijevi poslanci v parlamentu dvakrat glasovali proti vladi in povzročili propad predlogov, o katerih so glasovali, ga gotovo vznemirja, saj dokazuje, daje zavezništvo s Severno ligo bolj poroka zaradi koristi kot pravo politično soglasje. Liga hoče federalizacijo Italije in je zato pripravljena sklepati dogovore tudi s hudičem, če pa jo kdo skuša prevarati, ne pozna usmiljenja. In to Berlusconi dobro ve. Kakor ve, da njeni glasovi niso vnaprej oddani za njegovo kandidaturo na Kvirinal. Seveda je računal tudi na podporo demokratov, ki pa so pričakovali lo-jalnejšega dogovarjanja o sistemskih reformah, začenši z zakonom o izvolitvi evropskega parlamenta. Veltroni sedaj napoveduje protivladne shode v oktobru, kar je za radikalnejše krilo opozicije v parlamentu in izven krepko prepozno. Očitno si je hotel vzeti nekaj časa v upanju, da bo tokrat volk menjal s kožo tudi svoje navade. Aktualno — V javnomnenjski raziskavi je SD na prvem mestu Zadnje javnomnenjske raziskave so zaznale, da velik delež ljudi ne podpira vlade Janeza Janše in da so kritični do družbenih razmer in ne-zaupajo v institucije. Pri strankarskem opredeljevanju pa je javnomnenjska raziskava, ki jo opravlja Center za raziskovanje javnega mnenja pri Fakulteti za družbene vede ljubljanske univerze, ne prinaša bistvenih sprememb, razen povečanega konsenza za Pahorjeve socialne demokrate. V tokratni raziskavi, zadnji pred jesenskimi volitvami, so strankarsko opredeljevanje prikazali kot strankarske preference; tiste, ki na vprašanje, koga bi volili, niso znali odgovoriti, so povprašali še, katera stranka jim je najbližje. Seštevek teh dveh odgovorov daje naj-večji delež podpore SD, 23%, kar je precej več od drugouvrščene Janševe SDS, 15%. Sledi Jelinčičeva SNS s sedmimi odstotki, Zares s šestimi odstotki in LDS s petimi odstotki. DeSUS je prejel tri odstotke glasov, po dva odstotka pa NSi, SLS in Lipa. Kakšni drugi stranki bi svoj glas namenil en odstotek vprašanih, več kot tretjina, 35%, pa je neopredeljenih. V primerjavi s prejšnjimi merjenji je večina strank ostala na dosedanji ravni (Lipa je bila tokrat prvič upoštevana kot samostojna stranka), SDS, Zares in LDS gredo malenkost navzdol, SNS malenkost navzgor. Nekaj posebnega pa se dogaja s SD, ki so ji februarja izmerili 20-odstotno podporo, aprila je padla na 18 odstotkov, tokrat pa skočila na 23 odstotkov. Se pri prejšnjem merjenju je bila razlika med SD in SDS majhna (18 : 16 odstotkov), tokrat pa ima prva že precejšnjo prednost (23 : 15 odstotkov). Na vprašanje, ali podpirajo vlado Janeza Janše, je 33% vprašanih odgovorilo pritrdilno, 60% pa nikalno. Delež podpore od lanskega decembra ostaja na enaki ravni, delež nepodpore pa narašča. Pri tem seveda upada delež neopredeljenih. Po- glede na to, kaj se je pri tem vprašanju dogajalo zadnja štiri leta, pokaže, da je bil Anton Rop na koncu svojega mandata deležen prevladujoče podpore, Janez Janša pa mandat končuje s prevladujočo nepodporo. Začel gaje z visokim deležem podpore, ki pa je po prvih devetih mesecih padla na raven, ko je bil delež tistih, ki njegovo vlado podpirajo, približno enak deležu tistih, ki je ne; od jeseni 2007 pa delež prvih pada globoko pod delež drugih. Navdihnjeni z vladno brošuro “Slovenija včeraj, danes, jutri” so anketirane vprašali še o tem, ah se strinjajo s posameznimi trditvami, zapisanimi v njej, denimo “skrajšale so se čakalne dobe v zdravstvu”, “izboljšala se je socialna varnost upokojencev”, “lažji je dostop do zaposlitve” itd. Prav pri vseh trditvah je delež teh, ki se z njimi strinjajo (od 13 do 27 odstotkov), občutno manjši od teh, ki se z njimi ne strinjajo (od 58 do 77 odstotkov). Glede na bližajoče se volitve so anketiranim postavili še vprašanje, ali bi bilo za Slovenijo koristno, da Janševa vlada v sedanji sestavi dobi mandat še za naslednja štiri leta. Močno prevladuje odklonilno stališče. Kar 61 odstotkov vseh anketiranih sodi, da to ne bi bilo koristno, in le 29 odstotkov, da bi bilo koristno. Iz življenja strank pa je prišla v javnost vest, da Marjan Podobnik (brat zdajšnjega ministra Janeza Podobnika) numerava postati predsednik slovenske ljudske stranke. To je zainteresirani javno demantiral: “Nisem kandidat ne za to mesto niti za katero koli drugo mesto in niti ne kandidiram za poslanca.” Kot je še dodal, je že dlje časa angažiran na poslovnem področju. “Moje politično angažiranje znotraj SLS je v vodenju Slovenske narodne zveze pri SLS, ki si predvsem prizadeva za pravično rešitev mejnih vprašanj z Republiko Hrvaško,” je še poudaril Podobnik. Province: è sì, ma ha votato solo l’ll% Bassa affluenza Appena l’ll% degli aventi diritto si è recato domenica 22 giugno nei 3800 seggi elettorali per esprimere la propria opinione sull’istituzione delle province in Slovenia. E’ stata la più bassa affluenza registrata finora. I risultati ufficiali del referendum (consultivo) verranno resi noti T8 luglio, ma secondo quelli ufficiosi la maggioranza dei votanti avrebbe espresso voto favorevole. L’opposizione considera la bassa partecipazione un chiaro segnale al governo, la maggioranza invece manifesta l’intenzione di proseguire l’iter legislativo in materia “forte” del sostegno dei cittadini e secondo il principio per cui gli assenti hanno sempre torto. Posata la prima pietra Domenica 22 giugno è stata posata a Lubiana la prima pietra del Centro culturale e pastorale ortodosso. E’ un fatto importante per la comunità serba e per tutta la Slovenia, ha dichiarato il premier Janez Janša che ha partecipato alla manifestazione. L’iniziativa, ha aggiunto, si inserisce nella cornice delle manifestazioni sul tema del dialogo interculturale a cui l’UE ha dedicato il 2008, ma continua una tradizione plurisecolare di dialogo tra i popoli sloveno e serbo e dimostra che sono stati superati i contrasti sorti durante il processo di dissoluzione della Jugoslavia. Alla manifestazione hanno preso parte anche il premier della Repubblica serba Milorad Dodik ed il ministro della Serbia Mirko Cvetkovič in rappresentanza del presidente Tadič. Per il Centro culturale e pastorale ortodosso di Lu- biana è previsto un investimento di 3 milioni di euro e sarà sostenuto finanziaria-mente sia dalla Serbia che dalla Repubblica serba. E’ iniziato il Festival Il 19 giugno è iniziato il Festival di Lubiana, la più grande ed importante manifestazione culturale estiva della vicina repubblica. Il Festival si protrarrà per tutta l’estate fino al 28 agosto ed ha in cartellone 70 spettacoli a cui daranno vita circa 3 mila artisti provenienti da oltre 20 paesi. Si tratta di spet- tacoli di opera, balletto, teatro, concerti di musica sinfonica e da camera. La manifestazione, che si svolge quest’anno per il 56. anno consecutivo, ha la sua sede nel centro teatrale Križanke. Programma ed informazioni sul sito: www.ljublja-nafestival.si o www.ljublja-nafestival.si/en. E per il rock a Otočec Prenderà il via domani, 27 giugno, uno dei più seguiti appuntamenti musicali sloveni: Rock Otočec che si svolgerà nell’omonima località. Pankrti, Niet, Siddharta, Janez Bončina - Benč, Za-blujena generacija, Lord Bi-shop, Hardtime e Tribute 2 love. Sono solo alcuni dei gruppi che si esibiranno. Anche quest’edizione del festival sarà particolarmente impegnata, ha dichiarato uno dei padri spirituali dell’iniziativa Franci Kek. “Richiameremo l’attenzione sulla situazione del Tibet, sui mutamenti climatici e sul dialogo interculturale”. In programma oltre ai concerti diverse attività sportive e ricreative, tra queste l’ormai famoso “bagno” nel fango. — Kultura--------------------- Iz Čedada v Ajdovščino Razstava Rudija Skočirja “Moji srčni kraljici” novi matajur Četrtek, 26. junija 2008 3 V petek, 20. junija so v Pilonovi galeriji odprli razstavo Rudija Skočirja, ki jo je poimenoval »Moji srčni kraljici«. Ajdovščina je tudi zadnja postaja tega mednarodnega projekta, nastalega na pobudo kulturnega društva Ivan Trinko iz Čedada in Društva beneških umetnikov iz Spetra, ki je v letošnjem letu gostoval že v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, v Beneški galeriji v Špetru ter cerkvi S. Maria dei Battuti v Čedadu, nazadnje pa še čez mejo v Pi- lonovi galeriji. Razstavo spremlja dvojezični katalog s tekstoma Irene Mislej in Luciana Perissinotta, s fotografijami pa sta ga opremila Andrej Furlan in Marko Zaplatil. Avtor o svojem umetniškem ustvarjanju pravi: “Zame in za moje delo ìli bilo nikoli pomembno, kje sem živel, ali v mestu, na podeželju ali pa v velemestu. Vedno mi je moj notranji jaz sledil vsepovsod. Notranji svet, ki ga imam, se z menoj »sprehaja«, kamorkoli grem. Se posebej se to lepo vidi, ko grem občasno v likovne kolo- nije in delavnice. Po Sloveniji ali pa tudi po Evropi. Kjerkoli sem, se ta notranjost prezrcali na sliko, risbo ali malo plastiko.” (Rudi Skočir, iz kataloga) “V umetnikovih besedah najdemo odgovor na začudenje ob tako izrazitem lastnem slogu, ki naredi njegovo umetnost tako berljivo in prepoznavno. Figure, sloke in stilizirane, z reminiscencami hie-ratičnih podob iz različnih obdobij likovne zgodovine človeštva, so le posoda, ki se sicer v detajlih spreminja z domišljijo avtorja, ki v njih zrcali različne like realne in pogosteje pravljične vsebine.” (Irene Mislej, iz kataloga) Razstava bo na ogled do 18. julija 2008. VBT «j« SiispiS Kralj ropotajočih duhov je izšel tudi v italijanščini Pri rimski založbi Fazi - Prevedel ga je Miha Obit Na kulturni strani tržaškega dnevnika II Piccolo berem (petek, 20. junija) daljši intervju s slovenskim pisateljem Miho Mazzinijem. Objavljen je bil ob izidu knjige “Il giradischi di Tito” (v originalu: Kralj ropotajočih duhov). Slovenski roman je izšel pri založbi Fazi editore (282 str., cena 16 evrov) in se tako pridružuje slovenskim knjigam, ki so izšle pri italijanskih založbah. Prevajalec romana je drugi Miha in sicer “naš” Miha Obit, ki dokaj intenzivno prevaja pesmi in prozo iz slovenščine v italijanščino. Prevajalcev člankarji in kritiki niti ne imenujejo, so pa zelo pomembni za večji ali manjši uspeh neke knjige. Mazzinijev roman Kralj ropotajočih duhov se dogaja v času Titove Jugoslavije, ko so Jugoslovani sanjali Zahod, njegove polne izložbe in množično preplavljali Trst, Gorico in sam Čedad (se še spominjate?). Tako si glavni junak romana Egon srčno želi imeti gramofon, ki sicer stane in ga prodajajo v Gorici. Roman se spleta ob Egonovih prizadevanjih za tega čudežnega kralja ropotajočih duhov. Zgodba je tako obenem freska dela Slovenije v času, ko je bil nad vsemi tovariš Tito. Le še gramofon je bil stopničko višje... Zgodba je preprosta, jezik pa sprejema mnogo izrazov iz pogovornega jezika in slenga mladostnikov. To je za prevajalca zahtevno delo, saj je bistveno, da v drugem jeziku ne izgubi sočnosti izvirnika. Miha Obit je danes že izurjen prevajalec. Kot pesnik, Benečan in novinar je osvojil slovenski knjižni je- zik, saj sistematično in leta bere novejšo slovensko poe- Slovenski pisatelj Miha Mazzini zijo in prozo. Tako lahko izbira, predlaga in prevaja. Kot pesnik piše v italijanščini. Njegov pesniški jezik je gost in ima značilno barvo. To pa pomeni, da avtor globinsko obvlada italijanščino, kar je v bistvu idealna pozicija tudi za prevajalca. Ni čudno, če je pred leti Miha Obit stopil v javnost kot prevajalec s knjigo o novejši slovenski poeziji. Ta, postmodernistična, poezija pa se je povsem utemeljevala v jeziku in jezikovni bra-vuroznosti. Obit je pričel plezati kar na visok hrib. Nedvomno je Mihovo delo pomembno, saj se na tak način Benečan na najvišji ravni vključuje v literarno posredništvo med slovenskim in italijanskim literarnim svetom. Mnoge osrednje slovenske literarne poti gredo tako, tudi in predvsem po Obitovi zaslugi, po beneški poti Morda za italijanskega bralca to ne bo tako pomembno, za nas pa je. (ma) Memoria condivisa sul confine, un seminario a Trieste Il “confine mobile” che per anni ha avuto il compito di dividere diventa oggi un’opportunità di relazione. Questa situazione ha attirato l’attenzione dell’Osser-vatorio sui Balcani, laboratorio culturale di Rovereto che indaga l’Europa di mezzo e offre uno sguardo sui Balcani, la Turchia ed il Caucaso. Promuovere una memoria condivisa sui drammatici eventi avvenuti lungo il precedente confine italo-ju-goslavo significa stabilire insieme ai nuovi e ai futuri stati membri dell'UE uno spazio culturale e politico comune, basato su una cittadinanza europea inclusiva preparata a un futuro transnazionale comune. Con il progetto AestOvest, Osservatorio sui Balcani si è proposto di dare diffusione al ricco materiale prodotto in questi anni da associazioni, media, istituzioni sul tema del confine tra Italia e Slovenia e sulla realtà composita dellTstria. L’Osservatorio sui Balcani ha presentato il progetto anche nella nostra regione. Martedì 24 giugno si è tenuto a Trieste il seminario “AestOvest: sconfinare in Europa”. All’incontro hanno preso parte studiosi di varie discipline per riflettere sulle relazioni attraverso e oltre il confine, su come ripartire per creare uno spazio culturale e politico comune. Tra i partecipanti anche Aleš Doktorič, presidente del Kinoatelje, che ha illustrato l’esperienza dell’associazione che opera in Italia e Slovenia quale nucleo polivalente per progetti interculturali e transfrontalieri nel campo del cinema e dell’audiovisivo. Particolare attenzione è stata dedicata al progetto EU-foria, nato sul confine di S. Ga-briele-Erjavčeva la sera del 20 dicembre 2007, quando è stato tolto il confine tra l’Italia e la Slovenia. Per l’occasione è stato allestito un video-confessionale dove gli abitanti sono stati invitati a “confessare” i peccati di confine. Dal materiale raccolto è stato realizzato il video Confessionale dei peccati confinari. Con questa iniziativa il Kinoatelje, promotore del progetto, vuole osservare i cambiamenti che si manifesteranno nel contesto cittadino. Osservatori privilegiati sono gli abitanti di entrambe le città che desiderano condividere il proprio punto di vista anche con le generazioni future. Z glasbeno delavnico zaključili leto šole Tomaža Holmarja Glasbena matica - šola Tomaža Holmarja v Kanalski dolini se letos lahko pohvali s kvalitetno in pestro sezono. Njeni gojenci, so skozi celo šolsko leto pod mentorstvom učitelja Munuela Fighelja intenzivno vadili in ustvarjali. Poleg nekaj internih nastopov so gojenci šole sodelovali na dnevu slovenske kulture na Trbižu, udeležili so se vsakoletnega srečanja Glasbenih šol Gorenjske in zamejstva, kije letos potekalo v Tržiču na Gorenjskem, nastopili so na srečanju vseh sedežev Glasbene matice, ki se je odvijalo meseca maja na Trbižu in je spadalo v okvir praznovanj tridesete obletnice prisotnosti Glasbene matice v Kanalski dolini. V začetku junija sta pianistki nastopili na srečanju skupin v Sovodnjah pri Gorici. Bogato šolsko leto je šola zaklijučila sredi junija z organizacijo glasbene delavnice, katere so se udeležili skoraj vsi gojenci šole. Zadnji dan glasbene delavnice pa je predvideval, da so nekateri gojenci opravili tudi izpite. Pred nekaj dnevi je šola izdala še Cd pod naslovom “Tako so peli”. Cd vsebuje stare pesmi, ki so bile posnete v Kanalski dolini med leti 1968 in 1972. A Štefan Kardoš il premio Kresnik Scelta tra 120 romanzi pubblicati nel 2007 l’opera prima “Rizling polka’ Stefan Kardoš (primo a sinistra) assieme agli altri finalisti del premio, qui sopra Aleksander Ipavec Il più sorpreso è sembrato lui. Stefan Kardoš con il romanzo d’esordio “Rizling polka”, scelto tra 120 romanzi pubblicati nel 2007, ha ricevuto lunedì sera, a Lubiana, il premio Kresnik, il maggior riconoscimento sloveno per la narrativa. Gli altri finalisti erano gli scrittori Feri Lainšček, Nataša Kramberger, Dušan Šarotar e Suzana Tratnik. La giuria nelle sue motivazioni ha scritto che il romanzo di Kardoš ha tratti divertenti ma nel contempo è dedicato ad un lettore impe- gnato. L’autore delinea con grande fantasia i personaggi e con grande abilità gli intrecci della storia. Il premio, giunto alla sua 18. edizione, richiama alla mente la mitologia pagana legata al solstizio d’estate, e su questa è basata la coreografia di contorno alla consegna del premio, compresa l’accensione del “kres”. Non sono mancati momenti di musica, danza e recitazione. Tra i protagonisti anche Aleksander Ipavec, che ha suonato il suo “Un tanguito para Pao” e in seguito si è esibito assieme al gruppo Fa-ke Orkestra, (m.o.) Aktualno Illustrare gli obiettivi raggiunti dal Piano di Sviluppo Locale Alpi e Prealpi Giulie ma, anche, valutare nuove idee, proposte e programmi, stimolando così un percorso partecipativo volto allo sviluppo turistico del territorio. Saranno questi i principali obiettivi del “Forum sullo stato di attuazione delle attività turistiche del Piano di Sviluppo Locale Alpi Prealpi Giulie” organizzato dall’Ats, (associazione temporanea di scopo) costituita da Open Leader e Torre Natisone Gal per venerdì 27 giugno, alle 18, presso il Centro Comelli di Nimis. Le iniziative attivate all’interno del Piano, iniziate nel 2003, si stanno avviando alla conclusione e l’incontro permetterà, fra le altre cose, di fornire i dati più aggiornati sui risultati ottenuti dai diversi interventi. “Dopo sei anni di lavoro -indica il presidente dell’Ats Carlo Toniutti - una riflessione sui successi delle iniziative ma, anche, sulle criticità emerse, è d’obbligo. Le risposte date dalle realtà del territorio alle proposte formulate sono state varie e significative e, in alcuni casi, hanno raggiunto un elevato livello qualitativo. E’ dunque importante fare un’attenta valutazione delle iniziative Sviluppo turistico, un forum a Nimis concluse, così da poter indirizzare meglio le azioni future: nel periodo 2007/2013, infatti, saranno i Gal a gestire i progetti all’interno dell’asse IV del Piano di Sviluppo Rurale”. Il Piano di Sviluppo Locale Leader plus Alpi Prealpi Giulie ha integrato interventi diversi finalizzati al raggiungimento di un unico obiettivo, vale a dire la valo- rizzazione, dal punto di vista turistico, delle risorse dell’area guardando, in particolare, alle potenzialità date dalla collaborazione fra il settore pubblico e quello privato. Per raggiungere tali obiettivi l’Ats ha attivato tre diverse azioni riguardanti l’informatizzazione, l’incentivazione delle attività miste pubblico-private e le attività di marketing e promozionali. Cava di Cedarmas, con il ricorso al TAR rimangono elementi di incertezza Nel corso di una riunione svoltasi la scorsa settimana a Pegliano, il Comitato "Difendiamo il Craguenza" ha fatto il punto della situazione anche sulla base degli esiti di un incontro con il consigliere regionale Stefano Pustetto e con il sindaco di Pulfero Piergiorgio Domeniš. Si è parlato dell'iter burocratico della cava di Cedarmas, il cui progetto verrà ripreso in esame dalla Commissione V.I.A. probabilmento prima della fine dell'esta- te e del ricorso al TAR da parte dell'AL-SAF contro il parere di contrastanza della cava con il PRG espresso a suo tempo dal Comune di Pulfero. Il TAR avrebbe respinto la richiesta di sospensiva formulata dalla ditta, ma il percorso legale non sarebbe ancora terminato. Insomma molti gli elementi di incertezza e molte le preoccupazioni per un progetto che se realizzato rappresenterebbe un colpo pesante per le Valli del Natisone. Osvajalec italijanskih duš Berlusconi ostaja Berlusconi. Predpostavljam, da si ne želim vladnih neuspehov. Berlusconijeva vlada bo obstala celoten mandat. Gospodarski in drugačni trenutek, ki ga doživlja Italija ne dovoljuje bistvenih spodrsljajev. To bi veljalo za vsako vlado. Berlusconi pa ostaja Berlusconi. Po zmagi se je zdelo, da je pripravljen na dialog z opozicijo. Ko se je po prvih vladnih dejanjih in izjavah o namenih pokazalo, da veča svoj konsenz med volilci, je pokazal Veltroniju fige. Walter je moral v lastni stranki nakazovati novo pot v odnosih. Ko obljublja, se Berlusconiju usta razširijo v širok in snežno bel nasmeh. Ko govori o sodnikih, tolče po mizi.V evropski javnosti deli kritike in nasvete. Škofa vpraša, zakaj cerkev ne spremeni nekaterih pravil in dovoli ločenim, da bi prejemali sveto obhajilo. Finančni zakon prikazuje kot deveto čudo. Njegov finančni minister Tremonti je nedvomno človek, ki mu ne zmanjka fantazije. Izmislil si je na primer takoimenovano “Robin Hood tax”, ki viša davke na dodatne dobičke proizvajalcev naftnih derivatov. Izkupiček naj bi se spremenil v izkaznico za živila in najnujnejše potrebe najrevnejših ljudi. Vsekakor gre za 400 evrov letno na družino... Kar mi je znano, so bone za hrano delili po vojnah. Vladna večina pa ne govori o ključnem problemu Italije. Danes so to prenizki dohodki nižjega in nižje srednjega sloja zaposlenih, ki jim plača ne zadostuje za mesečno preživetje. Tu gre za veliko število ljudi, ki se spopadajo s problemi, ki jih pred leti niso poznali. Izkaznice za reveže ne bodo prikrile zaskrbljujočega dejstva. Za opozicijo pa se mi ne zdi bistveno metati golide gnoja na Berlusconija, ker se ga ne dotaknejo. Naloga je težja. Odgovoriti je treba na vprašanje: zakaj vitez žanje med Italijani toliko uspeha? Zakaj liberistična desnica nabira konsenz med delavci in nižjimi sloji? Menim, da bi bilo napačno iskati vse razloge v vlogi televizije. Verjetno gre za širšo pahljačo vzrokov. Sam sem nekoliko skeptičen do tega, kar imenujejo kot “značaj” naroda. Bolj verjamem širšim zgodovinskim, kulturnim, mentalitet-nim, političnim in gospodarskim pogojem, ki jih je nek narod ustvaril in ki pogojujejo zavest, poglede in izbire. Menim, da so v tej mreži dejavnikov razlogi, ki usmerjajo Italijane, da preferenčno izbirajo desne opcije. Fašizem je npr. žel široko ljudsko podporo, vendar je bila takrat Italija resnično nerazvita in betežna država. Fašizem je nekako spojil futuristično željo po modernizaciji ter imperialistično, ksenofobno in rasistično politiko in ta od svojih začetkov. Morda je še težje razu- meti, zakaj povojna Italija ni izvedla korenitejše de-fašistizacije. Cela mreža funkcionarjev, vojaških činov in drugih javnih uslužbencev je ohranila svoja mesta tudi v demokraciji. Še danes ima Italija, z razliko od Nemčije, težavo priznati fašizem v vsej njegovi resničnosti. To je le en element. Lahko bi dodali povojno zagledanost v Ameriko, ki jo je imenitno ironiziral Alberto Sordi. Že Manzoni je v svojih Zaročencih zapisal določen odpor do zadev, ki se tičejo zakonov, odvetnikov itd. Nezaupanje do države, določen anarhičen odnos do stvari, predvsem pa do pravil in zakonov, ki se spaja z željo po redu in trdi roki (za druge), nikoli povsem dovršena nacionalna enotnost (sever -jug), smisel za lepo in obenem nikakršen odnos do okolja in narave so opazni elementi italijanske družbe. Pomen imata cerkev in vera, ki ima v Italiji najrazličnejše nianse z obilico vraževerstva in z malikovanjem raznih svetnikov. Lahko bi dodajal in verjetno zgrešil bistvo. Dejstvo pa ostaja, da velika večina Italijanov odpusti Berlusconiju besede, neumnosti in permanentni konflikt interesov, zaradi katerih bi v marsikateri evropski državi in v ZDA politik “odletel”. Pri nas ne. Italijanom Berlusconijevi spodrsljaji po vsej verjetnosti celo ugajajo, ga delajo bolj “človeškega”. Oboževalci pa v svojem voditelju ne zapazijo, da Berlusconi preprosto ne prenese, da bi bil kdo ali kaj nad njim: niti zakoni in ustava ne. Njegova beseda je zadnja beseda iti do takih besed je dobro biti previdni. Očitno pa je fascinacija velikega trgovca in osvajalca duš močnejša od ljudske presoje in modrosti. Protagonista anche la Pro loco Nediške doline A Most na Soči i nostri ricchi sapori Domenica 22 giugno si è svolto a Most na Soči, nell’ambito della manifestazione “Bogastvo okusov”, il terzo incontro tra associazioni turistiche italiane e slovene. All’incontro, promosso dalla “Turistična Zveza Gornjega Posočja”, ha partecipato anche la Pro Loco Nediške Doline-Valli del Natisone che, con brochure e depliant, ha presentato a tutti i visitatori interessati il territorio valligiano. Questa bella iniziativa transfrontaliera ha reso possibile la realizzazione di un mercatino agro alimentare e la partecipazione dei nostri gubanai: Dorbolò gubane di San Pietro al Natisone e Ce-dermas di Loch. Alla manifestazione, inoltre, hanno partecipato con entusiasmo anche le Pro Loco di Val Resia, Gemona, Val Canale, Turriaco e Cer-vignano del Friuli. Due immagini del mercatino al quale ha partecipato la Pro loco Nediške doline I ’AMDLLaIajiima. la rarma km ■ il ii\/i 11 iu Faedis è stata una dei centri della difesa della Zona Libera del Friuli Orientale. In questa Repubblica partigiana si combattè duramente contro le truppe tedesche ed i loro collaborazionisti cosacchi. Malgrado la strenua eroica difesa, i nazisti alla fine del settembre 1944 con truppe corazzate, aerei da combattimento e il fuoco intenso di un treno armato, ebbero il sopravvento e devastarono, depredarono e diedero alle fiamme i paesi di Faedis, Nimis, Attimis e Sedilis. In questo giugno, una delegazione di Ruda, uno dei Comuni della Bassa Friulana che generosamente ospitarono i bambini dei paesi incendiati, guidata dal presidente dell’ANPI di Ruda Erminio Masiero e dal parroco e missionario Don Fla-viano ha visitato i luoghi della battaglia accompagnati dal presidente del- l’ANPI di Faedis Enrico Lazaro. In zona di Costalunga di Faedis dove cadde il garibaldino Bruno Fracaros c’è una lapide che lo ricorda, qui la delegazione ha reso gli onori al caduto e don Flaviano ha recitato una preghiera e ha ricordato il caduto con nobili parole. La lapide in ricordo scrive: “Per l’Italia e la Libertà - cadde a 19 anni il partigiano Bruno Fracaros “Natale” - Di Terzo d’Aquileia - in memoria, settembre 1944”. La delegazione ha quindi proseguito la sua visita fino alle malghe di Porzus. Don Flaviano, sacerdote molto interessato alla storia della Resistenza friulana, ha espresso la sua soddisfazione per l’accoglienza ricevuta e per il rinnovo della memoria storica dei Caduti nella lotta di Liberazione del Friuli. Olitane, struccli Ricetta delle VaS del UMn350 da 08 Soli 99 M MrtUao Kultura D territorio promosso dai ragazzi delle medie Un progetto realizzato dalla Provincia e da Click! Idea “Conoscere per conoscerci e farci conoscere” è il nome del progetto nato e realizzato grazie al coinvolgimento di un ente pubblico, la Provincia di Udine, e un’impresa privata, la Click! Idea di S. Pietro al Natisone, e presentato venerdì 20 giugno nella sala polifunzionale di S. Pietro al Natisone. I veri protagonisti dell’iniziativa sono stati però i ragazzi delle classi 2B e 3B della scuola media di S. Pietro e delle classi 2A e 2B della media di Faedis, coinvolti con l’obiettivo di far nascere e crescere in loro la consapevolezza che il territorio in cui vivono può essere anche una fonte di occupazione, come ha spiegato durante la presentazione Tatiana Bragaglini, responsabile della Click! Idea. I ragazzi hanno simulato, aiutati da due esperte di Irecoop, la costituzione di alcune cooperative, Tatiana Bragaglini. A destra alcuni ragazzi spiegano il loro intervento quindi con l’aiuto di alcuni insegnanti hanno individuato le località ed i percorsi turistici proponibili come “interessanti gite scolastiche” per i loro coetanei, raccogliendo materiale fotografico ed informativo da inserire in un sito web per la promozione dei “pacchetti turistici” nel territorio di At-timis, Faedis e nelle Valli del Natisone. Il risultato è, appunto, un sito (www.vieniatrovarci.it) ed un ricco opuscolo. Nell’iniziativa l’assessore provinciale allo Sviluppo della mon- tagna Ottorino Faleschini ha individuato tre aspetti positivi: l’uso della tecnologia, la ricerca sul territorio e l’avvicinamento dei giovani al mondo dell’impresa. Positivo anche il giudizio di Simone Bordon, intervenuto a nome del Gal Torre-Natisone (il progetto è un’iniziativa comunitaria Leader Plus), che ha rimarcato l’importante sinergia tra pubblico e privato. (m.o.) Nesmiselno je, da se med Slovenci ne poznamo V soboto so se zaključili Kulturni dnevi pod Globočakom s prve strani Banchig je nato ponudil strnjen prerez zgodovine slovenske tiskane besede med Slovenci Videnške pokrajine. Na začetku je bil katekizem iz leta 1869, izšel je torej tri leta po priključitvi tega ozemlja k Italiji in po znanem članku v videnskem časopisu, v katerem je bil objavljen program raznarodovanja in dobesedno napisano: “te Slovence je treba iztrebiti”. Omenil je paralelno slovensko šolo, ki so jo imeli duhovniki, ko so učili vernike brati katekizem in jim priskrbeli tudi knjige družbe Sv. Mohorja, ki so bile zelo razširjene po Nadiških dolinah. Potem je leta 1933 fašizem prepovedal slovenščino in to je pomenilo močno zarezo v zgodovini in narodnem tkivu slovenske skupnosti, zaradi katere je dejal Banchig “še trpimo in imamo posledice”. Gonja proti Slovencem se ni nehala niti po drugi svetovni vojni v demokratični Italiji, ko ni bilo nič narejenega na socialnem in gospodarskem področju za naše kraje in želja politike je bila, da bi naši ljudje šli po svetu. Omenil je tudi stike, kijih je Dom v osemdesetih letih navezal s Posočjem, še zlasti s kobariškim dekanom Francem Rupnikom in so še danes močni in živi. Naloga vseh nas pa je v tem zgodovinskem obdobju, ko je meja med nami izginila, da združimo moči in čimbolj sodelujemo, je zaključil Banchig. Urednica Novega Matajurja Jole Namor je predstavila pa zgodovino časopisa Mata- jur, ki ga lahko postavimo v sam začetek kulturno-poli-tičnega delovanja Slovencev videnske pokrajine. Začel je izhajati 3. oktobra 1950 v Špetru ob Nadiži, že po tretji številki pa se je moralo uredništvo zaradi protislovenske gonje preseliti v Viden, kjer je ostalo do leta 1973. Podpisoval gaje takrat Vojmir Tedoldi zaveden Slovenec iz Karnahtske doline. Leta 1974 je časopis prevzel Izidor Predan, ki je uredništvo prenesel v Čedad, Novi Matajur pa globoko usidral v srca beneških ljudi, tu- di tistih, ki so šli v tujino. Do tretjega premika je prišlo leta 1985, ko je časopis postal tednik. Urednica je povedala tudi, da časopis opravlja več funkcij hkrati, ob informativni vlogi je namreč v vsej svoji zgodovini deloval za vzbujanje narodne zavesti med beneškimi Slovenci in ustvarjanje čuta pripadnosti. Na njegovih straneh so se generacije beneških ljudi učile brati slovensko in spoznavale svojo zgodovino in kulturo, skoraj od samega začetka pa z izbiro dvojezičnosti goji tudi stik z italijanskimi bralci in jih seznanja s slovensko problematiko. Sledil je podroben prikaz Trinkovega koledarja za leto 2008, ki ga je ponudila urednica Lucia Trusgnach in pre- ko tega dala zanimiv pregled dogajanja v Benečiji. Izkoristila pa je tudi priložnost, da je povabila tudi druge poleg Jožice Strgar, naj sodelujejo v poglavju Naš skupni prostor, ki ga moramo skupaj ustvarjati in bogatiti. Večerje uvedla predsednica turističnega in rekreacijskega društva Globočak Jožica Strgar, ki se res intenzivno zavzema za brisanje meje med nami, kar potrjujejo tudi letošnji kulturni dnevi, na katerih je nastopilo kar 14 slovenskih skupin iz sosednje dežele FJK. Skupaj s članicami domače gledališko etnograsfke skupine seje poklonila Kekku Bergnach, beneškemu pesniku in kantavtorju, kateremu je bil posvečen drugi del večera. Po recitaciji nekaterih naj- Članice gledališke in etnografske skupine iz Kambreškega so pripravile poklon Kekku. (Levo) Predsednica Jožica Strgar, Lucia Trusgnach in Giorgio Banchig bolj priljubljenih Kekkovih pesmi je Maria Brecelj, režiserka slovenskega oddelka Rai iz Trsta, povedala, da je dokumentarec posvečen prezgodaj umrlemu Kekku. Film je poklon njegovi ustvarjalnosti in navezanosti na Benečijo, a obenem izpostavlja tudi vse tiste v Benečiji, ki so ob njem in skupaj z njim delali še zlasti za Senjam beneške piesmi ter mlade in ustvarjalne energije, ki z drugimi prijemi nadaljujejo po Kekkovih sledeh. Sledil je prikaz filma, v katerem je z arhivskimi posnetki in številnimi pričevanji zaživel Kek-kov Uk. Bilo je ganljivo in prijetno hkrati za vse, ki smo ga poznali. Lep in svež večer se je zaključil s skupnim nazdravom. Nasvidenje prihodnje leto. Pevski zbor Matajur je praznovau sv. Bita dvakrat, doma an v Stični Pred cerkvijo Sv. Antona pozdravlja Simone Bordon Pred cierkvijo Svetega Antona v Kleniji v petak 20. junija, kar seje dielu mrak, se je začeu praznik piesmi an tistih, ki imajo radi petje. Napravla sta ga za guod Sv. Bita že sedmi krat telega cajta, domači moški pevski zbor Matajur, ki je po-mislu na kulturni program an komitat Za Klenje, ki je ku nimar poskarbeu za to pravo atmosfero po koncertu, de ni biu obedan ne lačen, ne žejan, ne slave volje. Zbrane ljudi an pievce je v imenu organizatorjev pozdravu Simone Bordon, iniciativo sta potle pohvalila špietarski šindik Tiziano Manzini an v imenu gorske skupnosti Lorenzo Cernoia, ki je tudi sosednji, sauodenjski šindik. Glasbeni pozdrav pa so ga dah moški glasuovi zbora Matajur, ki so pod vodstvom dirigenta Davida Clodig lepuo zapieh po sloviensko an tudi adno po furlansko, Franco Cernotta je poskarbeu pa za no malo smieha. Glih takuo po sloviensko an tudi po furlansko je zapieu zbor Tri doline iz Kravarja, ki ga uči Maria Francesca Cussetti. Tretji je biu ženski pevski zbor Roža, ki je paršu v naše doline iz Nove Gorice že zjutra an seje ob teli parložnosti, s pomočjo tistih od zbora Matajur, par-bližu tudi lepotam an kulturi naših dolin, bili so tudi v Lan-darski jami. “Pelje nas združuje an veže, nam daje veselje an nam po- ’SmùR K rSenccij^ Zbor Matajur je v nediejo 22. junija pieu kupe z drugimi 5 taužent pieucu maga obdaržati naš pravi obraz, svojo dušo, kar je zlo pomembno v telih cajtih globalizacije. Nam je vseč, de an vi skarbite za tuole”, sta po-viedala predsednica zbora an dirigent Ivan Mignozzi. Novogoriški zbor je ubrano zapieu po sloviensko, ponudu pa je tudi homage furlanskemu jeziku an kulturi. Potle so si izmenjali darila an se je začeu pod tendonam pravi senjam. Drug dan v saboto je zbor Matajur šu pa na pot v Slovenijo, na Srečanje slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Tala je tradicionalna prireditva, ki se ponavlja že puno liet, lietos je bila posebna, saj so jo vključiti v program kulturnih manifestacij ob predsedovanju Slovenije EU. Takuo so povabil pevske zbore iz vseh držav članic EU, paršli pa so tudi iz Argentine an drugih daržav sveta. Moški pevski zbor Matajur je predstavljal Zvezo slovenskih kulturnih društev an z njo vso našo sloviensko manjšino. Pod vodstvom dirigenta Davida Clodig, so zapeti že v soboto na koncertu, na katerem je pielo 14 pevskih zborov. Drug dan, v nedeljo so zjutra biti na sprevodu, korteu, popudan pa na skupnem koncertu, na katerem so vsi pievci skupaj zapieti. Pomislita, kaka marščalca gre po žuote, kar se vzdigne glas pet taužent pieucu h-nadu. Bluo je nepozabno tudi za naše pieuce, ki takuo lepuo darže an veso-ko zastavo, bandi-ero naše Benečije. Sv. Iv V petak vičer na Dugem: s čeparne Rosalia Žefova iz Gorenjega Tarbja, Teresa Ta za rojo tih iz Hiocja, Ada Trogarjova iz Saržente, Gabriella Pitažova iz Ocnegabarda, Marina Šmonova iz Černeč, Angelina Fejcova an Maria Rounjakova iz Gorenjega Tarbija, an še Claudio Garbaz iz Oblice, ki je kot srienjski župan lepuo pozdravu vse an pohvalu iniciativo. Telo posebno vičer jo je posnela Telefriuli an v torak 24. zvicer so jo vidli na puno! Muormo reč, de naše žene an Marina, ki je “vodila” vičer, so guorile v našim siovienskem iziku! Od 19. do 23. junija po naših vaseh za odkrit an oživiet naše navade, ki so vezane s telim sejmam “Svet Ivan... tu loncu”. Ta-kuo so se začeli v gostilni Sale e Pepe v Sriednjem posebni dnevi od Huma do Kolovrata, ki sojih organizal od 19. do 24. junija srienjski kamun, gorska skupnost Ter Nadiža Barda, Arengo, polisportiva Gorenj Tarbi, kd Rečan, društvo Kobilja glava za počastit svet Ivan. V Sriednjem, na Dugem pri agriturizmu La casa delle rondini, v Gorenjim Tarbju, dol par Hlocju par Mariji od gostilne Alla posta, v Dolenjim Tarbju, za zviedet vse o kran-celjnih an od križu z rožami; od rosé, ki ozdrave puno boliez-ni, pa tudi nardi kožo buj mlado an brez gub; od bejaka tu uodi an od delih bužin oriehu na oknu, ki ti odkrijejo, kako bo lieto; o vunenih oblačil, ki se jih obiese pruot vičer 23. junija na odpartem anse jih dene tu armarone pruot vičer 24. za de jih na v liete “snejo” moji, od travi, s katerim napravt vino svetega Ivana al pa posebne jedi... cele bukva bi lahko napisal za vam dopoviedat vse, kar se diela za svet Ivan tle par nas. An naše žene so lepuo arzložle vsiem tistim, ki so jih paršli poslušat tudi od deleča. Na koncu še kresuovi, ki so za-goriel na 23. zvičer po naših dolinah an ki so parklical de h nam tudi puno fureštih ljudi. Poseban svet Ivan tudi zak na varh vsega so nam blizu pomicili še laboratoije za otroke an za te velike, so nam zagodle naše mlade skupine, domači obartniki so se še ankrat kupe zbral za nam ponudit njih diela na ruoke narete. 1 Stare navade an dobra volja za kries na Lužah Kries je biu ku po navadi an gor na Lužah, kjer se je zbralo puno ljudi. Pred njim, dol par Hlo-diču, je biu aperitiv z vinan Sv. Ivana an dobruotami, ki so jih napravle Maria, Marica, Teresa, Edda, Rosina an Ernesta. Potle so šli vsi na Luža, kjer so društvo Rečan an ko-mitat Hostne napravli pasto an slaščine za vse. Paržgal so Kries an piel do pozne ure. Potle so se varnil dol h Hlo-diču, kjer so govorili o starih navadah za Sv. Ivan (bejak... roze... rosa...) Tle na varh križ svetega Ivana, ki se obiese nad vrata od hiše an od hlieva na viljo svetega Ivana. Tle par kraj, naši domači obartniki (artigiani) an rock-band naših mladih, ki so parpomagai, de dnevi za Svet Ivan od Huma do Kolovrata so bli še buj posebni an lepi Svet Ivan od Huma do Kolovrata, posebni dnevi an noči za vse nas •'v/. -IM1III iljT] Četrtek, 26. junija 2008 bi si ogledali glavne zanimivosti: Baziliko Sv Marka, Campanil in Doževo palačo. In že je bil čas za kosilo. Ko smo si napolnili želodčke nam je ostalo še nekaj časa za ogled Campo dei Mori, Il ghetto degli ebrei in Lista di Spagna. Napočil je čas, ko smo se morali posloviti od lepih Benetk, ki so nas očarale z golobi, kanali in raznovrstnimi trgovinicami. Okrog štirih popoldan smo se vsi izmučeni odpravili na železniško postajo, kjer smo se zahvalili gospe Lorenzini, ki nam je tako prijetno in simpatično razkrila marsikatero skrivnost tega magičnega mesteca, kot npr. kdo je bil Toni Rio-ba ali kdo so bili I Mori, kaj je II ghetto, kdo je bil Col-leoni, katero vlogo je imela La Scuola Grande di S. Marco, kakšno funkcijo ima trajekt danes v Benetkah, kaj je Fontego, zakaj se tako imenuje II Ponte dei sospiri in veliko več. Pozdravili smo gospo Lo-renzino in polni vtisov ter malih spominkov za naše domače zasedli udobna mesta na vlaku, ki nas je po isti poti odpeljal nazaj v Čedad, kjer so nas ob 19.00 uri pričakali starši. Učenci 4. razreda dvojezične šole Špeter Razkrivali smo lepote in skrivnost ene izmed najbolj slikovitih mest Italije Učenci 4. razreda dvojezične šole na izletu v Benetkah V petek 23. maja smo se učenci 4. razreda osnovne dvojezične šole iz Spetra udeležili enodnevnega izleta v Benetke, eno izmed najbolj slikovitih mest Italije. Iz Čedada smo se z vlakom odpeljali okrog 7.30 in po dveh urah končno prispeli na postajo Sv. Lucije v Benetkah, kjer nas je čakala gospa Lorenzina, da bi nam razkrila lepote in skrivnost tega mesta. Čeprav je bilo nekoliko oblačno in občasno deževno, so Benetke sijale v vsej svoji lepoti: številni romantični mostovi, prelepa arhitektura hiš, ki slonijo na lesenih kolih in so tik nad morjem, trgi polni letečih golobov, slikovite gondole, ... Najprej smo se podali peš med kanale in ozke ulice, čez Lista di Spagna, Rio te-rà S. Leonardo, Campo S. Marcuola, Strada Nuova, vse do mostu Rialto in spotoma doživljali utrip življenja v mestu na vodi. Pri Rial-tu, kije najbolj znan most v Benetkah, prvotno lesen nato pa kamnit, se nam je pogled odprl na Canai Grande - najlepši kanal v Benetkah, ki ga obdajajo čudovite palače in se vije čez središče mesta in ga tako deli na dvoje. Nato “hop” na trg Sv. Marka, ki je osrednji trg v Benetkah, kjer smo se zadržali nekaj več časa, da Venezia è... Venezia è bella, come una stella. Venezia è colma di persone felici, come veri amici. Venezia è in mezzo a una laguna, come se fosse una piuma. Venezia è come una gondola ondeggiante, sul mare giunte. Venezia è come un piccione, alla ricerca di persone. Venezia è graziosa, come una rosa. CLASSE QUARTA Otroc so vsi ta za mizo sedieli an južnali. Tist dan Valentina je hitro vse sniedla, antadà kar nie viedla vič, ki dielatza se omotit, onà, ki nie maj zmieran, se je zbutinala ta spried pledenco, se jo je sliekla an začela norčinat z njo. Pried je nar-dila nieke zavuojke z rokavami, an potlè ki jo je tarkaj ovijala, jo je pa vso zagutila. Nje pledenca je bla rafala na bala za metat v luht. Saj ta par nji gre vse po luhtu ... Valentina je adnà arzpitna čičica, ki hode v šuolo, kjer jest učin, dol v Laškem. Za nje pet liet življenja je zaries zlo pametna, puno radovied-na an adnà velika velika naguojba! Kušt jo prenaša! Takuo, ki je kuštna, je an liepa: ima plave oči an Mondaste lase, ki so vič krat spledene tu kiticah. *fas J)o/r?aàJ JkzAf 200% Luisa Battistig: Vsak dan... Popudan, kar je tiela nazaj oblieč pledenco, jo nie znala odrešit, od-gutit, odvit. Antadà onà, ki je ku živanit, je parletiela smehe blizu menè an me je vargla nje zariešeno pledenco, ku kar se varže balo an de te drug jo muore ulovit. Takuo, ki mejo je metala, mejejala: "Disladrosimi." Niesan poznala tiste besiede, pa san zastopila, de onà me je spre-guorila v svojin liepin maternin izi-ku. Ji je bla uteklà tista besieda po laško ... Tist moment smo ble kupe samé jest an onà. Jest san se usednila na nizko kandrejco od otruok an san jo lepuo pogledala tu oči. Ku mali škratje stala pred mano an se smejala! Nič ji niesan odguorila, čeglih, prou za prou, san jo moglà pokre-gat za kuo je bla zvila, prerutiala, vederbala tako lepo pledenco. Če Valentina je bla moja hči, san ji bla lahko jala glih takuo ku ankrat, ki so nati guorili: "Ah! Si pa namest bugiaja!" Pa tista čičica, ki vsegà zna, ten-krat je bla zganila, s tisto besiedo, moje narbuj glaboke spomine an misli. Kar jest sati bla mikana ku onà, niesan znala šele guorit po taljan-sko ati na mojo parvo šuolsko lieto vse naše domače meštre so dielale na pravo napuošto za nas na zasto-pit. Doma vsi otroc smo guorili sa-muo naš materni izik. Valentina zraste an sama bo zastopila, de taljanski izik niema take lepé, posebne al pa podobne besiede, ki povedo tiste, kar samuo domači izik zna dopoviedat. Pomislin, de vsak dan bi imieli, vsi mi, se vič potrudit za guorit naš domači izik, ki je paršu donašnji dan takuo zapuščen po naših hišah Vsak dan bi imieli jubiti svoj izik ... de na ostane ku an saromak, ma de rata tista živanit brez meru, brez konca ... Luisa Battistig Četrtek, 26. junija 2008 Gor nad Topoluovem na drobna brieza stoji Usadih so jo na pohodu čez namišljeno črto Zdrava, mlada brieza Na vrhu brega ena brieza stoji kot tisoč diamantu se pod soncam lašči. En vetrič iz perij ji otresa roso, ki hladi travico, ki rase pod njo. Na vrhu gnezduje veseli slavic, ki slavno jo poje kar sonce gre v pič. Začuden jo gledam ne daleč od nje, kjer mir mi ponuja in zdravo veselje. Aldo Klodič La Pro loco Val Resia cerca tre volontari Sulla Gazzetta Ufficiale (n. 44 del 6 giugno 2008) sono stati pubblicati i bandi 2008 per la selezione di ben 34.104 volontari da impiegare nei vari progetti di servizio civile in Italia e anche all'estero. Alla nostra regione spettano 166 volontari che verranno impiegati, a partire presumibilmente da novembre, in svariati progetti che toccano diversi settori: l’assistenza, la protezione civile, l’ambiente, il patrimonio artistico e culturale, l’educazione e la promozione culturale, oltre al servizio civile all’estero. Anche le Pro Loco della nostra regione, coordinate dall’Associazione regionale fra le Pro Loco del Friuli -Venezia Giulia, ormai da qualche anno, partecipano al Servizio Civile con la realizzazione di validi progetti di promozione culturale e turi- stica portati avanti dai giovani volontari. Per quest’anno la Pro Loco Val Resia è alla ricerca di tre volontari che saranno impegnati nello sviluppo della terza fase del progetto denominato “La montagna friulana: borghi, percorsi e leggende”. Questa importante offerta formativa e lavorativa è indirizzata ai giovani della valle che, grazie a questo bando, avranno la possibilità di collaborare con gli altri volontari della Pro Loco. L’impegno richiesto ai volontari sarà di trenta ore settimanali distribuite su sei giorni e comunque concordate con Luigia Negro, figura referente del progetto. Ai ragazzi coinvolti spetta un compenso di € 14,46 netti giornalieri, per un totale € 433,80 netti mensili, la durata del servizio è di dodici mesi. Za spoznavanje slovenskih planincev doma in po svetu Svetovni slovenski kongres - Slovenska konferenca v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom v dneh od 26. do 29. junija na Bledu in še v drugih krajih po Gorenjski pripravlja prireditev o slovenskem planinstvu po svetu. Uvodni predavatelj Peter Skvarča iz Argentine, eden največjih strokovnjakov za ledenike na svetu, bo spregovoril o gorništvu in slovenski identiteti, srečanje bo seveda tudi priložnot za seznanjanje z zgodovino slovenskega planinstva, tudi tistega na tujem ter za predstavitev smeri in gorske vrhove po svetu, ki nosijo slovensko ime. Na okrogli mizi bo poudarek na pomenu varovanja vrednot gora. Namen konference je tudi prispevati k spoznavanju in povezovanju planinskih organizacij iz sveta s sorodnimi organizacijami v Sloveniji. V okviru konference bo na ogled razstava: Slovensko planinstvo na tujem. Prikazali bodo tudi izbrane najdragocenejše filmske zapise slovenskih gorniških podvigov. La Stazione di Topolò giorno per giorno SABATO 5 LUGLIO ►► verso le cinque della sera apertura e incontro con gli artisti ►► tTime 17.58 Juljova hiša: aperitivo con l'Ambasciatore d'OlandaJan van derPloeg Grip n° 242_243_244_245, inauguratone wall painting ►► Vod-Glasovi Ritratti di penna, Immagini fatte di parole donate da Ludano Paronetto ►► prima del tramonto Introduzione alla Paesologia con Franco Arminio, a cura delTIstituto di Topologia diTopolò_Zavod za Topologijo iz Topolovega ►► dopo il tramonto La Battaglia del Potok dagli archivi di Kassel una pagina inedita della Topolò medievale di Corrado Della Libera, con Claudio Moretti, Paolo Mattotti, Paolo Sacco ►► a seguire concerto d’apertura de LesTambours de Topolò DOMENICA 6 LUGLIO Senjam, testa tradizionale del paese ►► nel primo pomeriggio: musica tradizionale ►► nel tardo pomerìggio, Juljova hiša Dalla Beneda alllstria attraverso paesaggi di confine Viaggio da Topolò ad Abitanti / Potovanje izTopolove v Abitante di Gianfilippo Pedote e Leonardo Gervasi, Piero Zanini e Renato Rinaldi, Hanna Preuss, Roberto Aita, Alba Zanini ►► podlatnjakom Riflessioni sulla Paesologia di Franco Arminio ►► all’imbrunire Clandestinità. Incontro con il regista Jan Cvitkovič ►► a segare Mala apokalipsa, un film di Alvaro Petricig, la storia e il presente di Cisgne LUNEDI’7 LUGLIO ►► al tramonto, Juljova hiša Gregoriano e altre linee, concerto per contrabbasso solo di Giovanni Maier ►► fino a notte fonda Divagazioni sulla Paesologia di Franco Arminio ►► versole sei della sera Progetto Kodeijana _ Appunti dalla Schiavonia / Zapiski iz Schiavonie un libro scritto a Topolò e presentato da Drago Jančar ►► dopo il tramonto Thierry Toscan presenta: Ilventofailsuogiro-backstage ►► nella notte, Juljova hiša Riabitare e risuonare _ Ricerca musicale e improvvisazione come modi dell’abitare. DOMENICA 13 LUGLIO ►► alle dieci, cajfi in piazza, poi passeggiata verso il confine lungo il sentiero Neiwiller II DA MERCOLEDÌ’A DOMENICA Emptyhouses Cantiere di danza contemporanea per bambine_i con Barbara Kanc MERCOLEDÌ’9 LUGLIO ►► all’imbrunire Lo zio Sem e il sogno bosniaco, un documentario di Chiara Brambilla ►► dopo Lo vedi questo?, una video promessa di Pif e una testimonianza GIOVEDÌ’10 LUGLIO ►► al tramonto, Juljova hiša Live cuckoo session+mosquitoes interactions improvvisazione acustico visuale di Cian e Cosimo ►► a seguire, sempre h Da tre posizioni fotografie di Roberto Aita, Patrizio Esposito, Martino Nicoletti DA GIOVEDÌ’A SABATO LAmbasdata dei Cancellati propone Vedere l’occupazione, fotografie e video amatoriali dal Sahara Ocddentale a atra di Patrizio Esposito _ Gaza dty, video di Armin Linke VENERDÌ’11 LUGLIO ►► vaso sera Musica in cucina _ dalle cudne dd paese, concerto di People from thè mountain Vod-Glasovi incontro con lo scrittore Giacomo Scotti _Unplugged BK-evolution in concerto, la nuova musica popolare della Benedaper vod e strumenti ►► tTime 23.23 sculptrice v.t[opolò] una installazione strumento per scolpire lo spazio di Sofia von Bustorff DA VENERDÌ’A DOMENICA Il sogno di una cosa Operai dall’Italia verso la Jugoslavia di Tito audiodocumentario di Andrea Giuseppini a cura de II Narratore SABATO E DOMENICA per gli abitanti e gli ospiti della Stazione Il dono dello shiatsu, Assodazione Arti per la Salute di Trieste SABATO 12 LUGLIO ►► verso sera Musica in cudna_ dalle cucine del paese, concerto di People from thè mountain ►► nej Emptyhouses esiti del cantiere di danza con Barbara Kanc e i bambine_i della Postaja ►► vaso le cinque della seta in Chiesa Liske Deklice _ concerto di musica sacra del Coro femminile di Lig - Slovenia ►► aU’imbnmire Passi nel silenzio al tramonto del 10 Tammuz 5768 nei pressi dell’antico Cimitero ebraico. Di Davide Casali, Aulo Guagnini, Niccolò Steffànini ►► al cinema Il passaggio della linea un film diretto e presentato da Pietro Marcello, un viaggio notturno sui treni italiani ►► tTime 23.00 Ana Ligia Mastmzzo Parole nel vento _ opere di Marta Lambertini, Rainer Bischof e Carla Magnan per flauto, voce e strumenti DA MERCOLEDÌ’A SABATO Meglio unTambour domarti... Cantiere di percussioni da strada diretto da Les Tambours de Topolò MERCOLEDÌ’ 16 LUGLIO ►► dal pomeriggio Un metro quadro di Topolò fotocatalogazione di ciò che sfugge, unopera di Rocco Osgnach ►► all’imbrunire Farcadice Diari di Viac: Canada un documentario di Carlo Della Vedova e Luca Peresson GIOVEDÌ’17 LUGLIO Unikum ( Universitàtskulturzentrum) Klagenfùrt presenta ►► al tramonto presentazione della guida Die letzetn taeler _ Le ultime valli 24 escursioni attraverso paesaggi culturali di G. Pilgram, W. Berger, W. Koroschitz, A. Pilgram-Ribitsch ►► a notte concerto di Extra3, trasgressioni musicali dafl’Ararat alle Giulie ►► alla mezzanotte Live duo improvvisazione elettroacustica di Renato Rinaldi e Stefano Pilia DA GIOVEDÌ’ A SABATO I limiti esistono. Inutile negarlo un gioco per ridere seriamente, cantiere per bambini di Giuditta Nelli VENERDÌ’18 LUGLIO ►► versosela Voci-Glasovi incontro con i poeti Stanka Hrastelj, Ivan Crico, Marina Moretti ►► dopo il tramonto Postaja Topolove 2007_un documentario di Leonardo Gervasi ►► a segnie Mappatura del panorama sonoro dieci giorni di esplorazioni acustiche del territorio, concerto di Maxim Shentelev DA VENERDÌ’ A DOMENICA Storia di una donna die guarda al dissolversi del paesaggio videopoesia di Antonella Bukovaz, musica di Theo Teardo, video Leonardo Gervasi SABATO 19 LUGLIO ►► EU-foria Videoconfessionale, peccati di confine raccolti da Anja Medved e Nadja Velušček ►► verso le cinque della sera Cascata Stamorčak Sumi, il silenzio dd Bosco _ per due contrabbassi, clarinetto contrabbasso e strumenti ad acqua. Con Tomaž Grom, Michde Spanghero e Ugo Boscain ►► dopo il tramonto The Hospitality of Birds un progetto di Teho Teardo ►► con le stelle in cielo Suite in C diTerry Riley _Topolovska Minimalna Orkestra diretta da Antonio Della Marina e Michele Spanghero DOMENICA 20 LUGLIO ►► al risveglio, Pochi si svegliano a quell’ora presso una sorgente, un’opera di Sai Hua Kuan e Wang Ruobing ►► nel tardo pomeriggio La vita non fa rumore riflessioni in parole e musica di Gian Luca Favetto ►► a segare My Favorite Topolò concerto-performance per saxofono, topolò sounds e live electronics di Massimo Falascone ►► dopo il tramonto presentazione in anteprima film “Il Divo” di Paolo Sorrentino. Prima esecuzione assoluta, musica di Teho Teardo Teho Teardo chitarra,electronics _ Martina Bertoni - violoncello Nei 15 giorni di Stazione trasmissioni da Tdetopolò, a cura di Leonardo Gervasi della colonna sonora del Na pohodu čez namišljeno črto iz Topoluove-ga, gor čez Briezo, ta-kuo ki smo zadnjič pisal, je biu tudi obred. Usadili so tri brieze, v ko-ranine od vsake so di-jeli staklen-co s poezijo an pismom za bodoče generacije. Aldo Clodig je za tolo parložnost napisu to-lo pesem: Je bielo obliečena kot mlada noviča v nebu, za krono je ‘na siva maglica, Kronaka jOHOJ 195 3 - bìw aii - fàmosty, Ira - l)ìw aura - valili - wóxyntk, àiy a - mù 796no diklo, fe ya-à-uéila stàt brez-jjèst. Àiy mo-à-zaééla-dajàt wsdkL-ddil po-millo jjèst, an wsàkb-dàii mài), db tókwo à pyàlwò, 797 db mo-njé-dajàla-nbò. 3iy tàkwo m»-màlo-dnì a stàw; potlà 798 3-zóbu besjédo, njému» vy -ywarìt. Tiskràt dfkla a-£là pó-moàè, 799 di-ji - 8tèr teštament. Kàr so - pjšli možjd, à - zacéw - kazàt tjé-u 800-dfklo, dà onà - 3 kàwàa, kb uà-mòre ywarìt. Tiskràt dlkla a - jàla, db «sàda mb - pùS6a menè geyà - blaywó». An tdkwo so eoi stwórlb teStamènt dfklb. Aij fàmoSty à - umrù za lakoto, potlS-ià ya-a-blà-nawàdbla stàt brez - jjèst. 6. 802 3-biw dàii, kà-jimù dneyà-kogà, àry ya- a - tù- nawàdbt stftt brez-jjèst. Db tàkwo donàs mo-njédaw- jjèst, jùtre mo njédaw 80Sjjèst. Kòp sa-à zaòéw-smejàt tàm-py-jàslbx. Db tdkwo mo-à-j eoi-živiw (mo-à-àivlw) ósary-nì; poti?) mo-à-krepù, Potlà mè8 a-jàw: «Sbdà, kb sa-bìw-nawédu stàt mwoj-kòg, à-ukrepù». *) 805 9-bìw dàij-ojà, kà-a-jimù no-xjàr. An tàle xjì njé-tjela 806nìò-djélat. Àipi 3-bì\v-piàù am-pwóp na snfibo; ma gé-ojà mò-jo 807-njétu-dàt; a-jàw, db jlma no-pèjo. Pwóp ya-o-upraSù, db soekbtaro pèjo jtina. ljé-ojà a-jàw, di» nfje djélat. Pwóp a-jàw, db «èst-jo - wzànibp, če njóma dl'tiye pèje». Àiy ja - wzèw àiy jo - à pejù damù. 809 Jó - a - pypejù damò, àipi njé - tjéla djélat nič. 810 tje-mòl a-§à na - djélo; àn 3 - pršil danili, li ài' a-blwò nwój, 811 an à-póupraSù geyà mStf, di» to-5-djélala. Màt mo-à-povjédala: 8i2«saiy-djélala twóle àn to-drilye. Ó11 - 0 - ponpraèù, db 6 m/s 4 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 29. JUNIJA Ažla (kjer so fabrike) Q8 Čedad (na poti pruoti Šenčurju) Agip Čedad (blizu Tre pietre) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 27. JUNIJA DO 3. JULIJA Podboniesac tel. 726150 Čedad (Fornasaro) tel. 731175 - Trbiž 2046 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Sriednje: do 29. junija - Prapotno: do 29. junija Premarjag: do 29. junija Miedihi v Benečiji v torak an petak od 17. do 18. doh. Maria Laura 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14. doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. doh. Lucio Quargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak, sriedo an v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 petak od 15.00 do 15.30 doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, to-rak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19. Čarnivarh: v torak od 14.30 do 15.30 doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak od 15. do 15.30 v petak od 11.30 do 12. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11. doh. Maria Laurà Sriednje: v torak an četartak od 11.30 do 12. Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do špitala “za pre-lieve", je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 708614). Pri- doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 dejo oni na vaš duom. Sovodnje: v četartak an petak od 11.30 do 12.30 CUP - Prenotazioni telefoniche visite ed esami 800 423445 RSA - Residenza Sanitaria Assi- doh. Tullio Valentino 0432.504098-727558 Špietar: v pandiejak, četartak an saboto od 9. do 10. stenziale (Ospedale di Cividale) 0432 708455 Centralino dell’ Ospedale di Cividale 0432 7081