213. številka Ljubljana, v ponedeljek 18. septembra. XXVI. leto, 1893. SLOVEMSKI MARU Izhaja VBak dan zvečer, izimai nedelje in praznik«, ter velja po poŠti prejeman za avstr o-ogersk e deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden nacHcr. 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jcden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ♦> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. Dpravnifitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Demonstracija za demonstracijo. Duhovit motritelj mejaaroduih odoošajev in točen poznuvatelj političnih nraerij v Evropi izrekel je pred kratkim krilate besede: „Evropski vzduh je zopet prenapolnjen z elektriko* in vsi politični krogi 8o mu glasno pritrjevali, kažoč pri tem na razne dogodbe v minolem poletju, Bosebno pa na velike vojaške vaje, močno podobne političnim demonstracijam. Te vaje so se vršile v najbolj eksponiranih krajih Evrope, na zapadu in na vzhodu, v Gališki in v Alzaciji, v ruski Poljski in ob francoski meji proti Nemčiji. K ruskim manevrom bo bili povabljeni odlični francoski častniki, k francoskim zopet znameniti ruski generali. Avstrijskim vojaškim vajam v Gališki in seuzačnemu govoru cesarjevemu se pripisuje poseben političen pomen; reklo se je naravnost, da cesar ni pohvalil Poljake samo iz ozirov na notranjo politiko, ampak še posebno iz ozirov na uuanjo politiko in glavni list galiških Malorusov je celo vedel povedati o bližajočih se preimeoitnib unanjepolitičnib komplikacijah, kar morda ni tako neosnovano, kakor sodijo nekaterniki. Skoro ob istem času vršile so ne v Alzaciji in v Lotaringiji nemške vojaške vaje. Policijski aparat, ki zlasti v teh dveh deželah izborao funkcijonira, preskrbel je nemškemu cesarju in odličnim njegovim gostom sijajen vzpre-jem, kateri je nemškim listom dal priliko raztrobiti po vsem svetu, da so Alzačani in Lotarinžani zadovoljni s svojo uho'Jo, da so se odrekli vsem nadejam na združenje s Francijo in opustili vse na to mereče delovanje. Vrh tega so dobile nemške vojaške vaje še poseben, naravnost provokatoričen pomen, ker ue jih je udeležil italijanski prestolonaslednik. Zgovorni nemški cesar izkoristil je navzočnost italijanskega kraljeviča, da je v raznih na-pitnicah grozil svojim nasprotnikom in rožljal z orožjem iu čuteč se nepremagljivega pozabil celo na imendan ruskega carja na obligatno napitnico, ka-keršno je naš cesar svečano izrekel v Boros-SebeBu. To so izvestno znakovi, ki kažejo, da je evropski vzduh reB prenapolnjen z elektriko. Ostre besede nemškega cesarja in njegovo vedenje na LISTEK. Beli g rad. Od Sifije čisto različen je Beligrad, največja jugoslovansku prestolnica, kise tudi ravno zdaj preustroja iu spreminja v čisto evropsko mesto. Že položaj Belegagrada je neizrečeno ugodnejši od Sofijskega iti postal bode še ugodnejši po uravnavi dolenje Donave, ko bodo mogle največje ladje ploviti celo do izliva Save in do Zemuna. Mesto se razprostira po zadnjem odrastku Šumadije, ki so steza od Avale, poslednje njene visočine, valovito prav tik do Donave, tako da sta reki Sava in Donava prisiljeni oviti se okoli tega odrastka, ki doseza 126 m nadmorske višine. TX se vzdiga torej 53 m precej strmo nad reško gladino in vrhu njega Bsedi" Btari grad, nekdanja turška trdnjava in „ključ Ogerske". Sedaj ho utrdbe sicer zapuščene, ker nimajo nikakega pomena več; ali poBlopja v gradu služijo še veduo vojaškim nameuom (vojaško zapovedništvo, kadetna šola itd). Poleg tega, se nahajajo tu tudi državne ječe za večletne kaznjence, ki nosijo verige na nogah. Tu je tudi takoimenovani „rimski vodnjak", to je okrogel jamic (Scbacht) doli do reške gladine, v katerem se zbira toliko vode, da bi je ue zmanjkalo niti pri imendan ruskega carja, kakor tudi neprikriti, pruvo-katorični namen obiska italijanskega kraljeviča, vse to je prouzročilo, da je ruska vlada, pustivSi na Btran vse obzire, prav tiste dni oficijelno napovedala prihod ruskega brodovja v Toulon. Da je Francija to nazuanilo kot odgovor na nemško-i ta-lijansko provokacijo pozdravil« z največjo radostjo, o tem smo Že o drugi priliki govorili, sicer pa kažejo to tudi velikanske priprave za vzprejem ruskih gostov. Toda obisk ruskega brodovja v Toulonu ni samo naperjen zoper Nemčijo in Italijo, oziroma zoper trojno zvezo, to ni samo sijajna manifestacija rusko-franco8ke politične solidarnosti napram evropskemu miru baje nevarni trozvezi, ta obisk ima še drug in to jako velik pomen. Nemški listi so koj napovedali, da bo trojna zveza na Toulonske dogodke odgovorila na primeren način. Kakov bode ta odgovor, ni še znano, a razen Nemčije se je oglasila tudi drŽava, ki se je doslej Se precej dosledno držala nevtralno, namreč Anglija. Odposlala je večje brodovje v Sredozemsko morje, da obišče nekatere italijanske pristane in tako do-kaže italijansko-angleško solidarnost. AugleŠka je v titrahu za svojo nadvlado v Sredozemskem morju, boji se, da bi rusko brodovje, ki oBtane stalno v tem morji, zamogln podirati zajedco » Francozi tudi angleško gospodarstvo v Egiptu, kakor že dela v Sijarau, v Indiji in drugod in v ta namen je priredila malo prutidemonstracijo. Nemci so iz naznanila o tem obisku angleškega brodovja takoj izvajali, da se bo Anglija približala tiojni zvezi in se je morda popolnoma oklenila. Stari poznavalec angleške lokavosti in sebičnosti, Bismar:k, je to misel takoj zavrnil in svojim rojakom dokazal, da bo Anglija kvečjemu izkoristila trojno zv?zo, da jej brani njene interese, da pa ne bo niti s )rstom genila, ako bi interesi trozveznih držav priši v nevarnost. B >tli temu ž ■ kakorkoli toliko vidimo vsi, da se vrate po celi Evropi denonstracija za demonstracijo. Ako še upoštevamo, kako mogočno se ob-orozujejo vse prizadete držav«, kako množe vojske in brodovja, kako delajo noe pristane in uvajajo nova orožja in streliva, poterj moramo priznati, da najdaljšem obleganji. Z gradoo je zvezan tudi mali del atHrega mesta, ki se iinhja mej starim ozidjem. 'A gradf.kega roba pregleda e vso sotočje Save iu Donave ter uživa bo najlepi razgled na Zemun, ki ima še čiBto majhna hiše izvzemši novo realko) in prav tiho ulice. JuŽuo od grada razprucira se najlepši Beli-grajski ponos, to je javni hi k Kale megdan, to je trdnjavsko polje (glac» na katerem je izročil turški paša leta 1863 trdnjaske ključe srbskemu knezu Mihajlu. Nattadi bo piv lepi, poti umetno izpeljani in rastline dobro gosne zlasti v zahodnem delu proti Savi. Odtodi se užia skoro tako lep razgled, kakor z grada Batnega. Ravno sedaj zboljšu-jejo tudi vzhodni del parka iuoapravljajo sredi njega umetni vodoskok. Tu je zbidišče in najživahnejše ftetališče vse imenitne gospo* Beligrajske in kdor koga išče, najde ga proti *čeru gotovo v Kale-megJanu. Pravo mesto vleče so d Kaleinegdana proti jugu kakor na kakem polotcu do počezne doline, kjer se začenja predmestje VrSar. Od začetka vodita dve vzporedui ulici proti jug, ki se pa kmalu zje-dinite na podolgastem trgu e raz i je, kjer stoji lep bronast spomenik kneza lihajla. Ta trg se počasi zoži v ulico, ki vodi nimo kraljeve palače navzdol proti omenjenemu ptdraestju Manjšo ulice je mejnarodno razmerje Bilno napeto, da je „evropski vzduh prenapolnjen z elektriko" tako, da zamore vsak hip šiniti iz njega iskra in zanetiti ogeuj. Sedaj nista več samo alzaško-lotarinško in bolgarsko vprašanje na dnevnem redu, pridružila so jima je še cela vrata drugih kočljivih vprašanj, egiptsko, norveško-švedsko, indijsko, notranjeazijsko in vsa ta vprašanja postajajo čedalje bol) pereča. Kvropa bo skoro razdeljena v dva tabora in vedno bolj pogostoma se sliši klic: Bolje vojska nego oboroženi mir. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 18. septembra. Izjemno stanje v I*rayi. Nemški listi poročajo sedaj z velikim veseljem o najmanjši dogodbici, ki se je primerila na Češkem in ker je to levičarjem koristno, če misli svet, da se res dan na dau zamahujejo cesarski orli in prirejajo demonstracije, zato pretvarjajo nemški novinarji vsako muho v slona. V tem oziru se oficijozni listi nič ne razlikujejo od drugih, ampak obrekujejo Mladučebe in češki narod kar se da, misleč, da bodo vsled tega pridobili na svojo stran še tiste prijatelje, kar iili imajo Mladočehi v Avstriji, in zapeljali inozemstvo, da bi odobravalo naredbo grofa Taaffea. Tako u. pr. prinesel je Pariški „Tempa" članek zoper Mladočehe in ta očivid™ v Dunajskem Pressbureau spisani članek prelagajo in priobčujejo VBi nemški listi, dočim o tej isti stvari jiisun h člankov drugih Pariških listov niti ne omenijo, ker ti sodijo malo drugače kBkor BTempsB. — Poročil o demonstracijah in izgredih v Prsgi in sploh na Češkem torej ni smeti doslovno verjeti, ampak pri čitanju takih vestij je vedno pomisliti, da se Nemci še nikdar niso pošteno borili zoper svoje nasprotnike ali vedoo radi posegali za nemoralnimi sredstvi, zlasti pa so vselej in povsod operirali z lažjo in obrekovanjem. — Kakor smo že javili, naznanili so razni listi, da mislijo Mladočehi izstopiti iz državnega zbora. Pozitivnega se nič tie \e, zakaj mlado-češka glasila niti besede ne spregovore o tem. „11 hi h Naroda", ki se z Mladočehi niti sedaj ne bori tako, kakor z nasprotnikom, ki ima zvezane roke, očita poslancem, da hočejo odvaliti od sebe odgovornost za vse, kar se je že in kar Be še bo vodijo potem vzporedno z glavno, ali pa se iztekajo v njo od vseh strani j kakor zvezdni žarki. Najži-vahnejša mej stranskimi ulicami vodi od izliva Save ob desnem bregu te reke mimo jiristana in kolodvora navzgor proti glavni ulici. Druga tej podobna Široka ulica (Dušanova) potegnjena jo ob Dunavskem bregu in obeta postati jedna najlepših Beligrajskih ulic. Beligrad ima zdaj že čisto evropsko lice. Le na severovzhodni strani, tam kjer je stalo staro mesto za Časa turške vlade (tam je bila tudi rojstna hiša Dositeja Obradov ća), zapaziš tu pa tam Se kuko leseno kočo v strani od novo trasiranih ulic, in celo v glavni ulici moli še par hišic čez stavbeno črto na ulico ven. Ali ne bode trajalo mnogo iu tudi ti „o*tankiu bodo izginili. Vse ulice so sedaj urejene, večiuoma premočrtne in zadosti široke, da ne ovirajo nikjer še tako živahuega prometa. Glavno ulico je bilo treba zravnati, to je na Terazijah mnogo znižati, kajti tam je bil mal hribček z ribnjaki, kjer so nekdaj pitke (race) streljali, in po regulaciji ostal je prag marsikatere hiše za tri, štiri stopnjice nad sedanjim tlakom. Druge ulice je bilo treba vzdigniti in tako sto 6 mnoge hiše precej nizko pod cesto, n. pr. sedanja zgradba narodne skupštine. Tako Bpominja sedaj jedino le Se hrapavi ulični tlak nekoliko na vzhodna mesta. (Konec prib.) zgodilo češkemu narodu na škodo, zmernejša .Politika- pa samo svetuje, naj mladočeški poslanci nikar sedaj ne izstopijo, Češ, da jim je braniti naroda češkega najvitalnejše interese, da se jim je po tezati za razveljavljene izjemnih naredeb in preprečiti Plenerjev jezikovni načrt ter vladno novelo o delitvi sodnih okrajev. — Sploh se sedaj v vseh političnih krogih ugiba samo to, kako se bode izrekel državni zbor, čegar privoljenje za odrejeno izjemno stanje mora vlada zaprositi kuj v prvi seji, Zlasti levičarji štejejo glasove in računajo, da vlada ne more dobiti za svojo naredbo potrebne večine, Če jej ne pomagajo levičarji. Namen tem računom je razviden iz pisanja raznih listov, ki zahtevajo od voditeljev nemških levičarjev, naj tirjajo za svoje glasove kolikor mogoče veliko plačilo, najbolje poljsko-nemško alijaoco. Ali bo vlada res morala o tej priliki zopet približati se levici in jej koacedi-rati to, česar doslej ni hotela, ne vemo, samo v tem oziru se levičarski listi motijo, ako menijo, da bodo slovenski poslanci glasovali tako, kakor jim veleva srce. V tem pogledu mislimo v vsi ponižnosti in sklicevaje se na obilne prežalostne skušnje, da bodo slovenski poslanci najbrž tudi to pot poslušali ne glas srca in razuma, ampak glas — Hobenwartov. Vojaške vaje na Oyers7cem. Te dni se začnejo velike vojaške vaje okolu malega a zgodovinsko znamenitega mesteca Kiaka. Pri teh vajah vršilo se bo vse, kakor v vojski. Poveljnika sta podmaršala Schbnfeld in Reiuliin-der, tista, ki prideta v slučaju vojne prva v poštev kut poveljnika. Vojaki streljali bodo z brezdimnim Binodnikom, tudi dovažanje hrane in municije vršilo se bode na nov način prav kakor v vojski, vrh tega pa bo morala tudi južna železnica dokazati, v katerem času in koliko vojaštva more prepeljati s svojim voznim parkom. Te vojaške vaje pa ne bodo eaino militarnega pomena, nego tudi kolikor toliko političnega. Zbralo se bo namreč okolu našega cesarja mnogo odličnih zunanjih gostov, tako nemški cesar, saški kralj, mnogo nemških priucev in angleški princ ter vrhovni zapovednik atigleške vojske vojvoda Connaught. Nekateri listi bo iz tega, da pride vojvuda Connaught v Kisek, sklepali, da se Angleška približuje trojni zvezi, kar pa so tako angleški kakor drugi poučeni listi odločno demontirali. Vn;i 11 je države. Srbske vesti. Ko je kralj Aleksander iznenada obiskal Topolo in okitil grob prvega Karagjorgjevići, raznesel se je glas, da je to znamenje mej Obrenovići in Karagjorgjevići doguauega porazumljenja. Princ Peter Karagjorgjevič je to vejt izrecno dementiral, kralju Aleksandru pa se za ta dokaz pijetete brzo-javuo zahvalil. Vse kaže na to, daje kralj Aleksander storil ta korak iz lastne inicijative, da si pridobi naklonjenost tistih državljanov, ki so še vedno udani naslednikom prvega Karagjorgjevića. Takisto je kralj v povzdigo svoje popularnosti obiskal in okitil spomenik hajduka Veljka v Negotinu. Ta teden ae vrne kralj 8 potovanja zopet v Beligrad. Položaj v Braziliji. Revolucija v Braziliji traje že skoro leto dnij. Ustaši so pridobili vedno več terena, se polastili najprej nekaterih mest, zasedli potem razne provincije in zvabivši na svojo Btran del republičanske vojske in večino vojnih ladij napadli glavno mesto. Bombardiranje traje že več dnij. Dasi javljajo oficijelni telegrami, da ni doslej nič škode, in da ustaško brodovje ni ničesar opravilo, je vender predsednik republike z vso njemu udano vojsko zapustil notranje mesto in se umaknil v trdnjavo Santa Ana, kjer pričakuje napada ustašev. Babia in Pernam-buko sta se udali ustašem in isto tako vse trdnjave v luki Rio de Janeiro. Borba za mento lt o de Ja-neiro je bila tako srdita, bombardiranje tako intenzivno, da so morale v pristanu navzočue tuje vojne ladje braniti imetje inozemcev. Toliko je gotovo, da bo vlada sedanjega predsednika Peixota kmalu mu rala odstopiti in potem 8e lahko primeri, da se Brazi lija zopet premeni v monarhijo. _ Dopisi. Iz l.jnMjHii«. 15. septembra. [Izv. dop.] (»Glasbena Matica*.) Novo šolsko leto je pri čelo. Stariši vpisujejo že prav pridno svojo deco v učne zavode, da zvrše s tem svojo rodbiusko, državljansko, pa tudi — narodno dolžnost. — ,Kam naj pošljem svojo deco v Solo?" to je danes dnevno vprašanje v naših rodbinah, pri katerem navadno prevladuje in slednjič zmaguje utilitarni prin-c|p, — Ker je naš narod eminentno muzikalično nadarjen, imamo vpoštevati pri šolskem vprašanji vsekako tudi glasbeni pouk, ki donese vsakemu primerno nadarjenemu in pridnemu gojencu raz vidno hasen. Slovenski oče, slovenska mati, če imaš de jo, ki ima količkaj posluha in veselja za glasbo, pošlji jo v šolo „GlaBbene Matice", kjer se ti z malimi stroški odgoji v glaBbi tolikanj, da si v poznejših letih morda lahko opomore ž njo, ali pa vsaj prežene čaBih pa časih kako Bitno muho in si razvedri duha. — V Ljubljani je glasbeni pouk toliko razvit in razširjen, kot nikjer drugje in je skoro ob sebi umevno, da se večina dece naobra-žuje v njem. Vsa domača diskusija vrti se tedaj navadno le okolu vprašanja: „Kam?" — „Svoji k svojim!" bodi nam v tem prvo geslo, kajti naše glasbene moči so tolike, da se smemo in moremo dostojno kosati z vsako iz tujine uneseno „ glasbeno učenostjo". V drugo pa je vedno premisliti, da je pouk v glasbenih šolah temeljitejši, nego oni v zasebnem naobraženji. Glasbene šole se oskrbe navadno z najboljšimi močmi, ker to zmorejo po denarnih svojih močeh, pa tudi morajo radi Bvojega dobrega glasu. Nadalje pa stoje pod strogim društvenim, vladnim, pa tudi občim nadzorstvom vsega občinstva, mej tem ko zasebnega učitelja nikdo ne nadzoruje in se mora le-ta le prepogosto uklanjati večkrat neprimernim željam krušnih svojih podpornikov. Skušnja uči, da se je na ta način že mar-Bikak glasbeni „talent" v zasebnem pouku do dobra spridil in da ostane tak gojenec do smrti le reven diletant in mojster skaza, ki Bi kljub vsej dobri volji pomagati ne more. „Glasbene Matice" šola hI .ji danes na višini časovnih zahtev in si je za novo šolsko leto poleg starih, skušenib učnih močij nabavila novega učitelja. Ta je, rodom Slovenec, z izvrstnim vspehom skon-čal .svoj.« uke na Dunajskem konservatoriji in se bo, kakor upamo in želimo, tu popolnem udomačil. — Tako deluje naš zavod v vsakem obziru odlično, n tako odločno na napredek v glasbeni vzgoji narodovi, da že danes po vsem Slovenskem čutimo nje ugodne posledice. — Zato menimo, da je prava dolžnost vsakega rodoljuba in roditelja, da žrtvuje neprimerno mali mesečni donesek za glasbeno vzgojo svojih otrok, ki mu bode svoje dni doueala stoteri plod in sad: „Torej v šolo .Glasbene Matice" z našimi malimi!" —a—. Iz logaškega okraja, 15. septrmbra. Izv. dop] „Slovenski Narod" do zdaj še ni omenil vrlega siua matere Slave, ki je dne 2 t. m. kot žrtva prehlada v 47. letu svoja dobe izdihnil plemenito svojo dušo na kršnem Krasu. Bil je to blagi gospod Adolf Harmel, dekan v Komnu. Pokojnik je bil sin rudniškega uradnika v Idriji. Bogoslovje je študiral v Gorici. Dovršivši je, kaplanoval je v Cerknem, pozneje župnikoval v Šabroljab; pred nekaj leti pa i« bil imenovan dekanom v Komnu pri Nabrežini. Pokojni Harme! je bil blag mož, iskren narodnjak in velik prijatelj glasbe Fanatizma, kateri vlada dandanes me] nekaterimi duhovniki, on ni poznal; bil je fino izobražen, takten mož, ki ni zaostajal za tokom ča*a, pri njem je bil vsak gostoljubno vzprejet, bod si te ali one stranke. Tudi pisalec teh vrstic j' imel srečo priti z dekauom Harmelom v dotiko. Povabil ga je bil, mudečega se v Komnu, „po večerji na kozarec vina." Prišedši v župnišče našel sem )ri gosp. dekanu zbrano lepo družbo gospodov in dan. Gosp. Harmel je postavil na mizo doplar najizbornišega terana, „svojega pridelka", kakor je s jonosom omenjal, ponudil je gospodom fiae cigare damam cigarete, ter potem smo pod njegovim vooUvom zapeli v mešanem zboru. V sobi je bil tudi htrmonij, na kateri smo neka-terniki menjalno igrali Tudi Harmel je igral. Kakor da bi bilo danes, spocinjam se še, kako je z veliko preciznostjo proizvajal težak Fajgljev preludij. Ko sem ga pohvalil, rekelmi je: „Vidite, ta-le harmonij je moje veselje, mija zabava. Čim sem kot kapelan prištedil prvih DO gld., kupil sem ga ter se samouk poprijel ozbilio glaBbe. In kako vztrajno, kako vspešno se je Iarmel glasbe učil, kazalo je njegovo temeljito poznvanje glasbenih pravil; gene-ralbas, kontrapunkt je m imel v mezinci. Omislil si je bil obširno muzikaio biblijoteko, in not, samih klasičnih proizvodov, j imel silno dosti. Harmel je bil izvrsten pevovodja. Povsod, kjer je bival, učil je ljudstvo narodnega letja, posebno skrb pa je imel za cerkveno petje poleg g. Kokošarja bil je Bteber cecilijanstva naGoriškem. Kot predsednik krajnega šolskega sveta v Komnu in kot cerkver. zastopnik v c. kr. okrajnem šolskem evetu Sežanslm, bil je za šolo skrben, prijatelj slovenskega uteljstva, katero je podpiral, kolikor je mogel. Peka pri šolski mladini se je dejanski Bam u■ieležev:, ker je na Komenski Štiri-razrednici v jednem raredu sam poučeval krščanski nauk ter uril šolsko (nladino v cerkvenem petju Njega naj bi si zavzgled vzel marši kater i d uh o v n i k, kiktopivši v okrajni šolski svet kot prededuik, uporablja svoj upliv kolikor mogoče zoper — učitelja! S kratka: dekan Adolf Harmel je bil mož po božji volji, mož po godu našega naroda. On ga ni imel neprijatelja, pač pa so ga visoko čislale osebe posvetnega in duhovskega stanu. Velikansk je bil Harmelov pogreb dne* 4. t. m. v Komnu. Triintrideset duhovnikov ga je spremljalo na zadnjem potu; vrhu tega Komensko uradništvo, učiteljstvo in nebrojna masa žalujočega naroda. Prijatelj Harmelov, veleč. g. dr. Fr. Sedej, vodja avgustineja priliitel je k pogrebu celo z Dunaja; a več preprostih Šebreljcev je peš došlo iz Šebrelj v Komen izkazat zadnjo čaBt plemenitemu gospodu. Izborno je prepovedoval g. dr. Gabrijelčič, vodja centralnega Bemeuišča v Gorici. Vsled njegovega govora, ki je proslavljal Harmela, „diko goriške nadškof ije", vzdrhtela je vsaka duša; glasno so plakali vsi navzočuiki: duhovniki in posvetnjaki, moški in ženske! . . . In zdaj počiva plemenito njegovo srce v blaženem pokoju na Komenskem pokopališču! Slava Harmelovemu spominu! Bog daj našemu narodu še mnogo takih mož! — Iskren Harmelov čestitelj. Iz Begunj nad Cerknico, 15. septembra. [Izv. dop.] Vojaki 72. brambovskega batalijona, ki so od 26. m. m. imeli tu vojaške vaje, zapustili so včeraj 14 t. m. našo vas. Zdaj je pri nas zopet vse tiho, kolikor glasnejše vrvenje je bilo tukaj za bivanja vojakov. Govori se, da k letu zopet pridejo vojaki k nam. Ča je to res, želeti bi bilo, da nam pošljejo samo Slovence, kakeršni so letos bivali v Ceiknici, ne pa Tržaških Lahov ali labončičev, katerih ljudstvo ne ume. Ti gospođici, večinoma Tržaški komiji, kramljali so le „nella dolce lingua det si", tako da je bilo pri nas v Begunjah takiito, kakor tam doli kje v blaženi Italiji. Razlegale bo se tudi laške pesmi, v njih so se slavili laški „bersaglieri", lepa Italija, da, celo tista zloglasna „Nella patri* di Rosetti non si parla che italian" — ni bila pozabljena! Zaradi te poslednje pesmi so dotičniki sicer prejeli od nekega tukajšnjega rodoljuba dobro lekcijo, kakor je vojaški narodnjak svojega laškega tovariša dobro spovedal, ko ga je na-zval „raoštro di ščiavo". Tudi klice: „Viva la Pro-patria!" si šal je pisalec teh vrstic. Da se torej izognemo tum nejirilikara, bolje, da nam Begunj ne osrečujejo z — Lahil Sicer pa je bilo mej vojaki tudi dokaj vrlih Slovencev, mej drugimi omeujam posebno stotnika Vendramiua, goriškega Slovenca, ki se ni sramoval svojega materinega jezika; isto tako onega Tržaškega rodoljuba, ki je kot žurnalist znan s pisateljskim imenom Le vin. Slava! V Cerknici bilo je pri vojaških vajah tudi 6 kranjskih učiteljev. Nekdo izmej njih je bridko moral čutiti brezobzirno strogost nekega častnika. Sploh meni osornost mnogega Marsovega sina ni ugajala čisto nič; posebno pa tisto gnusno pBOvanje ljudij mora presedati vsakemu izobraženemu človeku! Predvčerajšnjim se je bil pripeljal k nam tudi nadvojvoda Ilainer. Ogledavši si vojake odpeljal se je na Rakek. Pozubiti ne smem povedati, da sta se za vojaških vaj prigodili tudi dve nesreči. Pri vajuh v streljanju je priletela nekemu tamborju krogla v glavo, da se je takoj mrtev zgrudil na tla. Nesrečnik jo bil oženjen, iz Pulja doma. Neki častnik pa je zdrknil s konja ter si zlomil nogo. Želeti bi tudi bilo, da se v prihodnje pazi, da kroglje ne bodo poletale v gozd, kjer na drevju večjo škodo naredijo, nego jo erar povrne. Domače stvari. — (OBobne vesti.) Prof. g. A. Drganc s tukajšuje nižje gimnazije je umirovljen. Na njegovo mesto pride zičasno g. Anton Peteri in, a na mesto g. V. Goli oba g. Miha M ar kič. — (Gosp. dr. J. Vošnjak) je izročil .Dramatičnemu društvu" svoje najnovejše dramatično delo „Preraogar", igra s petjem v štirih dejanjih. V tej igri podaja sliko iz socijalnoga življenja premo-garjev ter riše njihovo trpljenje in upor. Dva moška zbora „Rudarjev bojni klic" in „Rudarjeva molitev« zložil je za to igro naš slavni skladatelj, gospod dr. B. Ipavec. Nadalje je g. dr. Vošn jak veseloigro „Pene", ki je na čitalničnem odru bila jeden-krat predstavljena, predelal in uredil za predstave na velikem odru. Izročil je „Dramatičnemu društvu" še tudi veseloigro v jednem dejanji „ Resnica oči kolje" za predstave o večerih, kadar so operete. — (O primorskih razmerah) prinaša „Agraruer Tagblatt" v sobotoi številki zanimiv dopis iz Gorice, na kateri opozarjamo naše čitatelje. Sploh ima v poslednjem času omenjeni časnik, ki ne bi smel manjkati v nobeni slovenski čitalnici, katera iina tudi nemške liste, pogostoma prav dobre dopise o naših slovenskih odnošajib. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista poslali so kro-nine darove: Z Huma pri OrmoŽi „Vesela družba pri žegnovanji* 4 krone, nabral gospod Anton Po reka r, nadučitelj. — Iz Kamnika 5 kron poslal gosp. P. Gorjup; darovali so: gospa Manja Fišer 2 kroni; po 1 krono: Dva neiraeno-vana in g. P. Gorjup. — Skupaj vzprejeli smo danes 9 kron, katere izročimo vodstvu. Živili rodoljubni darovalci in njih naslednici! — (Nezaslužena hvaležnost.) V narodni Ribnici sklenil je nedavno občinski odbor, da se izroče povodom slavnostne otvoritve proge Ljubljana—Kočevje diplome cestnega občanstva eksce-lenci markizu B^quehemu, ministru trgovine, gosp. Ktemenčiču, nadzorovatelju zgradbe Dolenjskih železnic, in — gosp- ekscelenci baronu Schvvegelju. Kakor čujemo, doletela je zadnjega ta nepričakovaua čaBt le vsled prizadevanja ondotnega goBp. graščaka in vsled slučajne odsotnosti, oziroma nepaznosti nekaterih občinskih odbornikov. Znano je namreč, da se je ekscelenca Schwegel, bodoči častni občan, dosti protivil Ribniškim težnjam glede* železnice iu kolodvora in da mu je bilo pri celi stvari v prvi vrsti na srci le nemško Kočevje. Čemu torej ta servilnost, ki bo le ironičen smehljaj izvabila na lice po-tujčenega Gorenjca. — (Vojaške vesti.) K aktivnim domobrancem ho premeščeni: Nadporočnik Janez \V ur j a od 17. pešpolka k Mariborskemu domobranskemu batalijonu, nadporočnik Viktor Friedl od 87. pešpolka k Ljubenskemu domobranskemu batalijonu, nadporočnik Janez It-»th od 8. lovBkega batalijona k Novomeškemu domobranskemu batalijouu in slednjič nadporočuik Karol Prettner od 47. pešpolka k Novomeškemu domobranskemu batalijonu. — (Novo šolsko leto.) Danes pričelo se je na tukajšnjih Brednjih in ljudskih šolah novo šolsko leto h slovesno službo božjo. Sploh pa nam priča to tudi živahno življenje na ulicah iu trgih našega mesta, posebno pa v obližji učnih zavodov, kjer se obdržavajo „književne borze" ter se kaj živahno trži s starimi šolskimi knjigami. V kolikor nam je do sedaj znuuo, se je število učenc'v na naš h srednjih šolah tudi letos znatno povišalo. Na tukajšnji c. kr. višji gimuaziji vpisalo se je do sedaj v prvi razred 131 učencev, in s cer v slovenski oddelek 80, v nemški pa 45. V drugem razredu šteje slovenski oddelek 51, nemški 20 učencev; v tretjem razredu slovenski oddelek 44, nemški 45 ; v četrtem razredu slovenski oddelek 41, nemški 19. Peti razred šteje v treh oddelkih 128, šesti v dveh oddel kih 96, sedmi v dveh oddelkih 78 in osmi razred 41 učencev. Vkupaj šteje torej do sedaj višja gimnazija G94 učencev, a ker je nekoliko še avizirauih, naraslo bode število učencev tega zavoda gotovo nad 700, pač jasen dokaz, kako potrebno je, da ae tudi slovenska nižja gimnazija popolni v višjo gimnazijo. — Na slovensko nižjo gimnazijo vzprejelo se je 410 učencev. In vse to moralo bo celo leto vegetirati v skrajno protiBanitaroih luknjah! — Na tukajšnji obrtni šoli vpisalo se je do sedaj in sicer v Btro-kovno šolo za lesno industrijo 44 rednih in 4 izredni učenci, v strokovni šoli za umetno pletenje in šivanje čtj)ek pa 33 učenk. Kakor se nam poroča, došel je na ta zavod tudi žo od naučnega minister-stva poBlani popotni učitelj za strugarstvo gospod J. Hraiin, kateri bode poleg kovinskega tiska poučeval tudi v izdelovanji pip in kudiluih priprav. Ta posebui kurz trajal bode šest tednov. Ta lepo razvijajoči se zavod prejel je pred kratkim od na-učnega ministerstva lepo zbirko modelov iz mavca. — O drugih zavodih danes še nimamo natančnejših podatkov. — (Šentpeterskih podružnic sv. Cirila in Metoda veselica.) Si nočna veselica, katero sta napravili Santpeterska moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, je pokazala, da ima naša slavna družba v srcu Slovenije mnogo požrtvovalnih prijateljev ter iskreno navdušenih prijateljic. Vkljub slabemu vremenu se je napolnila Hafnerjeva pivarna z odličnim občinstvom. Ker ni bilo mogoče dobiti dobre godbo, je bil glavni del vzporeda odločen pevskemu društvu „Slavec", ki zadnji čas prav lepo napreduje. Vrli „Slavci" izvršili 8') ves bogati pevski vzpored na splošno zadovoljnost in so posebno čveteruspevi, pri katerih se je lepo razlagal mehkodoneči tenor, očarali poslušalce. Prav ljubko in primerno pesmico „Naša družba", katero je potrdila celo vladna cenzura s cesarskim orlom, je izvrstno deklamovala gospodična Zofija ValentinČičeva. Z gromovitim ploskanjem je vse občinstvo pozdravilo slavnostnega govornika č. gosp. Antona /logarja, ko je prišel na oder. Ta pozdrav je očitno pokazal, kako ljudstvo zna ceniti zasluge njegove in zas'uge družbe za slovensko stvar. Strogo verskemu govoru, prepletenemu z živim narodnim prepričanjem, so navdušeno pritrjevali navzoči — »liberalci*. Povsod na Slovenskem bi bilo labko tako, ako bi imeli več takih mož, pa manj hujskačev mej kranjsko duhovščino — prepiru bi bil storjen konte iu izvrstno bi se počutila vera iu narodnost. Naš sovražnik, rekel je govornik, je sedaj poleg Nemca tudi brez vestnost Ljubljanskih starišev, ki svoje slovenske otroke trumoma tišče v nemške šole, kjer se ne morejo naučiti verskih resnic, kajti ne razumejo učitelja in knjig, iu se odtuje* svoii slovenski materi. Vtisnil je govornik po pravici takim labkomišlje-nim starišem na čelo pečat sramote. Neuavadna živahnost in veselost se je kazala pri razpečavauju dobitkov, ki so vrgli družbi z vstopnino vred okroglih 230 gld. Bdi so pa tudi tako lepi, da bi bil vsakdo rad vsaj jednega dobil. Dijaška miza je bila baje najbolj srečna. Zadovoljni so bili pa tudi drugi, ki so sicer kupili mnogo kuvertov z napisom „Ljubimo narod svoj!" — a prazn h. Da se je veselica tako lepo zvršila, gre zasluga zavednemu narodnemu ženstvu v župniji sv. Petra, in to nekaj velja, to je nhš ponos. Vsa čast takemu vrlemu ž.nstvu! Na svidenje — če Bog da — pri lepšem vremeuu zopet prihodnje leto! — (Odlikovanje.) Včeraj ob 10. uri zjutraj vršila se je v slovesno nakičeni čakalnci na južnem kolodvoru redka slavnost. Načelnik postaje g. £. Guttmann izročil je namreč v navzočnosti železniškega osobja sprevodniku g. Mirtinu Zdovšek-u podeljeni Brebrni zaslužni križec s primernim nagovorom, v katerem je omenjal vestno službovanje oJli-kovanca in pozval vse navzoče, da jednako zveato opravljajo svojo službo. OJlikovanec, rodom iz Št. Jurja ob južni železnici, služil je 42 let pri južni železnici. Zahvalil se je ginjen in prosil g. načt 1 nika, da sporoči njegovo najj>onižnt\:o zahvalo presvi-tleinu cesarju. S trikratnimi „Slava" in „Hoch" klici končala se je lejta slavnost — (Beseda Novomeških slovenskih akademikov) v korist slovenskemu dijaškemu podpornemu društvu „Radogoiu" s prijaznim bo delovanjem gosjiie M Paulovich, J. Vidic, M. Vasic in gospoda J. Hltuinika, bode v Novem Mestu dne 23 t. m. v prostorih Narodnega doma. Vzpored : 1. A Dvofik: „Slovanski plesi", VIII Gmol, čvete-roročno na glasoviru. 2 Slavnostni govor, govori predsednik „Radogoja" g. Ivan Hribar. 3. J. Hladnik: „V mraku", dvosjiev za BOpraO in bariton. 4 J. Stranskv: „Andante* op. 34. št. 2, za violončel in glasovir. 5. Fr. Ser. Vilhar: „Nezakonska mati", samospev za sojiran. 6. V. Latinski: „Tuga", samospev za bar.ton. 7. „Ženski jok", veseloigra v jeduem dejanji. 8 Ples. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Vatopuina 30 kr.; sedež 50 kr. Sedeži se prodajajo dva dni pred besedo od 11—12. ure v čitalnici iu zvečer pri blagajni. Glede" na blagi namen se preplačila hvaležno sjireiemajo. — (Letina v Vijiavski dolini) bode, kakor se nam poroča od tam, posebno dobra iu že dokaj let Vijiavski vinogradnik ni pričakoval s takim veseljem jeseni kakor letos. Kamorkoli se Človek ozre, vidi se zadovoline in vesele obraze, kajti vsi poljski pridelki so bogato obrodili, le sena pridelalo se je vsled velike suše nekaj manj kakor druga leta. Posebno lepo kaže grozdje Vinogradi bo vsi zeleni kakor spomladi, grozdje tako čisto in rumeno, da se človeku prihajajočemu v vinograd kar srce smeje. Toče hvala Bogu letos ni bilo iu po vsi pravici se n m i* trditi, da se bode iz letošnjega grozdja napravilo prav izborno vino. Sosebuo občini Planina in Sto če se letos odlikujeta na bogati in izborni letini. Vinski kupci našli bodo torej v Vijiavski dolini letos izvrstno kapljico po jako ugodui ceni. — (Bralno društvo v Sevnici.) Prihodnjo nedeljo 24. t. m. ob 4. uri popoldne bode občni zbor „Braluega društva v Sevnici" v gostilni g. A. Fabiani. — (Iz Ormoža) sj nam piše: Pri občnem zborovanju okrajnega zastopa Ormoškega * 1 r * - 14. t. m. izvoljeni so bili v okrajni šolski svet sledeči gospodje, ki so vsi zanesljivi narodnjaki: dr. Ger-šak, c. kr. bilježnik, dr. O mulec, odvetnik, obadva v Ormožu, Ivan Bohanec, župnik pri Svetinjah, Makso RobiČ, veletržec in tržan v Središču in Vekoslav Krajne, notarski kandidat v Ormožu. — (Slovenski lepaki v Gorici,) katere je dalo nalepiti društvo „Sloga", naznanjujoči pri-Četek šol v društvenih zavodih, silno bodejo v oči nekatere Goriške Lahone, kajti spraskali bo jih na mnogih mestih ponoči z zidov. A kmalu bilo je zopet nalepljenih 50 novih naznanil. Upravo nesramno pa je, da se židovski „Cirriere" »podtika nad slovenskimi ozuanili v Gorici. v -t Prvo krono družbi sv. Cirila in metoda! k___\____L 1 - T 1 Razne vesti. * (Ubegli kaznjenci.) Iz kaznilnice v Merksplasu v Belgiji pobegnili so vsi kaznjenci — 59 zločincev obsojenih na teško ječo, ko so po uoči vlomili vrata. Doslej jih orožniki še niso mogli zasačiti. * (Ljubezniv sin.) V Ahenu spri se je neki 25letni fant s svojo materjo in jo vrgel iz četrtega nadstropja na tlakovano dvorišče, kjer je stara ženica obležala, raujena na smrt. Dobri sin se je skril v dimnik, od koder ga je pol cija peljala v zapor. Alu-n je veliko mesto Bim Reiche der Gottesfurcht und fomtneu Sitte". * (Idila iz Amerika.) Blizu Chikaga napadlo je deBet razbojnikov vlak. Napadovulci so z raznimi znamenji prevarili strojevodjo, da je vlak ustavil, potem pa začeli streljati na osobje. Stroje-vodio bo ubili, kupica in nekaj koudukterjev pa težko ranili Ker niso mogli poštnega vagona odpreti, sprožili so podstavljeno dmamituo patronu ia uatovorili v b'ugaini dobljenih 250.000 dolarjev na pripravljen voz ter ž njim zbežali. Neki potnik je prevzel mesto ubitega strojevodje in vlak Brečno pripeljal do bližnje postaje, od koder s1^ je takoj odpravilo nekaj vojakov iBkat razbojnikov. Vojaki so najmdalee došli in jim po krvavem boju odvzeli ukradeni deuar. * (Kako se v Ameriki nagradi rešitev življenja.) Neki mladenič, imenom Frsncli Smith, rešil je dve mladi deklici, ki *fa bdi v skrajni smrtni nevarnosti v kojmlišči Riekvvav blizu Novega Jorka. Nekoliko d ni j pozneje sedel je Smith v h6telu pri obedu, ko se ustavi pred hotelom elegantna kočija in bogato iivriran lakaj pozove g. Smitha, da *e ž u|im popelje. Mladenič se odpelje res v vilo g. B Eusteina, jednega i z me j najbogatejših dovo-jorškib industrijalcev. V vili obkoli ga cela družba mlad'h gospodiein, hvalečih njegov pogum in njegovo požrtvovalnost. Na to stopi pred njega gospodična Fi nsteinova in ogovorivši ga mu izroči prekrasuo zlato uro, bogato obloženo z biseri. Na vnntiji m rani pa jo bil urezan primeren napis v spomin vrlemu rešitelju. To krasno darilo je baje vredno nad 5000 dolarjev. Telegrami ,,Slovenskemu Narodu": Budimpešta 18. septembra. V soboto vršil se je miiiisterski svet ter se posvetoval o razglasitvi obsednega stanja na Sedmograd-skem. Budimpešta 18. septembra. „Magyar Hirlap" dolži Rumime, da so poškodovali železniški tir na progi Bokszeg-Tainond malo ur prodno se je cesar po tem tiru peljal v Borossebes. Kisek 17. septembra. Cesar se je pripeljal včeraj z velikim spremstvom in bil slovesno vzprejet. Došla tudi nemški cesar, saški kralj, vojvoda Connaught in drugi princi. Kisek 18. septembra. Pri včerajšnjem dvornem dineju ni bilo iiapitnic. Zvečer je bil uro trajajoč vzprejeui. Razen gostov bilo nad 200 povabljencev; navzočni ministri, dvorni dostojanstveniki, deputacije, generali itd. Cesar predstavil mnogo gostov nemškemu cesarju, grof Szaparv predstavljal vojvodu Coimaugbtu najodličnejsc udeležnike. Cetinje 18. septembra. Papež je podelil prestolonasledniku Danilu red Pija IX. prve vrste. Rim 18. septembra. Kralj Umberto pozdravil bode osebno angleško bmdovje iu to v Neapolju. BHNHJHHnEBBDUlHIHulHHHHflHaHB