
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019
2
Oglasi
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019 3
Tema tedna:    
Povezovanje generacij za ustvarjalno 
mladost in starost  ......................................................... 4
Kolegij županov: 
Doživljajski, gastronomski in trajnostni 
turizem – prednosti naše ponudbe  .................... 6
Loke pri Mozirju:
Gozdna šola – tradicija in prihodnost 
športnega turizma  ........................................................ 11
Mozirje, Kokarje in Gornji Grad: 
Kresovanje ogrelo hladen in deževen 
večer  .................................................................................... 15
Stand-up večer v Gornjem Gradu:
Najlažje se je norčevati iz sebe  ............................ 19
Črna kronika: 
Krivolovec bo plačal več kot 
tisoč evrov globe  ......................................................... 22
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-
njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož 
Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto LI, št. 19, 10. maj 2019. Izhaja vsak petek. 
Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no-
vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od-
govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Brez medgeneracijskega sodelovanja ni 
stabilnosti in ni blaginje
S padanjem stopnje rodnosti in podaljševanjem 
življenjske dobe se v sodobnih evropskih družbah 
medgeneracijska razmerja hitro spreminjajo. Mno-
žice »otrok blaginje«, rojenih v letih 1945-1965, v 
tem času dosegajo upokojitveno starost, zato smo, 
tudi v Sloveniji, prišli do prelomne točke demograf-
skega razvoja. Omenjene spremembe nas silijo, da 
resneje razmišljamo o potrebi po solidarnosti med 
generacijami, zato medgeneracijsko sodelovanje 
pridobiva vedno večjo pozornost države, strokov-
njakov in civilne družbe.
Če govorimo o medgeneracijskem sodelovanju, 
moramo najprej jasno opredeliti, kaj generacija je. 
Stroka generacijo opisuje kot ljudi približno ena-
ke starosti, ki živijo v istem času in imajo podob-
ne interese in/ali nazore. Mlado generacijo tvorijo 
ljudje v prvem življenjskem obdobju, torej tisti, ki 
se nahajajo v času otroštva, šolanja in usposablja-
nja. Drugo življenjsko obdobje se začne s povpreč-
nim časom zaposlitve in poklicnim delom, konča 
pa z upokojitvijo. Pripadnike tega obdobja običajno 
imenujemo srednja generacija. Za tretje življenjsko 
obdobje so značilne upokojitev, nove navade, osa-
mljenost in izguba prejšnjega socialnega statusa. 
Medgeneracijski programi povezujejo dve ali 
več generacij. Srednja generacija ima zaradi od-
visnosti mlajše in izključenosti starejše generacije 
praviloma vlogo organizatorja in povezovalca teh 
programov, čeprav v njih vedno ne sodeluje. Pro-
grami medgeneracijskega sodelovanja se med se-
boj sicer zelo razlikujejo, imajo pa skupno lastnost, 
da (vsaj) dve generaciji v obliki neformalnega 
učenja izmenjujeta znanje in izkušnje ter bogati-
ta lastno socialno mrežo in socialno mrežo osta-
lih akterjev. Končni rezultat je večje sožitje med ge-
neracijami.
V preteklosti je neformalno medgeneracijsko 
sodelovanje potekalo predvsem znotraj družin, hi-
ter tehnološki razvoj in družbene spremembe pa so 
medgeneracijske odnose bistveno spremenili. Sta-
rejša generacija je izgubila del kompetenc pri prip-
ravi mlajše generacije na vstop v samostojno živ-
ljenje, vzgoja in izobraževanje sta zelo formalizira-
na in profesionalizirana. Ob izjemnem razvoju zna-
nja na materialno-tehničnem in naravoslovnem 
področju ima današnja mlada generacija deficit 
znanja na področju kakovostnega osebnostnega 
razvoja in medčloveškega sožitja, prav slednje pa 
je ključnega pomena za kakovostno staranje in so-
lidarnost v družbi, brez katere ni stabilnosti in bla-
ginje. V času vse izrazitejših demografskih spre-
memb sta zato medgeneracijsko sodelovanje in 
solidarnost še bolj potrebna kot nekoč.
(CMS)
(MŠ)
(ŠS)
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019
4
Tema tedna, Iz občin
Marta Velam, Rečica ob Savinji
Kot upokojenka sodelujem v delavnicah ročnih 
del v medgeneracijskem centru na Rečici ob Sa-
vinji. V vrtcu se učimo izdelovanja izdelkov iz re-
cikliranega materiala. Delo z otroki mi daje ener-
gijo in prijeten občutek, da sem koristna. V druži-
ni smo z otroki in vnuki zelo povezani, se podpi-
ramo in svoje znanje prenašamo drug na druge-
ga. Od mladih dobim pomoč, ki jo potrebujem, in podporo pri spoznava-
nju moderne tehnologije. Medgeneracijsko sožitje mi pomeni prijetno in 
varno staranje. 
Zvonko Krumpačnik, Ljubno ob Savinji
Medgeneracijsko sožitje je pomembno pred-
vsem za graditev dobrih odnosov med ljudmi. 
Sam prenašam na vse generacije svoje glasbe-
no znanje, opažam pa, da časi niso več takšni, kot 
so bili. Znanje in izkušnje starejših so izjemno po-
membne, predvsem za graditev harmonije v sku-
pnostih in za ohranjanje zdravja, tako fizičnega 
kot psihičnega. Mladi se lahko veliko naučimo od starejših, a zdi se, da 
se mladi tega premalo zavedamo.
Naša anketa
Rajko Rudnik, Logarska Dolina
V delovnem kolektivu sem med starejšimi, a 
upam, da uspešno sodelujem z mlajšimi kolegi-
cami, ki so v večini moje bivše učenke. Po mo-
jem lahko starejši veliko pomagamo na osnovi 
dolgoletnih življenjskih izkušenj, lahko pa se tu-
di veliko naučimo od mlajših, ki so bolj inovativ-
ni. Mislim, da medgeneracijsko sožitje poteka v 
obeh smereh in tako je tudi prav, saj nam pomaga, da s skupnimi moč-
mi lažje premagujemo vsakodnevne življenjske prepreke. Kdor trdi, da 
tovrstno sodelovanje ni potrebno, je po mojem v veliki zmoti. 
Karin Hriberšek, Šmihel nad Mozirjem
S starejšo generacijo sodelujem pri različnih 
športnih in zabavnih dogodkih. Starejši poma-
gajo s svojimi izkušnjami na različnih področjih, 
mladi pa pomagamo pri izvedbi s svojim delom 
in svežimi idejami. V našem kraju so vse genera-
cije eno, vsi se med sabo poznamo in se družimo.
Jože Pustoslemšek, Nova Štifta
Že od nekdaj je veljalo, da so starejši poma-
gali mlajšim z nasveti. Delam tako z mladimi kot 
s starejšimi in zdi se mi, da moje delo vsi enako 
spoštujejo. Mladi imajo več tehničnega znanja in 
kar jaz ne razumem, mi strpno razložijo. Starejši 
moramo kdaj pa kdaj znati popustiti in dati prav 
mladim, saj danes čas teče bistveno hitreje kot 
takrat, ko smo mi bili mladi. 
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
Je medgeneracijsko povezovanje (še) potrebno?
Vse generacije se vse bolj zavedajo pomena medgeneracijske-
ga sodelovanja. Slednje omogoča izmenjavo izkušenj na različnih 
področjih. Zato lahko rečemo, da je medgeneracijsko povezovanje 
ključnega pomena za kakovostno staranje. Starostnikom med dru-
gim omogoča, da se še vedno počutijo del družbe. Kaj o tem meni-
jo Zgornjesavinjčani?
DNEVI MEDGENERACIJSKEGA SOŽITJA ZA VSE GENERACIJE
Povezovanje generacij za ustvarjalno mladost in starost
Brezposelni mladi, ki se spo-
padajo s stanovanjsko stisko, 
celodnevni delovniki zaposlenih 
mladih staršev in osamljeni os-
tareli ljudje, pogosto s pokojni-
nami nedostojnimi za preživetje. 
To je današnja realnost v Evropi, 
tudi v Sloveniji. Poleg naštetega 
bi lahko dodali hitre spremembe 
v demografskih razmerjih prebi-
valstva, ki kar kličejo po učinko-
vitejšem medgeneracijskem so-
delovanju. 
DNEVI MEDGENERACIJSKEGA 
SOŽITJA
Tega se dobro zavedajo tudi v 
Zvezi društev upokojencev Slo-
venije (ZDUS), Študentski orga-
nizaciji Slovenije (ŠOS), Dijaš-
ki organizaciji Slovenije in Mla-
dinskem svetu Slovenije, zato so 
že konec leta 2017 podpisali do-
govor o medgeneracijskem so-
delovanju, lani pa sklenili med-
generacijsko koalicijo, poimeno-
vano MeKos. Del prizadevanj za 
zastopanje vseh generacij bodo 
predstavili na večdnevnem do-
godku Dnevi medgeneracijske-
ga sožitja (DMS) v Ljubljani, ki bo 
potekal od 14. do 16. maja.
GENERACIJE MED SEBOJ VSE 
BOLJ ODVISNE
V medgeneracijski koaliciji 
MeKos opozarjajo, da so genera-
cije med seboj vse bolj odvisne. 
Starejši lahko mladim pomagajo 
pri reševanju stanovanjske sti-
ske, pri varstvu otrok, na podla-
gi dolgoletnih izkušenj jim lah-
ko svetujejo pri nadzoru nad de-
lom in financami … Mladi obvla-
dujejo svet tehnologije in so lah-
ko pri tem v veliko pomoč starej-
šim, nudijo jim lahko tudi fizično 
pomoč in družbo. Sosedska po-
vezanost je zagotovo eden izmed 
pokazateljev medgeneracijskega 
sožitja. 
SOSEDSKA POMOČ V NAŠI 
DOLINI NA VISOKEM NIVOJU
V spletni aplikaciji Zdravje v 
občini, ki jo pripravlja Nacional-
ni inštitut za javno zdravje, so v 
okviru dejavnikov tveganja za 
zdravje raziskali tudi kazalnik so-
sedske povezanosti. Kot je zapi-
sano v definiciji kazalnikov, so 
Hitre spremembe v demografskih razmerjih prebivalstva kličejo po 
učinkovitejšem medgeneracijskem sodelovanju. 
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019 5
Vera Pečnik, podpredsednica 
Zveze društev upokojencev Slo-
venije:
»V ZDUS-u poudarjamo, da 
se vedno in povsod kakovostno 
združujeta zagnanost in pogum 
mladih ter izkušenost in previ-
dnost starejših. Poudarjamo pod-
ročja, ki se tičejo vseh genera-
cij, saj vemo, da imajo zadovolj-
ni starši zadovoljne otroke. Že več 
kot dve leti poudarjamo, da mora-
mo skupno z mladimi pravočas-
no ukrepati za sočasno reševanje 
problematike obdavčitve robotov, 
ki mladim jemljejo delovna mes-
ta, starejšim pa prispevke iz mal-
he pokojninsko-invalidskega za-
varovanja. 
Mladi se srečujejo s problema-
tiko stanovanj, starejši pa s preve-
likimi stanovanji, v razvoju je so-
bivanje in pomoč pri varstvu ot-
rok. Ni povsod na razpolago babic 
in dedkov, službe pa trajajo sko-
raj cel dan, zakaj si ne bi poma-
gali? Treba je omeniti tudi Zakon 
o dolgotrajni oskrbi, ki je v delu že 
več kot sedemnajst let. Ravno tu 
se borimo za vse, nesreča ne po-
Tema tedna, Politika
sosedje pomembni predvsem pri 
nudenju pomoči z gospodinjski-
mi opravili, pri manjši materialni 
pomoči in pri druženju. V Zgornji 
Savinjski dolini je sosedska po-
vezanost v vseh občinah na vi-
soki ravni, kar je razveseljivo in 
govori o dobrem medgeneracij-
skem sožitju. V Sloveniji  v pov-
prečju 65 odstotkov oseb eno-
stavno dobi sosedsko pomoč, 
kadar jo potrebuje, v naši dolini 
EVROPSKI POSLANEC FRANC BOGOVIČ V MOZIRJU IN NA REČICI OB SAVINJI 
Kultura sodelovanja v Sloveniji na prenizkem nivoju 
Franc Bogovič v družbi rečiške županje Nuše Rebernik (levo) in 
gornjegrajske podžupanje Cvetke Mavrič. 
(Foto: Marija Šukalo)
Evropski poslanec in podpred-
sednik Slovenske ljudske stranke 
Franc Bogovič se je v soboto mu-
dil v Mozirju in na Rečici ob Savinji. 
V Mozirju se je skupaj z mozirskim 
županom Ivanom Suhoveršnikom 
sprehodil skozi Mozirski gaj, na Reči-
ci ob Savinji pa si je ogledal preno-
vljeni trg in se srečal z občani.
NAJ EVROPSKI POSLANEC V 
KATEGORIJI INOVACIJ IN RAZISKAV
Pozdravne besede na Rečici sta 
Bogoviču, ki je tudi kandidat skupne 
liste Slovenske demokratske stran-
ke (SDS) in Slovenske ljudske stran-
ke (SLS) na letošnjih evropskih voli-
tvah, namenila županja Ana Reber-
nik in Jakob Presečnik. V predstavi-
tvi njegovega preteklega dela sta po-
udarila, da je bilo njegovo angažira-
nje v evropskem parlamentu opaže-
no tudi v mednarodnem merilu, saj je 
bil lani izbran za naj poslanca v kate-
goriji inovacij in raziskav. 
V RAZPRAVI IZPOSTAVLJENI 
ZLASTI LOKALNI PROBLEMI
V pogovoru z občani v Medgen 
borzi se je Bogovič dotaknil različ-
nih tem. Prepričan je, da je v Sloveniji 
kultura sodelovanja na prenizkem ni-
voju. V razpravi, ki se je razvila v dru-
gem delu srečanja, so bili izpostav-
ljeni zlasti lokalni problemi, kot sta 
zdravstvo in povezovanje na gospo-
darskem ter kmetijskem področju. 
Marija Šukalo
(Foto: MŠ)
čiva in zakon mora delovati v ko-
rist vseh. Zahtevamo tudi demo-
grafski sklad, ki je bolj kot za sta-
rejše pomemben za mlado gene-
racijo. V okviru ZDUS-a deluje tu-
di program Starejši za starejše, ki 
razbremenjuje mlajše generacije, 
saj prostovoljci ne pomagajo le 
obnemoglemu starostniku, tem-
več tudi družini, da jo vsaj malce 
razbremenijo.«
pa je delež teh oseb v vseh obči-
nah višji od 70 odstotkov, v Gor-
njem Gradu dosega kar 78 od-
stotkov in pol. 
BLAGINJA DOSEGLJIVA LE 
OB MEDGENERACIJSKEM 
SODELOVANJU 
Pobudnik in organizator DMS 
je ZDUS, na njeno pobudo je nas-
tala tudi MeKos, prva medgene-
racijska povezava predstavni-
kov različnih generacij in inte-
resnih skupin v Sloveniji. Kot je 
na predstavitvi DMS dejal pred-
sednik ZDUS Janez Sušnik, že-
li MeKos na osnovi učinkovitega 
povezovanja zagotavljati ohrani-
tev visokih družbenih norm in iz-
boljševati položaj vseh genera-
cij v naši državi. Tudi predsednik 
MeKoS in predsednik ŠOS Jaka 
Trilar je mnenja, da je blaginja 
prebivalcev Slovenije dosegljiva 
le ob tesnem medgeneracijskem 
sodelovanju in enakovredni skrbi 
za vse generacije. 
PEREČA TEMA ZA VSE: 
TRG DELA IN UPOKOJEVANJE
Članice MeKos si bodo zato v 
prvi vrsti prizadevale za krepitev 
medgeneracijskega sodelovanja, 
predvsem pri soočanju z aktual-
nimi družbenimi izzivi, in za ak-
tivno vključevanje mladih in sta-
rejših v ekonomsko in družbeno 
življenje ter v procese politične-
ga odločanja. Prvi Dnevi medge-
neracijskega sožitja v ospredje 
postavljajo perečo temo, ki po-
sredno zadeva vse generacije: 
trg dela in upokojevanje.
»DRUG BREZ DRUGEGA NE 
MOREMO« 
Večdnevno medgeneracijsko 
druženje, ki se bo odvijalo na Go-
spodarskem razstavišču v Lju-
bljani, bo po prepričanju pod-
predsednice ZDUS Vere Pečnik 
pokazalo pot sodelovanja, saj 
bodo starejši in mladi skupaj pri 
vseh strokovnih omizjih kot tu-
di pri predavanjih. »Govorili bo-
mo o gmotnem položaju upoko-
jencev, o kmetijah kot trgu de-
la za vse generacije, o netipič-
nih in negotovih oblikah dela za 
mlade, o prepovedi diskrimina-
cije na vseh področjih, družili se 
bomo v virtualnem svetu, mladi 
nas bodo poučili o uporabi raču-
nalnikov, lahko se bomo preizku-
sili v šoli varne vožnje. V ustvar-
jalnem stičišču bodo razstavlje-
na likovna dela različnih genera-
cij, organiziran bo medgeneracij-
ski tečaj čipk, izdelovale se bo-
do voščilnice, plesalo se bo, tu-
di prepevalo.« 
Kar pa je po mnenju Pečni-
kove najpomembnejše, je to, da 
»bomo skupaj ugotovili, da drug 
brez drugega ne moremo, saj 
nam medgeneracijsko povezova-
nje omogoča aktivno in ustvar-
jalno tako mladost kot starost.«
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019
6
Iz občin, Politika
VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT
Med kandidati za evropske 
poslance tudi Mozirjanka
Državna volilna komisija je ob-
javila spisek potrjenih kandidatnih 
list za volitve v Evropski parlament, 
ki bodo v Sloveniji potekale v ne-
deljo, 26. maja, od 7. do 19. ure. Na 
spisku je 14 kandidatnih list, ki so 
bile komisiji vročene v predpisa-
nem roku.
Kot smo že poročali, se bo za se-
dež v Evropskem parlamentu potego-
vala tudi Mozirjanka Urša Zgojznik, ki 
sedaj živi na Polzeli. Po izobrazbi pro-
fesorica matematike in pedagogike je 
aktivna zlasti na ekološkem področju. 
Kandidira na listi »Povežimo se«.
Marija Lebar
KOLEGIJ ŽUPANOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Doživljajski, gastronomski in trajnostni turizem – prednosti 
zgornjesavinjske ponudbe
»Pomembna so doživetja po meri obiskovalca,« je poudarila 
direktorica Slovenske turistične organizacije mag. Maja Pak. (Foto: 
Marija Lebar) 
15 odstotkov 
več nočitev tujih gostov je bilo lani 
v Sloveniji v primerjavi z letom prej.
Vlada je oktobra 2017 sprejela 
strategijo slovenskega turizma za 
obdobje 2017-2021. Le-ta je bila te-
ma zadnjega kolegija županov ob-
čin Zgornje Savinjske doline, kjer 
je tekla beseda predvsem o tem, 
kje je v okviru omenjene strategi-
je mesto naše doline. Predstavlje-
ne so bile tudi možnosti ugodnega 
financiranja naložb v turizmu.
TRAJNOSTNO NARAVNANA 
TURISTIČNA PONUDBA
Turizem kot najhitreje rasto-
ča globalna gospodarska pano-
ga s seboj prinaša tudi negativ-
ne posledice, tako za lokalno pre-
bivalstvo kot za okolje. Zato je po-
membno pretehtati, kolikšen obisk 
gostov neka destinacija sploh pre-
nese, ne da bi s tem povzročali ne-
popravljivo škodo. Tega se pristojni 
v zgornjesavinjskih občinah zave-
dajo že nekaj časa, zato so se od-
ločili za trajnostno naravnano tu-
ristično ponudbo, ki ne spodbu-
ja masovnega turizma. Podobna 
je tudi usmeritev nacionalne stra-
tegije, ki jo je na kolegiju županov 
v Nazarjah predstavila državna se-
kretarka na ministrstvu za gospo-
darski razvoj in tehnologijo Eva 
Štravs Podlogar.
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA V 
ALPSKI REGIJI
V strategiji je Slovenija oprede-
ljena kot zelena, aktivna in zdrava 
destinacija za petzvezdična doži-
vetja, država pa je v geografskem 
smislu razdeljena na štiri makro 
destinacije, in sicer osrednjo Slo-
venijo z Ljubljano, mediteransko, 
alpsko, kamor sodi tudi naša do-
lina, in termalno panonsko, kamor 
je uvrščena Šaleška dolina. »Želi-
mo si turizem skozi vseh 365 dni 
in ne le v glavni sezoni,« je med 
drugim dejala Štravs Podlogarje-
va in kot prednost naše doline iz-
postavila njene lepote, neokrnje-
no naravo in lokalno kulinarično 
ponudbo. Slednja bo deležna še 
posebne pozornosti v letu 2021, 
ko bo Slovenija predsedovala EU 
in bo hkrati tudi gastronomska re-
gija. Uspeh na turističnem podro-
čju je po mnenju državne sekre-
tarke možen le v tesnem sodelo-
vanju lokalnih skupnosti, gospo-
darstva, gostincev in turističnih 
ponudnikov.
VISOKA RAST OBISKA KOT 
POSLEDICA USMERJENE 
PROMOCIJE
O aktualnih kazalnikih v turizmu 
je spregovorila direktorica Sloven-
ske turistične organizacije (STO) 
mag. Maja Pak. V letu 2018 je bi-
lo registriranih skoraj 16 milijonov 
nočitev gostov, ki v primerjavi z le-
tom prej predstavljajo 12-odstotno 
rast. Poleg Ljubljane so največji 
obisk in porast zabeležile gorske 
občine. Tolikšen napredek gre po 
besedah Pakove v pomembnem 
deležu pripisati usmerjeni promo-
ciji in trženjskim aktivnostim, ki jih 
izvaja STO. Največji obseg promo-
cije, okoli 60 odstotkov, je name-
njen osmim ciljnim državam. »Po-
membna so doživetja po meri obi-
skovalca, trend je tako imenovana 
personalizacija turizma,« je še de-
jala Pakova.
30 MILIJONOV ZA 
SOFINANCIRANJA NALOŽB 
O razpisu sredstev za sofinan-
ciranje naložb v turizmu je spre-
govoril generalni direktor Direk-
torata za regionalni razvoj na go-
spodarskem ministrstvu Marko 
Drofenik. Razpisana sredstva, za 
vzhodno kohezijsko regijo jih je 
na voljo malo manj kot 30 milijo-
nov, so namenjena zlasti malim in 
mikro gospodarskim subjektom, 
predvsem za prenovo degradira-
nih objektov in nastanitvene zmo-
gljivosti. Sofinancira se 75 odstot-
kov upravičenih stroškov, maksi-
malni znesek za eno vlogo pa je 
200 tisoč evrov. Upravičenci so 
tudi najemniki turističnih in pre-
nočitvenih objektov, ki imajo naj-
manj petletno najemno pogodbo.
LEPE MOŽNOSTI ZA VERSKI 
TURIZEM
Prav na to temo so imeli župa-
ni kar nekaj vprašanj. Občine same 
namreč na razpisu ne morejo kan-
didirati. Gornjegrajski župan Anton 
Špeh se je zanimal za možnost so-
financiranja obnove objekta, ki je 
v lasti tamkajšnje župnije in bi po-
menil dodatno ponudbo v gornje-
grajskem, predvsem verskem tu-
rizmu. O tej vrsti turizma je spre-
govoril tudi ljubenski župan Fra-
njo Naraločnik, saj je občina Ljub-
no z radmirsko zakladnico prav ta-
ko privlačna za obiskovalce, ki jih 
zanima sakralna dediščina.
POTREBNO SODELOVANJE 
PREKO OBČINSKIH MEJA
Župani in županji so nato vsak 
za svojo občino predstavili turi-
stične prioritete in pri tem izposta-
vili uspešna prizadevanja za znak 
Slovenia Green, ki jih nameravajo 
še nadgrajevati. Lučki župan Ciril 
Rosc je omenil uspešno vključitev 
v projekt Gorske vasi in nujnost ob-
voznice za pretočnost prometa. Ta-
ko gostitelji kot gostje so bili eno-
tnega mnenja, da nudi trajnostni 
turizem na našem območju mož-
nosti nadaljnjega razvoja, pri tem 
pa je potrebno sodelovanje preko 
občinskih meja in oblikovanje sku-
pne strategije oziroma dolgoroč-
nih ciljev za celotno dolino.
Marija Lebar
30 milijonov evrov
je na razpolago za 
sofinanciranje naložb v turizmu.
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019 7
Turizem, Iz občin
OBČINA GORNJI GRAD
Izvajalca storitev javne gospodarske službe lani pozitivno
Direktor Komunale Gornji Grad Zdenko Purnat je povedal, da je 
vodovodni sistem marsikje zastarel in potreben prenove. (Foto: 
Štefka Sem)
IZBOR NAJ WELLNESS CENTROV 2019
Wellness Skok na drugem, Pod macesnovo streho na tretjem 
mestu
Prejemniki priznanj v kategoriji podeželski wellness; v sredini 
predstavnica wellnessa Skok, desno lastnica wellnessa Pod 
macesnovo streho Zdenka Golob. (Foto: arhiv Z. Golob)
V Termah Paradiso v Dobovi so 
v sredo, 24. aprila, podelili letoš-
nje nazive naj wellnes centrom. 
Med najboljše med podeželski-
mi wellnessi sta se uvrstila tu-
di wellnesa iz naše doline: dru-
go mesto je pripadlo Skoku iz 
Mozirja, tretje pa wellnesu Pod 
macesnovo streho iz Robanove-
ga Kota. 
ZADOVOLJEN GOST NA PRVEM 
MESTU
Medtem ko se je wellness Skok 
letos za laskavo priznanje potego-
val prvič, so Golobovi iz Robano-
vega Kota s tretjim mestom pono-
vili lanskoletni dosežek. Lastnika 
Zdenka in Jani Golob sta mne-
nja, da je omenjeni uspeh pos-
ledica dejstva, da so obiskoval-
ci spoznali, da so njihove stori-
tve kvalitetne. Priznanje razumeta 
kot obvezo, da se še naprej trudita 
za visok nivo njihovih storitev. Za-
dovoljen gost je pri njih vedno na 
prvem mestu. 
GLAVNI NAMEN IZBORA 
PROMOCIJA WELLNESSA
Izbor naj wellnessa je enajsto 
leto zapored potekal v organiza-
ciji uredništva oddaje Dobro jut-
ro Slovenija na slovenski nacio-
nalni televiziji. Glavni namen iz-
bora je širši javnosti predstaviti 
čim več informacij o zdravem na-
činu življenja in ponudbi sloven-
skih wellness centrov. Slednji so 
v sklopu izbora glede na velikost 
in posebnost njihove ponudbe 
razporejeni v pet kategorij. 
ZMAGOVALCI PO KATEGORIJAH
Prvo mesto v kategoriji velikih 
centrov je, tako kot že vrsto let 
zapored, osvojil ljubljanski wel-
lness Vodnega mesta Atlantis. V 
kategoriji malih centrov je naj-
bolj prepričal wellness center Oa-
za miru iz Maribora. Zmagovalec 
kategorije turizem - mali je well-
ness Paradiso. Wellness Orhide-
lia Term Olimia je ponovno slavil 
v kategoriji turizem - veliki, v ka-
tegoriji podeželski wellness pa je 
tretjič slavil wellness Lara z Jele-
novega grebena. 
Marija Šukalo
Gornjegrajski občinski svetni-
ki so se na zadnji seji seznanili z 
letnim poročilom in planom tam-
kajšnjega komunalnega podjetja 
ter minimalnim povišanjem cen 
na področju vodooskrbe. Prisluh-
nili so tudi poročilu izvajalca jav-
ne službe zbiranja in odvoza od-
padkov. 
BREZ PRIPOMB NA POROČILO 
O LANSKEM POSLOVANJU 
KOMUNALE
Preteklo leto je Komunala Gor-
nji Grad zaključila pozitivno, je po-
ročal direktor Zdenko Purnat. Med 
drugim so izvajali dela na podro-
čju javne infrastrukture, vzdrževali 
so občinske stavbe in stanovanja, 
skrbeli za lokalne in gozdne ces-
te ter opravljali dela na osnovi pov-
praševanja občanov. V podjetju je 
zaposlenih deset ljudi. Poročilo sta 
predhodno obravnavala nadzor-
ni svet in odbor za gospodarstvo, 
tako predsednik nadzornega sve-
ta Dominik Pečnik kot predsednik 
odbora za gospodarstvo Dominik 
Bevc nista imela pripomb. 
CENE VODOOSKRBE MINIMALNO 
VIŠJE
V planu je Purnat povzel predvi-
dena dela za letos. Sprejeta sta bi-
la tudi elaborata o izvajanju gospo-
darske javne službe oskrbe z vodo 
ter odvajanja in čiščenja komunal-
ne odpadne vode. Cene storitev se 
niso bistveno spremenile.
ISKANJE NOVIH VODNIH VIROV
Zdenko Purnat je predstavil tudi 
program oskrbe s pitno vodo - do-
kument, ki ga pripravi izvajalec jav-
ne službe oskrbe s pitno vodo za ob-
močje občine, v kateri javno službo 
izvaja. Purnat je povedal, da je vo-
dovodni sistem marsikje zastarel in 
potreben prenove. V letu 2015 je ob-
čina naročila analizo obstoječega 
vodovodnega omrežja in možnos-
ti vključitve novega vodnega vira 
v obstoječi sistem. Elaborat podaja 
dolgoročne usmeritve za obnovo in 
širitev vodovodnega sistema v ob-
čini Gornji Grad in bo osnova za pri-
dobivanje novih vodnih virov.
KOLIČINA LOČENO ZBRANIH 
ODPADKOV SE POVEČUJE 
Letno poročilo o izvajanju javne 
službe zbiranja in odvoza odpad-
kov je podal direktor podjetja PUP 
Saubermacher iz Velenja Janez 
Herodež. V lanskem letu večjih 
sprememb na tem področju ni bi-
lo, spremenil se je le urnik odvoza 
odpadkov. Količina ločeno zbranih 
odpadkov se povečuje. Svetniki so 
imeli nekaj vprašanj glede ekolo-
ških otokov in zbiranja tekstila, na 
katera je Herodež podal ustrezne 
odgovore. 
Štefka Sem
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019
8
Zdravstvo
ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE
Revizija poslovanja naj bi pokazala razloge za izgubo
Računovodja Rok Žunter je opozoril, da je 
alternativa pokrivanju izgube zdravstvenega 
doma samo stečaj. (Foto: Štefka Sem) 
Zaradi pomanjkanja zdravnikov je od  
1. 5. 2019 naprej dežurna ambulanta v 
Mozirju odprta samo ob sobotah, ne-
deljah in praznikih od 7 .00 do 20.00.
V preostalem času lahko občani      
poiščejo zdravnika v: 
- odrasli: dežurna ambulanta Velenje 
ali Žalec;
- otroci do vključno 18. leta:               
pediatrični urgentni center Celje;
- poškodbe: urgentni center Celje.
V primerih nujnega stanja pokličite 
03 837 08 00 ali 112.
CIVILNA INICIATIVA ZA OHRANITEV ZDRAVJA ZGORNJESAVINJČANOV
Kmalu javni shod za ureditev razmer v 
zdravstvu
V zadnjem obdobju je zdravstvo pereča vses-
lovenska problematika. Pred kratkim so se raz-
mere nevarno zaostrile tudi v Zgornjesavinj-
skem zdravstvenem domu Nazarje, ki so ga za-
pustili trije zdravniki, posledično pa smo osta-
li tudi brez stalne dežurne ambulante, saj le-ta 
od maja dalje deluje samo ob sobotah, nedeljah 
in praznikih od 7. do 20. ure. V preostalem ča-
su moramo Zgornjesavinjčani zdravstveno po-
moč iskati drugje. 
USTANOVITEV CIVILNE INICIATIVE ZA 
OHRANITEV ZDRAVJA
Takšno stanje, razumljivo, povzroča neza-
dovoljstvo pri občanih. Zaskrbljenost je še to-
liko bolj prisotna med starejšo populacijo, kjer 
so bolezenska stanja pogostejša. Zato so se v 
društvih upokojencev Zgornje Savinjske doli-
ne odločili, da svojo bojazen tudi javno izrazijo. 
Tako je 5. maja v Domu kulture Nazarje potekal 
ustanovni sestanek Civilne iniciative za ohrani-
tev zdravja Zgornjesavinjčanov. Sestanka so se 
udeležili zaskrbljeni občani iz vseh zgornjesa-
vinjskih občin. 
NA SHODU PREDSTAVITEV ZAHTEV DO 
PRISTOJNIH INSTITUCIJ 
Na sestanku je bil imenovan devetčlanski ini-
ciativni odbor za pripravo javnega shoda, ki naj 
bi se zgodil kmalu pred stavbo Zgornjesavinjske-
ga zdravstvenega doma Nazarje. Na shodu bodo 
predstavniki iniciative podrobneje spregovorili o 
zahtevah do pristojnih institucij glede ureditve 
razmer v Javnem zavodu Zgornjesavinjski zdra-
vstveni dom Nazarje.
TG
Finančni načrt Zgornjesavinjskega zdra-
vstvenega doma je bil na seji ustanoviteljic 
deležen obsežne razprave. Načrt je predsta-
vil računovodja Rok Žunter, določene infor-
macije sta dodala direktorica Darja Es in po-
močnik direktorice Mitja Ločičnik. Zaključek 
razprave je bil, da so se župani odločili za re-
vizijo poslovanja za obdobje zadnjih štirih let. 
Izsledki le-te naj bi služili kot osnova za smer-
nice za v prihodnje. 
STANJE V ZDRAVSTVENEM DOMU PRECEJ 
DRUGAČNO
Finančni načrt je bil pripravljen na osno-
vi realizacije preteklega leta, je povedal ra-
čunovodja zdravstvenega doma Rok Žunter, 
načrtovani poslovni izid pa je bil pozitivna 
ničla. Stanje v zdravstvenem domu se je od 
priprave finančnega načrta precej spremeni-
lo. Odšli so zdravniki, nujno medicinsko po-
moč sedaj izvajajo drugi in vse to bo vpliva-
lo na poslovanje.
REBERNIKOVA PROTI POKRIVANJU IZGUBE
Županji občine Rečica ob Savinji Ani Re-
bernik se finančni načrt ni zdel dobro prip-
ravljen: »Že sedaj se ve, da bo tudi letos izgu-
ba, kar v finančnem načrtu ni prikazano. Če 
bo poslovni izid negativen, Občina Rečica ob 
Savinji ne bo pokrivala izgube, saj je bil spre-
jet poslovni načrt, ki ne prikazuje negativne-
ga rezultata.« Z županom občine Mozirje Iva-
nom Suhoveršnikom sta omenila anonimke, 
ki so prišle do njiju glede domnevnih nepra-
vilnosti pri poslovanju zdravstvenega doma, 
nista pa povedala podrobnosti.
ČE BO POSLOVNI IZID NEGATIVEN, SLEDI 
REBALANS
»Nazarski zdravstveni dom bo zaradi sana-
cije ustanoviteljicam o poslovanju poročal če-
trtletno in če se ob polletju izkaže, da bo po-
slovni izid negativen, bomo naredili rebalans, 
prvo poročilo pa bo že v maju,« je povedal Žu-
nter in dodal: »V javnih zavodih v finančnem 
načrtu negativnega stanja ni možno prikaza-
ti. Zdravstveni dom bo rebalans pripravil na 
osnovi podpisa pogodbe z Zavodom za zdra-
vstveno zavarovanje Slovenije in ob uvedenih 
spremembah v zdravstvenem domu. Sem spa-
dajo ukinitve določenih programov - rentgen, 
pulmologija in razpis koncesije za ortodonta.«
POKRIVANJE IZGUBE ALI STEČAJ?
Žunter je še dejal, da »se bodo ustanovite-
ljice morale odločiti glede pokrivanja izgube, 
saj je to njihova odgovornost, zapisana v od-
loku o ustanovitvi zdravstvenega doma. Dru-
ga alternativa je stečaj, ki ga lahko zahteva-
jo, posledično bi nazarski zdravstveni dom 
priključili kateremu od sosednjih zdravstve-
nih domov.« Tretje poti ni. »Mnenje ministr-
stva za zdravje je, da je primarno zdravstvo v 
pristojnosti občin,« je zaključil Žunter. Na po-
budo Rebernikove in nekaterih drugih župa-
nov je bila sprejeta odločitev, da se opravi re-
vizija poslovanja za obdobje 2015-2018, ki bo 
pokazala razloge za izgubo.
TREBA JE PREVERITI, KAM JE ŠEL DENAR 
Glede revizije je ljubenski župan Franjo Na-
raločnik dejal: »Želim imeti čisto vest do svo-
jih občanov. Cilj revizije je strokovna usmeritev 
za naprej in izhodišče, kaj storiti. Z ugotovitva-
mi revizije bomo lahko šli na zdravstveno mini-
strstvo.« Ivan Suhoveršnik: »Različne anonim-
ke opominjajo na določene napake, ki so bile 
storjene. V prejšnjih letih verjetno ni bilo vse 
prav vodeno, zato podpiram revizijo.« Župan 
občine Gornji Grad Toni Špeh je bil mnenja, da 
je treba preveriti, kam je šel denar.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019 9
Zdravstvo, Iz občin
NOVOSTI V PROGRAMIH CEPLJENJA 2019
Priporočljivo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
V Sloveniji je v lanskem letu po preliminarnih podatkih za KME 
zbolelo 153 oseb, od tega 42 % žensk in 58 % moških. 68 % obole-
lih je starejših od 45 let. Po podatkih NIJZ, objavljenih v publika-
ciji Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 
2017, je bilo tega leta v celjski zdravstveni regiji prijavljenih 10 pri-
merov KME. Večina v Sloveniji prijavljenih bolnikov s KME (89 %) 
je bila hospitalizirana. V letu 2017 ni bilo zabeležene nobene smrti 
zaradi KME. V letošnjem marcu na območju Upravne enote Mozir-
je ni bilo prijavljenega nobenega primera KME, bil pa je en primer 
lymske borelioze.
OBČINSKI SVET SOLČAVA 
Z odlokom urejeno upravljanje Krajinskega parka Logarska 
dolina 
Pobiranje vstopnine za motorna vozila je dajatev, ki ima zakonsko 
podlago v Zakonu o ohranjanju narave. (Foto: Igor Solar) 
V četrtek, 25. aprila, je v Solčavi 
potekala prva izredna seja tamkaj-
šnjega občinskega sveta. Na dnev-
nem redu je bila le ena točka - obrav-
nava in sprejem odloka o upravljanju 
Krajinskega parka Logarska dolina. 
Svetniki so osnutek soglasno podprli 
in odlok s sklepom tudi potrdili. 
OPREDELJENE NALOGE 
UPRAVLJANJA ZAVAROVANEGA 
OBMOČJA
Občina Solčava tretje leto izvaja 
upravljanje naravne vrednote Krajin-
ski park Logarska dolina neposred-
no preko režijskega obrata. Na izre-
dni seji sprejeti odlok opredeljuje na-
loge upravljanja zavarovanega ob-
močja. Sestavni del odloka je tudi ce-
nik vstopnine.
VSTOPNINA ZA MOTORNA VOZILA 
V CELOTI NAMENSKA
Vstopnina za motorna vozila je po-
sebna dajatev, ki ima zakonsko pod-
lago v prehodnih določbah Zakona o 
ohranjanju narave. Je eden od virov 
prihodkov, ki se porablja za upravlja-
nje s krajinskim parkom. T o so v celo-
ti namenska sredstva za pokrivanje 
stroškov urejanja naravne vredno-
te zavarovanega območja in vzdrže-
vanje njegovega dela, namenjenega 
ogledu in obisku.
PET DOLGOROČNIH CILJEV 
Program upravljanja parka izhaja 
iz petih dolgoročnih ciljev: krepitev 
vloge in učinkovito delovanje uprav-
ljavca parka, sodelovanje pri varstvu 
kulturne in naravne dediščine, oza-
veščanje javnosti o parku in razvoj 
okolju prijaznega obiska, krepitev 
vključevanja lokalnega prebivalstva 
pri razvoju dejavnosti in aktivnosti 
v parku ter urejanje javne, komunal-
ne in turistične infrastrukture. V do-
kumentu so opredeljeni tudi ukrepi 
za dosego ciljev in njihovo finančno 
ovrednotenje.
LETOS POUDAREK NA UREDITVI 
INFRASTRUKTURE
Županja občine Solčava Katari-
na Prelesnik: »Veliko dela in uskla-
jevanj nas čaka. Z dobrim sodelova-
njem in razumevanjem bomo prišli 
do želenih ciljev. Želimo, da se v do-
lini dobro počutijo najprej domačini, 
pa tudi stacionarni gostje Solčavske-
ga in vsi obiskovalci, ki radi prihajajo 
k nam in znajo ceniti naravne vred-
note. V letošnjem letu bomo velik po-
udarek še vedno namenjali ureditvi 
parkovne infrastrukture in umiritvi 
motornega prometa v dolini.«
MINISTRSTVO ZA OKOLJE 
IN PROSTOR PREDLAGA ŠE 
POBIRANJE PARKIRNINE 
Na Ministrstvu za okolje in pros-
tor poteka usklajevanje dogovora o 
upravljanju krajinskega parka kot 
naravne vrednote državnega pome-
na. Zavod RS za varstvo narave prip-
ravlja strokovne podlage za prenovo 
določil o zavarovanja parka, Občina 
Solčava pa osnutek odloka o zavaro-
vanju. Ta bo dal podlago za upravlja-
nje parka in nadzor, tudi nad upo-
števanjem določil za parkiranje mo-
tornih vozili v naravnem okolju. »Mi-
nistrstvo za okolje v nadaljevanju 
upravljanja predlaga še pobiranje 
parkirnine, zato bo potrebno čim prej 
identificirati območja, ki so primerna 
za zelena parkirišča, in postajališča, 
ki nimajo negativnega vpliva na na-
ravne vrednote,« je še povedala žu-
panja Prelesnikova.  
Marija Lebar
V veljavo je stopil Pravilnik o dolo-
čitvi programa cepljenja in zaščite z 
zdravili za leto 2019. Slednji prinaša 
nekaj novosti, med njimi priporočlji-
vo cepljenje proti klopnemu menin-
goencefalitisu (KME) za otroke, ki le-
tos dopolnijo tri leta, in za odrasle, ki 
bodo dopolnili 49 let. Druga novost 
se tiče cepljenja dojenčkov v prvem 
letu starosti, stroka iz petvalentne-
ga prehaja na šestvalentno cepivo, 
tretja pa uvaja novosti v cepilni pro-
gram za mlade do 26. leta starosti.
BREZPLAČNO CEPLJENJE ZA 
TRILETNIKE IN ODRASLE, STARE 
49 LET
Cepljenje proti KME za omenje-
ni starostni skupini bo financirano 
iz sredstev obveznega zdravstvene-
ga zavarovanja. Na Nacionalnem in-
štitutu za javno zdravje (NIJZ) predvi-
devajo, da bo zavarovalniško cepivo 
verjetno na voljo šele jeseni. Pojasnili 
so tudi, da so omenjeni starostni sku-
pini izbrali z razlogom. Za KME naj-
bolj pogosto obolevajo ljudje v sta-
rosti med 55 in 64 let, zato so žele-
li zajeti skupino pred tem. Za triletni-
ke so se odločili zato, ker se v staros-
ti treh let izvaja sistematski pregled, 
cepljenje pa lahko izvedejo v okviru 
tega pregleda. 
ZA DOJENČKE ŠE ZAŠČITA PROTI 
HEPATITISOM B
Naslednja novost se tiče ceplje-
nja dojenčkov v prvem letu starosti. 
Zdajšnje cepivo dojenčke ščiti pred 
petimi boleznimi (davico, tetanusom, 
oslovskim kašljem, hemofilusom in-
fluence B in otroško paralizo), novo 
cepivo pa bo šestvalentno in bo šči-
tilo še pred okužbo s hepatitisom B. 
Obvezno bo za otroke, rojene od le-
tošnjega oktobra dalje, otroci bodo 
cepljenje prvič opravili v letu 2020 od 
dopolnjenih treh mesecev starosti.
IZENAČEN STATUS ŠOLAJOČIH IN 
NEŠOLAJOČIH MLADOSTNIKOV 
Spreminja se tudi program ceplje-
nja za učence, dijake in študente. V 
to kategorijo bodo dodani mladi od-
rasli do dopolnjenega 26. leta sta-
rosti. S tem pravilnik izenačuje pravi-
ce in obveznosti glede cepljenja šo-
lajočih mladostnikov in študentov z 
enako starimi mladostniki in odrasli-
mi do 26. leta starosti, ki se ne šolajo.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019
10
Iz občin, Organizacije
OBČINA GORNJI GRAD
Za podžupanjo imenovana 
Cvetka Mavrič
Podžupanja Cvetka Mavrič bo 
s svojim znanjem v pomoč 
občinski upravi. 
REČICA OB SAVINJI
Spomenik na novi lokaciji
Nova lokacija spomenika je bolj primerna za proslave in nudi večjo 
varnost udeležencev. (Foto: Barbara Rozoničnik) 
46. PODELITEV PLEČNIKOVIH ODLIČIJ
Med nagrajenci tudi Domen 
Ermenc in Adam Breznik
OBČINSKI SVET NAZARJE
O občinskem prostorskem načrtu
Na dnevnem redu aprilske se-
je nazarskega občinskega sveta 
je bila med drugimi točkami tu-
di obravnava osnutka občinske-
ga prostorskega načrta (OPN). 
Dolgo in težko pričakovani doku-
ment so svetniki v prvem branju 
potrdili.
PRIPRAVE ŽE V LETU 2006
Priprave na oblikovanje OPN 
so se začele že v letu 2006. Za-
radi neodzivnosti pogodbene-
ga izvajalca in različnih okoli-
ščin, med drugim tudi spremem-
be zakonodaje, so se aktivnosti 
zavlekle vse do sedaj. Leta 2006 
so bile zbrane pobude občanov, 
od takrat je bilo pripravljenih več 
javnih razgrnitev različnih osnut-
kov. 
ZELENA LUČ MINISTRSTVA ZA 
OKOLJE IN PROSTOR
Sedanji osnutek je bil dan v jav-
no obravnavo januarja 2016. Sledilo 
je pridobivanje mnenj soglasjedajal-
cev – nosilcev urejanja prostora. Po-
tem ko je bil izdelan usklajen predlog 
OPN, je v začetku letošnjega aprila 
ministrstvo za okolje in prostor izdalo 
odločbo o sprejemljivosti plana. Sle-
dil bo dokončni sprejem usklajene-
ga dokumenta na občinskem svetu, 
nato pa objava odloka. Tako veljav-
ni OPN bo zamenjal dosedanji pro-
storski plan in prostorske ureditvene 
pogoje. Prostorski akt obsega celot-
no območje Občine Nazarje in bo do-
brodošel zlasti za tiste investitorje, ki 
želijo graditi na območju občine. 
Marija Lebar
Prejemniki Plečnikove medalje za Tendence (z leve proti desni): 
Adam Breznik, Domen Ermenc, Pia Klančar, Monika Vešligaj in 
Timotej Jevšenak. (Foto: arhiv DE)
Sredi aprila je v Narodni gale-
riji v Ljubljani potekala 46. pode-
litev Plečnikovih odličij – najpre-
stižnejših nagrad na področju ar-
hitekture v Sloveniji. Strokovna ži-
rija je med tridesetimi prispelimi 
izbrala šest predlogov in pode-
lila eno Plečnikovo nagrado, šti-
ri medalje ter eno študentsko pri-
znanje. 
PLEČNIKOVA MEDALJA ZA 
TENDENCE
Med prejemniki priznanj sta tu-
di Domen Ermenc iz Potoka in Lu-
čan Adam Breznik. Žirija je namreč 
Plečnikovo medaljo za prispevek k 
bogatitvi arhitekturne kulture na-
menila tudi pregledni razstavi in ka-
talogu Tendence, celjska arhitektu-
ra in urbanizem 1955‒1985 avtorjev 
Adama Breznika, Timoteja Jevšena-
ka, Monike Vešligaj, Domna Ermen-
ca in Pie Klančar. V utemeljitvi je ži-
rija zapisala, da Tendence ne boga-
tijo samo arhitekturne kulture, tem-
več družbo kot tako, Celje pa je z 
njimi dobilo dokument, ki bi mo-
ral vplivati na nadaljnji razvoj mes-
ta. Nagrajena razstava je v prostorih 
Muzeja za arhitekturo v Ljubljani na 
ogled do 19. maja.
TG
Spomenik padlim borcem in žrt-
vam okupatorjevega nasilja iz druge 
svetovne vojne na Rečici ob Savinji je 
po prenovi trškega jedra prestavljen 
na novo lokacijo pri pokopališču. 
VEČ RAZLOGOV ZA PRESTAVITEV
Skoraj deset metrov visok spo-
menik, ki je delo arhitekta Edvar-
da Ravnikarja, je bilo zaradi te-
že posameznih elementov potreb-
no razstaviti. Za prestavitev spo-
menika je bilo več razlogov, med 
drugim tudi težnja po enotnem 
izgledu prenovljenega trškega je-
dra. Hkrati bo na novi lokaciji za 
proslave, ki jih organizira Združe-
nje borcev za vrednote NOB, lažje 
zagotoviti primeren prostor in var-
nost udeležencev. Trenutno se ure-
ja okolica spomenika, vključno z 
izgradnjo ploščadi, namenjene ko-
memoracijam in ostalim priredit-
vam v spomin na zgodovinske do-
godke. Dela za prestavitev spome-
nika so potekala v soglasju z Zavo-
dom za varstvo kulturne dediščine.
DODATNA GRADBENA DELA
V okviru prestavitve spomenika 
bodo zgrajene stopnice med osnov-
no šolo in parkiriščem, kjer bo ure-
jeno novo postajališče za prevoz 
šolskih otrok. Sanirane bodo tudi 
stopnice pri stari mrliški vežici.
Barbara Rozoničnik
Gornjegrajski župan Toni Špeh 
je na zadnji seji občinskega sve-
ta za podžupanjo imenoval Cvet-
ko Mavrič. Mavričeva je že bila 
svetnica v predpreteklem man-
datu. Kot dolgoletna direktorica 
Zavoda Savinja zelo dobro poz-
na postopke prijav in pripravo do-
kumentacije za javne razpise. Na 
tem področju bo po besedah žu-
pana Špeha v veliko pomoč ob-
činski upravi.
Tekst in fotografija: Štefka Sem
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019 11
Organizacije
CENTER ZA DRUŽINE MEDGEN HIŠA REČICA OB SAVINJI 
Preživljanje prostega časa brez 
sodobne tehnologije 
Otroci in animatorji so potepanje začeli pred Medgen hišo. 
(Foto: Marija Šukalo) 
V Centru za družine Medgen hi-
ša na Rečici ob Savinji so v ča-
su prvomajskih počitnic pripravi-
li pester program za otroke iz vrt-
ca in osnovne šole. Prostovoljci 
in animatorji so poskrbeli tudi za 
varstvo počitnikarjev.
Tokrat so se udeleženci delavnic 
podali v naravo. Na bližnjem igri-
šču so se pomerili v poznavanju 
starih kolektivnih iger, kot na pri-
mer kraljica, koliko je ura, kdo se 
boji črnega moža, med dvema og-
njema ... S kredo so risali po asfaltu 
in se podali tudi na pohod na bliž-
nji Štefanov vrh. Ob tem so ugotav-
ljali, da je mogoče kvalitetno pre-
živeti prosti čas tudi brez moderne 
tehnologije.
Marija Šukalo
LOKE PRI MOZIRJU 
Gozdna šola - tradicija in prihodnost športnega turizma
Mozirski župan Ivan Suhoveršnik (drugi z desne) je zelo zadovoljen 
s ponovnim odprtjem Gozdne šole. (Foto: Ciril M. Sem)
110 tisoč evrov
sta vložili Športna unija 
Slovenije in Natura Avantura v 
prenovo Gozdne šole. 
Kamp je namenjen različnim ciljnim skupinam, kot so taborniki in 
skavti. (Foto: Ciril M. Sem)
V okviru praznovanja mozirske-
ga občinskega praznika je v pe-
tek, 26. aprila, potekala otvoritvena 
slovesnost v Lokah pri Mozirju, kjer 
so namenu predali nov turistični 
kamp na lokaciji nekdanje Gozdne 
šole, ki je last Športne unije Slove-
nije (ŠUS). Skupaj s ŠUS je kamp 
postavilo podjetje Natura Avantu-
ra iz Petrovč. Najemniki že v leto-
šnjem letu pričakujejo obisk od tri 
do pet tisoč gostov. 
PRIZADEVANJA OBČINE LE 
OBRODILA SADOVE
Prireditev ob odprtju je zaz-
namoval zabavni program, po-
leg predstavnikov lastnikov 
kampa so se je udeležili števil-
ni gostje, med njimi tudi neka-
teri zgornjesavinjski župani. Kot 
je povedal mozirski župan Ivan 
Suhoveršnik, je ponovno odpr-
tje Gozdne šole v Lokah za obči-
no velikega pomena: »Vse od le-
ta 2002, odkar sem župan, smo si 
prizadevali, da bi postala Gozdna 
šola občinska last. Športne unije 
žal vsa ta leta nismo uspeli pre-
govoriti, da bi dala svojo lastni-
no vsaj v najem. Ta lokacija je bi-
la vsekakor potrebna večje po-
zornosti.« 
ZAČETKI ŽE PRED DRUGO 
SVETOVNO VOJNO
Lokacija Gozdne šole v bližini 
Savinje je izredno privlačna, nje-
ne korenine pa segajo v čas pred 
drugo svetovno vojno. Že takrat 
je bila, tako kot pozneje, name-
njena športni dejavnosti mladih. 
Namestitev so udeleženci, ki so 
prihajali iz vseh krajev Sloveni-
je, našli v lesenih hišicah in šoto-
rih. Potekala je živahna športna 
in družabna dejavnost, ki so se 
je radi udeleževali tudi domačini.
SODOBEN TURISTIČNI KAMP
ŠUS in podjetje Natura Avan-
tura sta v naložbo vložila okoli 
110 tisoč evrov. Kamp bo obdržal 
ime Gozdna šola, pod katerim ga 
bodo ponujali na slovenskem tr-
gu. Za obiskovalce sta na razpo-
lago dve manjši leseni koči, pet 
lesenih hišk in skupna jedilnica. 
Najeti je možno tudi opremljene 
šotore in prostor za postavitev 
lastnih šotorov. Kamp je name-
njen različnim skupinam, kot so 
taborniki in skavti. Od športnih 
naprav je zaenkrat na asfaltni 
podlagi urejeno igrišče za košar-
ko in mali nogomet, na travi pa je 
možno igrati odbojko. 
SPOMINI NA NEKDANJO 
GOZDNO ŠOLO
Ivan Čopar iz Lok se spomi-
nja razigranega dogajanja v Goz-
dni šoli v šestdesetih letih prej-
šnjega stoletja: »V Gozdno šolo 
so takrat prihajali osnovnošolci 
in srednješolci iz različnih kra-
jev Slovenije, od Kopra do Mur-
ske Sobote. Športna navdušen-
ka Pavla Trogar iz Mozirja je nas, 
domačine, vsako leto organizira-
la, da smo nekaj dni pred priho-
dom gostov postavili šotore, jih 
opremili s svežimi slamaricami 
in v njih do prihoda gostov tudi 
prenočevali ter jih tako čuvali. Z 
lesenimi vozički smo iz Mozirja 
dostavljali kruh in druge potreb-
ščine, udeleževali pa smo se tu-
di tabornih ognjev in nekaterih 
drugih dejavnosti, ki so poteka-
le v taboru.«
Marija Lebar
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019
12
Kultura, Informacije
POPRAVEK INFORMACIJE
V 18. številki Savinjskih novic smo na strani 6 objavili članek z nas-
lovom Novi rečiški podžupan je Ivan Kramer. Omenjeni članek smo iz-
postavili v kazalu na strani 3, kjer pa je bil napačno naveden naslov No-
vi župan je Ivan Kramer. Pravilno bi bilo Novi podžupan je Ivan Kramer. 
Za napako se bralcem in vsem neposredno prizadetim opravičujemo.
Uredništvo
DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
Slike Neli Fijavž obogatile dom in razveselile stanovalce
Neli Fijavž je samouk; svojo slikarsko tehniko je dopolnjevala več 
let. (Foto: Štefka Sem) 
MEDNARODNO GLASBENO TEKMOVANJE CELEIA
Tibor Cemič Krefl osvojil zlato 
plaketo
Tibor Cemič Krefl (foto: arhiv 
GŠ Nazarje) 
GALERIJA ŠTEKL GORNJI GRAD
Nežni akvareli v družbi nežnih ženskih glasov
Blanka Božič je prejemnica zlate in bronaste palete. 
Na Glasbeni šoli Celje je poteka-
lo 1. mednarodno tekmovanje Cele-
ia, ki je namenjeno mladim glasbe-
nikom različnih narodnosti do 19. le-
ta starosti. Tekmovanje je potekalo 
v šestih starostnih kategorij v disci-
plinah rog, harmonika in kontrabas. 
Tibor Cemič Krefl, učenec roga, ki 
obiskuje Glasbeno šolo Nazarje, se 
je odlično odrezal in v svoji katego-
riji s 95 točkami osvojil zlato plake-
to. Za uspeh mladega rogista sta za-
služna tudi mentor Stefan Garkov 
in korepetitor Anton Acman.
Barbara Rozoničnik
V gornjegrajskem DEOS Cen-
tru starejših občanov je svoja likov-
na dela razstavljala domačinka Ne-
li Fijavž. Njene slike so narejene s 
svojstveno tehniko, ki jo je mlada 
ustvarjalka dopolnjevala kar nekaj 
let. Tokratna razstava je bila njena 
peta samostojna, sodelovala pa je že 
na več skupinskih razstavah.
MEŠANJE AKRILA Z UMETNO 
MASO 
Neli Fijavž, članica Ateljeja Art, 
ustvarja abstraktne podobe na plat-
no. Kot popoln samouk je razvila svoj 
likovni stil, ki je prepoznaven in mo-
čan. T ehnika, s katero ustvarja, je me-
šanje akrila z umetno maso, z doda-
janjem svetlečih elementov. Dela so 
reliefna. Prvič je samostojno razsta-
vljala v gornjegrajski galeriji Štekl le-
ta 2015. V času od prve razstave je 
svojo tehniko še nadgradila. V lan-
skem letu je svoja dela predstavila 
na dveh mednarodnih razstavah v 
Kazahstanu in na Češkem. 
SEPTEMBRA NA ART EXPO V 
LJUBLJANI 
Sodelovanje na mednarodnih raz-
stavah je veliko finančno breme, zato 
so možnosti na tem področju omeje-
ne. Septembra bo svojo sliko razsta-
vila na Art expo na Gospodarskem 
razstavišču v Ljubljani, kjer bo sode-
lovalo več kot tristo razstavljavcev z 
različnih koncev sveta. 
Štefka Sem
Zadnji petek v aprilu je župan Ob-
čine Gornji Grad T oni Špeh odprl prvo 
letošnjo razstavo v galeriji Štekl. Ga-
lerijski prostor trenutno krasijo akva-
reli Blanke Božič, članice Kultur-
nega društva likovnih ustvarjalcev 
Zgornje Savinjske doline Gal. Njene 
akvarele in kipca, s katerima je osvo-
jila zlato in bronasto paleto, so na od-
prtju razstave pospremili nežni gla-
sovi kvarteta Štiglic.
TRETJA RAZSTAVA 
V ŠTEKLU
Božičevo in njeno delo je 
predstavila predsednica Kulturne-
ga društva Gornji Grad, ki v Štek-
lu pripravlja razstave, Tatjana Be-
zovšek. Povedala je, da Božičeva 
ljubi naravo in barve, v svojih delih 
pa najraje upodablja krajino. Dela 
razstavlja samostojno in na sku-
pinskih razstavah. 
VABILO NA SVETOVNI FESTIVAL 
AKVARELA 
Članica Gala je deset let, v ča-
su svojega ustvarjanja je prejela 
že številna priznanja in certifikate 
ter zlato in bronasto paleto za dve 
skulpturi. Božičeva namreč poleg 
slikanja tudi kipari. Letos je prejela 
vabilo na svetovni festival akvarela 
v Indiji, Švici in Albaniji, na kar je ze-
lo ponosna.
NAJBOLJŠE STVARI SO VEDNO TRI 
Božičeva je povedala, da so naj-
boljše stvari vedno tri. Tretjič samos-
tojno razstavlja v galeriji Štekl, nje-
no umetniško podobo sestavljajo ki-
parstvo, akril in njej najljubši akva-
rel. Slednji jo izpolnjuje, slike so než-
ne, barve se prelivajo. V Šteklu rada 
razstavlja, povabila organizatorjev je 
vedno vesela ter hvaležna zanj. 
Tekst in foto: Štefka Sem
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019 13
Kultura
BELA NEDELJA NA LJUBNEM OB SAVINJI 
Ljudski godci, pevci in gledališčniki nasmejali občinstvo
Na belo nedeljo so ljudski godci, pevci in gle-
dališčniki ljubenskega kulturnega društva prip-
ravili tradicionalno srečanje. Na njem so prika-
zali, kako poteka pobiranje in stiskanje sadja. 
Idejni vodja dogodka in scenarist srečanja je že 
vrsto let godec z veliko preigranimi vižami Vin-
ko Jeraj. 
POBIRANJE SADJA IN STISKANJE 
Dogajanje je bilo postavljeno na veliko kmeti-
jo. Tu ob gospodovalni in leni ženi živita še raz-
vajena otroka ter oče, ki rad pogleda v kozarec. 
V pomoč jim je hlapec, ki se trudi, da je delo 
dobro opravljeno. Ob tem mamo skrbi za hčer-
ko, ki bo šla v »visoke šole«, in ali se bo sin ob 
Na odru se je zvrstilo veliko število nastopajočih, tako godcev kot plesalcev in igralcev.
Miran Žerovnik (levo) kot oče, ki rad 
pogleda v kozarec, in Rok Prušnik kot leni 
sin sta predstavila stiskanje sadja.
delu preveč utrudil. Hčerki tako ne dovoli delati 
in jo neprestano pazi ter ji streže, sinu pa naroči, 
naj počasi dela. Vse skupaj dodobra začini oče, 
ki preizkuša lansko letino tolkca in pripravlja so-
de za novo sezono. Vinjen dobi toliko poguma, 
da pove ženi, da je hčerka že šesto leto v pritlič-
ju visoke šole, sin pa je len in ni za nobeno rabo. 
Za ženo je mnenja, da ji nobeno delo ne diši in 
le »komandira«. Humorne situacije, ki so ob tem 
nastale, so nasmejale številno občinstvo.
POLEG STAREJŠIH SUVERENO ZAIGRALI IN 
ZAPLESALI TUDI NAJMLAJŠI
Seveda takšno delo ne more potekati brez 
domačih napevov in viž. Izvedli so jih ljudski 
godci in pevci kulturnega društva ter gostje. Do-
godek so popestrili mali in veliki plesalci. 
Da ljudski napevi in raztegovanje meha fraj-
tonarice na Ljubnem in njegovi okolici še dol-
go ne bo izumrlo, so bili dokaz najmlajši. Ti so 
suvereno zaigrali poleg starejših muzikantov in 
dokazali, da kljub manj »kilometrine« obvlada-
jo inštrumente. 
Marija Šukalo
SLOVENSKI VEČER V DOMU KULTURE NAZARJE
Glasbeno popotovanje po naši raznoliki deželi
Različni glasbeni sestavi so se »sprehodili« po posameznih pokrajinah in na ta način 
zaobjeli Slovenijo. (Foto: Barbara Rozoničnik) 
Učenci in učitelji Glasbene šole Nazarje so v 
tamkajšnjem Domu kulture pripravili glasbeno po-
potovanje po naši majhni, a raznoliki deželi. Solisti, 
komorne skupine, orkester in drugi sestavi so se 
»sprehodili« po posameznih pokrajinah in zaobje-
li Slovenijo v vsej pestrosti njenega glasbenega iz-
ročila. 
LJUDSKA PESEM IZ RODA V ROD
Slovenska ljudska pesem že stoletja prehaja iz 
roda v rod in je od nekdaj ohranjevalka slovenske-
ga jezika. Tešila je jok otrok v zibelki, se razlegala 
iz grl vaških fantov in tolažila ob mrtvaškem odru. 
Čeprav življenje ni bilo vselej lahko, ni bilo nikoli ta-
ko trdo, da bi v naših ljudeh usahnilo veselje do pe-
tja. Ob delovnih dneh, ob praznikih, ob veselju in 
žalosti, vselej je ljudska pesem našla svoje mes-
to med ljudmi. Na prireditvi, katere idejno zasno-
vo je prispevala Cita Galič, je bilo poudarjeno, da je 
le malo dežel, kjer na tako majhnem prostoru naj-
demo tolikšno pestrost glasbenega izročila, kot na 
Slovenskem. 
PESTROST NAREČIJ IN VPLIV SOSEDNJIH DEŽEL
Slovenija je prehodna država, zato je v posame-
znih pokrajinah čutiti vpliv sosednjih dežel. V pe-
smi koroških Slovencev je živa narodna govorica, 
prekmurska pesem se je izoblikovala na stičišču 
različnih kultur, Bela krajina je bila precej odreza-
na od ostale Slovenije, kar se čuti tudi v njihovi pe-
smi. Dolenjski mehko valujoči griči z belimi zidani-
cami sredi vinogradov so požlahtnili značaj tam-
kajšnjih prebivalcev, kar se odraža v vedri pesmi, 
ki poje o vinu. 
Notranjska se ponaša z več priznanimi sklada-
telji, primorska ljudska glasba je radoživa in vese-
la, pestra po svoji glasbeni govorici s primesmi ita-
lijanske in avstrijske ljudske tradicije. Trst, Beneči-
ja in Rezija so onkraj naše državne meje, a vseeno 
ohranjajo slovensko ljudsko pesem. Nastopajoči 
so glasbeno popotovanje končali na Gorenjskem, 
v pokrajini, ki je predstavljala politično in kultur-
no središče Slovenije, a je v svojih napevih ohrani-
la najmanj slovenske prvobitnosti ter prevzela naj-
več tujega prizvoka. 
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019
14
Organizacije
PAST NA MENINI PLANINI TUDI NA FILMU
V filmu Preboj kot statist tudi Jani Tevž iz Bočne 
Statista Jani Tevž iz Bočne (desno) in Primož Južna (levo) z glavnim 
igralcem Domnom Valičem, ki je upodobil Franca Severja – Franto. 
(Fotodokumentacija Janija Tevža)
Sedaj 96-letni Franc Sever – 
Franta v filmu piše spomine in 
se ob tem spominja težkih bojev 
z okupatorjem. (Foto: Marija 
Šukalo) 
Po knjigi Franca Severja – 
Frante Past na Menini planini se 
je režiser in scenarist Dejan Ba-
bosek lotil ustvarjanja igrano-do-
kumentarnega filma Preboj. S so-
delavci je opravil raziskave zgodo-
vinskih dogodkov, izdelali so sce-
narij in posneli intervjuje s preži-
velimi borci. Letos so posneli tudi 
igrane dele filma. Premiera je pred-
videna za september.
PRIKAZ TEŽKIH BORB Z NEMCI
Sedaj 96-letni Franc Sever – 
Franta je partizanski komandant, 
ki se je marca 1945 na Menini s 500 
soborci v snegu, mrazu, pomanjka-
nju hrane, vode, opreme, oblačil in 
streliva boril za preživetje pred SS 
divizijo z 12.000 vojaki. Kot 22-le-
tnega ga je v filmu odigral Domen 
Valič. Igrani deli pokažejo okolišči-
ne in dogodke pred in med bitko 
ter preboj na svobodo.
SODELOVALI ŠE ŽIVEČI BORCI
Poleg Franca Severja – Frante 
so kot pričevalci še živeči borci: ši-
frantka Valerija Skrinjar, radiote-
legrafist Rudi Fajfer, mitraljezec 
Jože Strniša in kurir Franc Bera. 
Film nastaja v sodelovanju filmske 
produkcije Narayan production in 
Zveze združenj borcev za vredno-
te NOB Slovenije. 
HUD MRAZ TUDI NA SNEMANJU 
Filmskem osebju je pri snema-
nju igranih prizorov največ težav 
povzročilo spreminjajoče se vre-
me in pomanjkanje snega, saj je 
bitka na Menini planini potekala 
v težkih zimskih razmerah. Mraz 
tudi njim ni prizanesel, saj je bi-
lo na prizoriščih tudi do minus de-
set stopinj.
KOT STATIST TUDI BOČAN
Jani Tevž iz Bočne se je preiz-
kusil kot statist: »Kot član Kultur-
no zgodovinskega društva Triglav 
sem sodeloval pri snemanju raz-
ličnih kadrov. To je bila zame no-
va in dobrodošla izkušnja, saj sem 
spoznal, kako tovrstno delo pote-
ka in seveda kar nekaj igralcev. V 
odmorih so se stkala številna no-
va znanstva. 
Skupinski kadri so bili posne-
ti ob vikendih, sam sem bil priso-
ten na snemanju tri vikende, igral-
ci filma pa so snemali tudi med te-
dnom. Čeprav je film o Menini, je 
snemanje potekalo na Veliki pla-
nini. Delali smo namreč v zimskih 
mesecih in je verjetno bilo logistič-
no težko spraviti vso opremo na 
Menino planino.«
IS, MŠ
MESTO NA VASI V GORNJEM GRADU
Zeliščarki in pripovedovalki zgodb ponudili svoj prvi produkt
Amanda Kladnik levo) in Maja Žerovnik z zeliščnim vrtom ob 
katedrali obujata čas in duh benediktincev. (Foto: osebni arhiv)
Amanda Kladnik in Maja Že-
rovnik, zeliščarki in pripovedoval-
ki zgodb, sta soustanoviteljici za-
voda Mesto na vasi s sedežem v 
Gornjem Gradu. Rdeča nit njune 
zgodbe so zelišča. Trgu sta ponu-
dili svoj prvi produkt Baba čaj, po-
leg tega prirejata čajanke in temat-
ske delavnice.
ZELIŠČNI VRT OB 
GORNJEGRAJSKI KATEDRALI
Pravita, da sta pri iskanju po-
slovne priložnosti prisluhnili se-
bi in domačemu kraju. Amando je 
v Gornji Grad pripeljala ljubezen, 
Maja pa je že od malih nog oča-
rana nad lepotami domačega kra-
ja. Sta ponosni skrbnici zeliščnega 
vrta sv. Benedikta ob gornjegrajski 
katedrali ter zeliščarne Stara pošta 
na trgu. Ideja zeliščnih vrtov teme-
lji na medgeneracijskem spošto-
vanju, sodelovanju in povezova-
nju ter vsesplošnem dvigu kakovo-
sti bivanja. Gre za obuditev časa in 
duha benediktincev ter povezova-
nje preteklosti s sedanjostjo z mis-
lijo na prihodnost.
VABITA NA ČAJANKE IN 
DELAVNICE
Amanda in Maja na delavnicah 
v Stari pošti, na vrtu, travniku ali v 
hribih zelišča in njihovo uporabo 
spretno vpleteta v zgodbe. Pravi-
ta, da so delavnice takšne kot njun 
čaj: živo pisane, radožive in sveže. 
Čajanka udeležence popelje v svet 
zelišč in čutil, v sodelovanju z Anjo 
Slapničar pa sta po vzoru nekdaj 
žive zadrečke lončarske obrti obli-
kovali posebno skodelico.
NA PODJETNIŠKEM TRAMPOLINU 
PRIDOBILI VELIKO ZNANJA
Nadobudni zeliščarki sta se v 
sklopu SAŠA Inkubatorja udeleži-
li šesttedenskega programa Pod-
jetniški trampolin 2018. Pravita, 
da sta pridobili veliko uporabnega 
znanja, še vedno pa sta vključeni v 
njihov mentorski program. Sicer se 
je v začetku aprila v Gornjem Gra-
du zaključila 4-tedenska delavnica 
divje gline z Anjo Slapničar, v maju 
vrata odpirata zeliščarna Stara po-
šta ter zeliščni vrt ob katedrali. Ju-
nija bosta ponovno sodelovali na 
Festivalu zelišč Zgornje Savinjske 
in Šaleške doline, zaključek festi-
vala pa bo prav v Gornjem Gradu.
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019 15
Ljudje in dogodki, Oglasi
KRESOVANJE V KOKARJAH
Večer druženja in 
kulture
V počastitev praznika dela so udeleženci 
kresovanja na drog dvignili državno 
zastavo. (Foto: Marija Šukalo) 
Na predvečer praznika dela so po naši doli-
ni zagoreli kresovi. Prižgali so ga tudi na Lazah 
pri Kokarjah. Druženje ob toplem ognju so prip-
ravili člani društva tabornikov Rod Sotočje Na-
zarje Kokarje. 
O prvem maju je spregovorila Petra Matko in 
spomnila, da ima kurjenje kresov na predvečer 
praznika zgodovinske razloge. Udeležence sta 
nagovorila tudi predsednica krajevnega odbora 
Kokarje Andreja Zupan in župan občine Nazar-
je Matej Pečovnik. Večer so s kulturnim progra-
mom obogatili glasbeniki in recitatorji ter mladi 
plesalci iz OŠ Nazarje.
Marija Šukalo
KRESOVANJE V GORNJEM GRADU
Prižig kresa v živo na televiziji
Veterani so pravi mojstri v pripravljanju kresa. (Fotoarhiv ŠD Veterani)
Člani Športnega društva Veterani iz Gornjega 
Grada se vsako leto potrudijo in pri travnatem 
igrišču postavijo velik kres, kresovanje pa se 
zavleče v jutranje ure. Kljub temu da letos tem-
perature niso bile najbolj prijazne, ljudi na kre-
sovanju ni manjkalo. 
Milan Mekiš je na kresovanje povabil eki-
po komercialne televizije, ki se je vabilu z vese-
ljem odzvala in tako so prižig kresa gledalci lah-
ko spremljali v neposrednem prenosu. Organi-
zatorji so pripravili odličen golaž, ob katerem so 
obiskovalci lažje prenašali hladno vreme, mladi 
gasilci pa so poskrbeli za varnost.
Štefka Sem
PREDPRAZNIČNO DRUŽENJE V MOZIRJU
Kresovanje ogrelo hladen in deževen večer
Kljub slabemu vremenu se je na kresovanju zbralo precej Mozirjanov. (Foto: Benjamin Kanjir) 
Člani Športnega društva Mozirje so tudi letos 
poskrbeli za druženje občanov v počastitev 1. ma-
ja. Kljub slabemu vremenu se je na kresovanju v 
športnem parku ob Savinji zbralo precejšnje šte-
vilo Mozirjanov.
Udeležence je nagovoril predsednik ŠD Mo-
zirje Robert Klemenak in jim voščil ob prazni-
ku dela, ki je skozi zgodovino povezoval delav-
ce. Tudi tokrat so organizatorji poskrbeli za go-
laž, ki je bil izpod kuhalnice Vinka Tevča oku-
sen kot vedno. 
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019
16
Kultura, Oglasi
GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Z godbeništvom povezana tudi tradicija prvomajske budnice
Budnica pri stanovanjskih blokih v Nazarjah.
POEZIJA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Jure Jakob: Lakota
Začetek godbeništva v Zgornji Savinjski do-
lini sega v leta pred prvo svetovno vojno, ko so 
delovale domače »pleh muzike«. Po daljši pre-
kinitvi od začetka tridesetih let prejšnjega sto-
letja je bilo leta 1976 godbeništvo znova obuje-
no, ustanovljena je bila Godba Zgornje Savinj-
ske doline. S tem se je začela tudi tradicija igra-
nja budnic ob 1. maju - mednarodnem prazni-
ku dela. 
OHRANJANJE TRADICIJE TUDI V NAŠI DOLINI
V Sloveniji smo prvi maj začeli praznovati že v 
začetku 20. stoletja, kot državni praznik pa je bil 
uzakonjen leta 1948. Praznovanje se je po navadi 
začelo že zgodaj zjutraj, in sicer z godbami, ki so 
zaigrale delavske budnice, kar še danes ohranja-
jo v številnih krajih. Budnico ohranjamo tudi v na-
ši dolini. 
PRVA JUTRANJA »KAVA« V SOLČAVI
Godbeniki so tudi letos pot po dolini pričeli ob 6. 
uri v Mozirju. Tam so zaigrali prve tri koračnice, čis-
to prva je bila seveda - Slovenci. Pot so nadaljeva-
li do Rečice ob Savinji in se nato zapeljali vse do 
Solčave do njihove prve jutranje »kave«. Za tem so 
budili v Lučah, pa na Ljubnem in se odpravili pro-
ti Zadrečki dolini. 
NAJVEČ POSLUŠALCEV V GORNJEM GRADU
Tam je bila njihova prva postojanka Gornji 
Grad, kjer jih je letos prišlo pozdravit največ lju-
di. Sledil je tradicionalen »šnicl« in »pilotski« pri 
Trobeju in nato obisk najstarejših občanov v do-
mu za starejše. Vsako leto jih z veseljem sprej-
mejo na obisk in jim z nasmehi na obrazih po-
kažejo, koliko jim pomeni ta praznik in seveda 
to, da si vzamejo čas in vsaj par minut praznu-
jejo z njimi. 
V MOZIRJU ZASLUŽENA OHLADITEV
Godbeniki so z budnico nadaljevali mimo Bočne 
in Šmartnega ob Dreti do Nazarij, kjer so letos bu-
dili kar dvakrat. Nazadnje so se odpeljali v Mozirje, 
kjer so prekorakali trg in se pri sladoledarju ustavi-
li na zasluženo ohladitev, saj jim je vreme res služi-
lo z nebom skoraj brez oblačka. Člani Godbe Zgor-
nje Savinjske doline so hvaležni vsem, ki jih pri iz-
vajanju budnice na kakršnikoli način podpirajo in 
vsako leto poskrbijo, da niso žejni in lačni. 
Katja Naraločnik
Jure Jakob je pisec petih 
pesniških zbirk (Tri postaje, 
Budnost, Zapuščeni kraji, Del-
ci dela, Lakota), monografske 
študije o pripovedništvu Loj-
zeta Kovačiča Otroški pogled, 
prozno-esejistične knjige Hi-
še in drugi prosti spisi ter av-
tor več otroških pesniških sli-
kanic. 
Za pesniško zbirko Lakota, 
ki jo je avtor lani izdal pod stre-
ho založbe LUD Literatura, je 
prejel nagrado Prešernovega 
sklada. Jure Jakob tudi v peti 
zbirki poezije ostaja zvest mo-
tiviki, ki povečini črpa iz nara-
ve, vaškega ali primestnega 
okolja, vsakdanjih opravil. Vse 
to pesniku uspeva upesniti z 
občutenostjo in umirjenostjo, 
ki jo lahko razumemo tudi kot 
način bivanja ali odmik od da-
našnjega »ponorelega« sveta.
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019 17
Organizacije
POHOD OB PRAZNIKU OBČINE MOZIRJE
Prehodili trinajst kilometrov in premagali 650 metrov višinske 
razlike
Lepo število pohodnikov na startu pred mozirskim kulturnim domom. 
(Foto: Marija Šukalo) 
POHOD PRIJATELJSTVA NA ČRETO
Pravično plačilo za opravljeno delo pogoj za dostojno in 
kvalitetno življenje 
Pohodniki so pri spomeniku NOB z zanimanjem prisluhnili govornikom in kulturnemu 
programu. (Foto: Marija Šukalo) 
Na praznik dela je kokarska krajevna skup-
nost v sodelovanju z domačimi društvi pripra-
vila tradicionalni pohod prijateljstva na Čreto.  
MIMO KREPLETA DO SPOMENIKA PADLIM
Po toplem okrepčilu na Lazah so se udele-
ženci podali mimo Tajne do Krepletove domači-
je, kjer jih je pričakal gospodar z malico in na-
pitki. Po kratkem odmoru so pohodniki nadalje-
vali pot do cerkve Marije Snežne in planinske-
ga doma na Čreti. Ko je odzvonilo poldne, so se 
zbrali pri spomeniku padlim borcem XIII. briga-
de Mirka Bračiča na krajši slovesnosti v počas-
titev praznika dela. 
DELO MORA POSTATI CENJENO
Pohodnike so nagovorili predsednica krajev-
nega odbora Kokarje Andreja Zupan, župan 
občine Nazarje Matej Pečovnik in župan obči-
ne Vransko Franc Sušnik. Medtem ko se je Pe-
čovnik v svojem nagovoru spomnil žrtev druge 
svetovne vojne, je Sušnik spregovoril o pome-
nu praznika dela. Menil je, da »prvi maj ni delje-
nje rdečih nageljnov, golaža in všečnih govorov. 
Prvi maj je čas, ko moramo še toliko glasneje 
povedati, da s trenutno plačo in dohodki velika 
večina Slovenk in Slovencev ne more dostojno 
živeti, sploh pa ne dostojno praznovati praznika 
dela. Če kdaj, moramo prav sedaj, ob tem pra-
zniku, bolj glasno zahtevati, da mora naše delo 
postati cenjeno in predvsem mu mora biti pri-
znana višja dodana vrednost, saj bomo le tako 
lahko bolje živeli in tudi z veseljem ter ponosom 
praznovali delavski praznik.« Sušnik je prepri-
čan, da je pravično plačilo za opravljeno delo 
pogoj za dostojno in kvalitetno življenje. 
MIMO FARBANCE NAZAJ NA LAZE
Kulturni program so oblikovali učenci podru-
žnične osnovne šole Šmartno ob Dreti in moška 
vokalna skupina kokarske krajevne skupnos-
ti Lončarji. Po slovesnosti so se pohodniki vrnili 
mimo Farbance nazaj na Laze, kjer so ob malici 
nadaljevali z druženjem.
Marija Šukalo
V sklopu praznovanja praznika domače obči-
ne so se Mozirjani tudi letos podali na tradicio-
nalni pohod. V soboto, 27. aprila, sta ga v sode-
lovanju z občino pripravila turistično in planin-
sko društvo.
MED POTJO OKREPČILO, NA CILJU MALICA IN 
DRUŽENJE
Pohodniki so pot začeli pred mozirskim kul-
turnim domom in korak usmerili proti Prečni 
ter po markirani poti do najvišje točke pohoda - 
Bajdina. Nato jih je pot pripeljala do Počenka in 
naprej po asfaltu do Mihevca ter čez travnik in 
preko potoka do Trdogerja. Po nekajminutnem 
spustu ob Ljubiji so prišli do kapele, kjer sta jih 
čakala okrepčilo in počitek. Sledil je vzpon na 
Marno sedlo in položna vlaka do cerkve na Lepi 
Njivi. Skozi Ržiše in Završe so se podali do Kolo-
vrata in se nato spustili v Ljubijo ter po Mlinski 
cesti do cilja na sejmišču. Na cilju sta jih je ča-
kala malica, pohodniki pa so druženje nadalje-
vali v sproščenem duhu.
OBČUDOVALI NARAVO IN POKRAJINO
Kot so povedali organizatorji, so pohodniki 
pred štirimi leti že spoznavali lepote Lepe Nji-
ve in njenih zaselkov, zato ni naključje, da so se 
letos podali po desnem bregu v smeri Šmihe-
la in se vrnili po levem preko Kolovrata, ob tem 
pa občudovali naravo in pokrajino. Prehodili so 
skoraj trinajst kilometrov in premagali več kot 
650 metrov višinske razlike.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019
18
Organizacije, Šolstvo
OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD
Prejeli zlato priznanje za turistično nalogo, stojnico in nastop
Učenci Osnovne šole Frana Kocbeka iz Gornje-
ga Grada so se udeležili zaključne prireditve fe-
stivala Turizmu pomaga lastna glava v Maribo-
ru. Pred tem so na turistični tržnici v Velenju pre-
jeli zlato priznanje za turistično nalogo, urejeno 
stojnico in nastop. Predstavljali so kraj in izde-
lek ter poskrbeli za atraktivno stojnico. Učencem 
sta družbo delali mentorica Slavica Suhovršnik 
in ravnateljica mag. Blanka Nerad. Obiskal jih je 
Gornjegrajski medenjak so predstavili učenci z mentorico Slavico Suhovršnik (levo), 
ravnateljico mag. Blanko Nerad (druga z desne). Na stojnici jih je obiskal tudi župan Toni 
Špeh (drugi z leve). (Fotodokumentacija OŠ Gornji Grad)
tudi župan Toni Špeh. Z igranjem na harfo je Aja 
Urlep dala dogodku še prijetnejši ton.
SPOMINEK MOJEGA KRAJA
Letošnja osrednja tema festivala je bila Turi-
stični spominek mojega kraja. Učenci so se osre-
dotočili na znanega domačina, izumitelja Antona 
Jamnika, in raziskali njegovo življenje in delo. Pre-
mišljevali so, kako bi lahko njegove izume upora-
bili za turistični spominek. Ugotovili so, da so Ja-
mnikovi izumi prezahtevni, da bi jih posnemali.
MEDENJAK S FOTOGRAFIJAMI
Ker je za Gornji Grad znana tudi bogata kulina-
rična tradicija, so se odločili za spominek s tega 
področja. Na šoli med drugimi delujeta čebelarski 
in fotografski krožek. Z obeh področij so ustvarili 
kulinarični izdelek gornjegrajski medenjak. Nare-
dili so ga iz gornjegrajskega medu in okrasili s fo-
tografijami, ki predstavljajo značilnosti kraja. Se-
stavili so še pesmico o kraju in medenjaku.
Štefka Sem
13. REGIJSKO PREVERJANJE ZNANJA OSNOVNOŠOLCEV IZ PRVE POMOČI
Rečičani dobri, a ne dovolj za državno prvenstvo
Sredi aprila se je v Dramljah odvilo 13. re-
gijsko preverjanje usposobljenosti osnov-
nošolcev iz prve pomoči. Organiziralo ga je  
šentjursko območno združenje Rdečega kri-
ža Slovenije. Pomerilo se je osem 6-članskih 
ekip iz osnovnih šol, ki so zmagale na lokal-
nih preverjanjih, med njimi tudi ekipa OŠ Re-
čica ob Savinji.
TEORETIČNI IN PRAKTIČNI TEST 
USPOSOBLJENOSTI
Mladi se na tovrstnih preverjanjih usposobijo za 
nudenje prve pomoči. Preverjanja so namreč teme-
ljita in potekajo v dveh delih. V pisnem delu člani 
ekip odgovarjajo na vprašanja iz prve pomoči in de-
lovanja Rdečega križa. Drugi del je namenjen prika-
zu praktičnega znanja na delovnih mestih.
Ekipe so tako morale oskrbeti različne poškod-
be, ki bi se otrokom lahko dogodile pri njihovi igri. 
Za realen prikaz situacije vedno poskrbi v ta na-
men izobražena oseba oziroma masker.
ZNANJE IZ PRVE POMOČI NAJ BI POSTALO DEL 
OSNOVNOŠOLSKEGA POUKA
Rdeči križ Slovenije si že nekaj časa prizade-
va, da bi poučevanje znanja iz prve pomoči bilo 
del rednega osnovnošolskega izobraževanja. De-
lo ekip ocenjujejo ocenjevalci - predavatelji prve 
pomoči pri Rdečem križu. Ekipa OŠ Rečica ob Sa-
vinji, ki sta jo pripravljali mentorici Maša Kolšek 
in Saša Podpečan, se je dobro izkazala, a na dr-
žavno preverjanje se uvrsti zgolj ena ekipa. Letos 
je to uspelo ekipi OŠ Šempeter v Savinjski dolini.
TG
Ekipa OŠ Rečica ob Savinji, ki sta jo pripravljali mentorici Maša Kolšek in Saša Podpečan, se 
je na preverjanju dobro izkazala. (Fotodokumentacija OZ RK Zgornje Savinjske doline)
Flosarska cirnga najboljši 
gastronomski spominek
Na 33. festivalu Turizmu pomaga lastna gla-
va so se učenci ljubenske šole z dvema zlati-
ma priznanjema uvrstili na zaključno turistič-
no tržnico v Mariboru. Tam je bila med 29 šola-
mi za najboljši gastronomski spominek izbrana 
Flosarska cirnga, ki so jo pripravili in z njo osvo-
jili še tretje zlato priznanje. V turističnem projek-
tu so sodelovali učenci: Nelli Bolko, Rok Zamer-
nik, Sergej Brglez, Vid Podlesnik, Ema Fužir, Kse-
nija Ermenc, Zala Krebs, Mihela Brunet, Niko To-
stovršnik in Gašper Presečnik ter mentorici Ma-
rija Ermenc in Ksenija Poličnik.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019 19
 Ljudje in dogodki, Oglasi
STAND UP VEČER V GORNJEM GRADU
Najlažje se je norčevati iz sebe 
Ljudje bi večkrat potrebova-
li nekoga, ki bi nas nasmejal. V 
tej vlogi so se prvi petek v maju 
na gornjegrajskem odru odlično 
znašli štirje stand up komiki: nam 
bližnja in bolj znana Gašper Ber-
gant iz Luč in Dejan Ikovic – Bu-
shi iz Solčave, s TV zaslonov dob-
ro znani Aleš Novak in za neka-
tere malce manj znana Kaja Gro-
zina.
VSE JE LAHKO RAZLOG ZA SMEH
Fantje in dekle so navdušili 
vsak po svoje, z dogodivščinami iz 
svojega življenja. Vsi namreč zna-
jo še tako resne situacije v svojem 
življenju obrniti na šalo, sicer pa 
se je po svoje najlažje norčevati iz 
sebe, tako se namreč nikomur ne 
zameriš. 
Vsak v svojem slogu so razga-
lili svoje srce in še kakšen drug 
organ ter s tem poskrbeli za sal-
ve smeha med obiskovalci. Da pa 
zna biti zelo zabavna tudi prepro-
sta vremenska napoved ali služba 
mlinarja, to je umetnost pripove-
dovanja stand up komikov. 
DVA JEZIČNA 
ZGORNJESAVINJČANA
Gašper Bergant je že uveljav-
ljen stand up komik, ki šale pi-
še tudi številnim drugim za ra-
zne oddaje. V Skečoholikih sode-
luje z Alešem Novakom in sta 
že uveljavljen dvojec. Odlikuje ga 
pristna domača govorica, zaradi 
katere morda kdo vseh njegovih 
šal ne razume. Tudi Kaji Grozina 
nadarjenosti ne manjka, prav ta-
ko kot šal na svoj račun ne. Med 
vsemi nastopajočimi ima trenu-
tno še najmanj in hkrati največ iz-
kušenj Dejan Ikovic – Bushi. Naj-
manj v stand upu, kar ne pome-
ni, da mu to delo ne gre dobro od 
rok, največ pa na gornjegrajskem 
odru, kjer je bil kar nekaj sezon 
član gledališke skupine, še vedno 
pa se rad pojavlja tudi kot mode-
rator raznih prireditev.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019
20
Organizacije, Oglasi
MOZIRSKI GAJ V BARVAH TULIPANOV
Prvomajski obisk dosegel pričakovanja
Najmlajše obiskovalce gaja je v začaranem gozdu pričakalo deset 
vilinskih hišic s čudovitimi vilami. 
Spomladanska razstava cve-
tja, predvsem tulipanov, je v Mo-
zirski gaj privabila okoli 9.000 obi-
skovalcev od blizu in daleč. Uprav-
ljavci parka z Darkom Beletom na 
čelu so z obiskom zelo zadovoljni, 
čeprav jim vreme tokrat ni bilo pre-
več naklonjeno. 
OBISKOVALCI UŽIVALI V CVETNEM 
RAZKOŠJU
Precej topli prvi meseci letošnje-
ga leta so botrovali temu, da je oko-
li 200 tisoč posajenih tulipanov zače-
lo cveteti že sredi aprila. Hladne noči 
so nato cvetenje deloma zavrle, zato 
so obiskovalci parka lahko v razkoš-
ju barv in oblik uživali skozi celotne 
prvomajske praznike. Par vrst tulipa-
nov cveti še vedno in bo cvetne liste 
odvrglo šele sredi tega meseca. Cve-
tijo tudi že azaleje in rododendroni. 
Tolikšno cvetno razkošje so obisko-
valci nagradili z lepim obiskom. Prve-
ga in drugega maja se je skozi gaj 
sprehodilo okoli 5.000 obiskovalcev, 
do takrat pa okoli 4.000. 
VILINSKE HIŠICE IN RAZSTAVA 
NAJVEČJIH PTIČJIH PAJKOV
V parku se trudijo, da bi obisko-
valcem, ki se vračajo, vsako leto 
ponudili kaj novega. Letos je tako 
najmlajše v začaranem gozdu pri-
čakalo deset vilinskih hišic s čudo-
vitimi vilami. V prazničnem času so 
člani društva Bioexo poskrbeli za 
razstavo največjih ptičjih pajkov, na 
ogled je bilo tudi nekaj kač, kuščar-
jev in želv. Skozi park so se spreha-
jali junaki risank in pozdravljali sta-
ro in mlado.
POLETI V PARKU ŽIVALI, JESENI 
REZANO CVETJE
Velika atrakcija je napovedana za 
poletno razstavo sredi avgusta. Re-
zano cvetje bodo namreč nadome-
stile eksotične živali, ki živijo na pros-
tem. Pripravljajo tudi dogodek z lipi-
canci. Rezano cvetje se vrne v park v 
času jesenske razstave.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
V prazničnem času so člani društva Bioexo poskrbeli za razstavo 
največjih ptičjih pajkov. 
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019 21
Šport
24. SREČANJE SMUČARJEV PO STAREM NA KANINU
Podmeninski gadi in Veseli Savinjčani zaključili sezono
Na velikonočni ponedeljek je v Bovcu in na 
smučarskem centru Kanin potekalo 24. tradici-
onalno srečanje starodobnih smučarjev Ema-
us iz vse Slovenije. Prireditve se je udeležilo 
okrog 70 tekmovalcev z različno staro smučar-
sko opremo, spremljalo jih je lepo število ljubi-
teljev smučanja po starem. Med najštevilnejši-
mi so bili Podmeninski gadje z vzorcem Vese-
lih Savinjčanov ter peterico starodobnih smu-
čarjev iz Gaberk.
V POVORKI S SMUČARSKO OPREMO NA 
KANIN
Po sprejemu v Bovcu so z vso opremo v po-
vorki prehodili slikoviti kraj do kaninske vzpe-
njače in se z njo povzpeli do vrha smučišč na 
2.300 metrov, kjer se je že kmalu za tem odvilo 
tekmovanje v vožnji med vratci in skoki na naj-
višjem slovenskem smučišču.
Zbranim starodobnim smučarjem sta v poz-
drav ter o pomenu vseslovenskih srečevanj 
spregovorila domači župan Valter Mlekuž ter v. 
d. direktorja Zavoda Sončni Kanin Marjan Skor-
nišek. Oba sta jim zaželela dobrodošlico s pou-
darkom na pomenu obujanja starosvetne smu-
čarske tradicije v Sloveniji in na tem koncu de-
žele, kjer vztrajajo že skoraj četrt stoletja.
Z OPREMO IN ELEGANCO DO DRAGOCENIH 
TOČK »OLD-SKI SREČOLOVA«
Tekmovanje se je odvijalo v težavnih razme-
rah, saj je sončno sevanje presegalo vse običajne 
vrednosti. Pripravili so ga bolj kot »parado« in ele-
ganco tega nostalgičnega športa, saj so uporabili 
posebno metodo približkov izračunani povprečni 
vrednosti, dodali točke za izvirno opremo ter stil 
nastopov. A ne glede na to so se vsi nastopajoči 
trudili, da bi svoj klub zastopali čim bolj dostojno.
Podmeninski gadi so na koncu zbrali štiri me-
dalje med deseterico tekmujočih, žensko zmago 
v skokih (Ema Rajgl) in v seštevku ekipno drugo 
mesto od 10. V skokih je Branko Lozinšek (Veseli 
Savinjčani) zbral dovolj točk za srebrno medaljo, 
med Gaberčani pa sta v svojih starostnih katego-
rijah osvojila prvo in drugo mesto Emil Kotnik ter 
Franc Slemenšek.
Jože Miklavc Podmeninski gadi so zbrali štiri medalje med deseterico tekmujočih. (Foto: Jože Miklavc)
EVROPSKO PRVENSTVO V GORSKO KOLESARSKEM SPUSTU
Hrastnikova šest stotink sekunde od naslova evropske prvakinje
MEDNARODNO TEKMOVANJE V TARČNEM LOKOSTRELSTVU ZA VERONIKIN POKAL
Tim Jevšnik tretji v Kamniku
Tim Jevšnik (desno) je s tretjim mestom dosegel odličen uspeh v 
mednarodni konkurenci. (Fotoarhiv Tima Jevšnika)
Od 25. do 28. aprila je v Kamniku 
potekalo mednarodno tekmovanje 
v tarčnem lokostrelstvu, ki šteje za 
svetovno rang lestvico, Veronikin 
pokal. Tim Jevšnik, član Lokostrel-
skega kluba Gornji Grad in član 
slovenske mladinske reprezentan-
ce, je v kategoriji kadeti sestavljeni 
lok z odličnim nastopom v zahtev-
nih pogojih osvojil 3. mesto.
Letošnji Veronikin pokal so zaz-
namovali vetrovno in deževno vre-
me ter zanimivi dvoboji. Priložnost 
za ogled naslednjega mednarodne-
ga lokostrelskega tekmovanja bo 
od 13. do 18. maja v Čatežu, kjer bo 
potekala tekma za evropski mladin-
ski pokal v tarčnem lokostrelstvu.
Štefka Sem
Monika Hrastnik je kot aktual-
na evropska prvakinja v gorsko 
kolesarskem spustu odpotova-
la na Portugalsko. Na tokratnem 
prvenstvu jo je prehitela le Švi-
carka Camille Balanche. Medaljo 
za Slovenijo je osvojil tudi mladi-
nec Žak Gomilšček, ki je bil prav 
tako drugi.
DOBER REZULTAT ZA 
NADALJEVANJE SEZONE
»Drugo mesto na evropskem 
prvenstvu je dober rezultat za na-
daljevanje sezone. Proga mi ni bi-
la najbolj všeč, na koncu je bila že 
precej uničena, prašna in spolz-
ka. Časi so bili zelo blizu, za zma-
govalko sem zaostala za 0,06 se-
kunde zaradi dveh napak, ki sem 
jih naredila in kjer sem izgubila 
kar nekaj časa. Nadaljujem s tre-
ningi v Andori, nato imam tekmo 
za svetovni pokal na Škotskem in 
nato v Avstriji. Čudovito je imeti 
podporo ekipe, v mislih se lahko 
osredotočam samo na dirko,« je po 
osvojitvi naslova evropske podprva-
kinje povedala Monika Hrastnik.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019
22
Kronika, Oglasi
RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO
Krivolovec bo plačal več kot tisoč evrov globe
1.140 evrov je visoka cena za dve uplenjeni ribi. (Fotoarhiv RD Ljubno) 
16. aprila ob 9.45 sta po prejetem 
obvestilu občana, da je na Ljubnem 
ob Savinji opazil domnevnega krivo-
lovca, na kraj nemudoma odšla de-
žurna ribiška čuvaja Ribiške družine 
Ljubno ob Savinji. Krivolovec je ob 
njunem prihodu sicer skušal zbeža-
ti, vendar mu to ni uspelo, sicer bi na-
mreč šlo za upiranje postopku ura-
dne osebe. V postopku sta čuvaja 
ugotovila, da je oseba lovila brez ri-
biške dovolilnice na nedovoljen na-
čin in z nedovoljeno vabo z zalustjo, 
nelegalno uplenila dve potočni po-
strvi in povrhu vsega lovila na obmo-
čju označenega drstišča. 
VISOKE GLOBE
Opravljen je bil postopek legitima-
cije, na podlagi pridobljenih informa-
cij in dokazov pa je bila podana prija-
va ribiškemu inšpektorju, ki bo krši-
telju izrekel globo. Zaradi štirih krši-
tev mu sledi tisoč evrov globe drža-
vi, povrh tega pa še plačilo 140 evrov 
odškodnine ribiški družini za proti-
pravno uplenjeni ribi. 
RIBIČI DOBRO ORGANIZIRANI 
Čuvajska služba Ribiške družine 
Ljubno ob Savinji je med sloven-
skimi ribiči znana po svoji dobri or-
ganiziranosti, saj za nadzor nad ri-
biškim okolišem bdi kar 21 čuvajev, 
imenovanih s strani Ministrstva za 
kmetijstvo, gozdarstvo in prehra-
no, zelo dobro pa v rednih skupnih 
akcijah v dnevnem in nočnem ča-
su sodelujejo tudi s Policijsko po-
stajo Mozirje, Policijsko postajo 
vodnikov službenih psov Celje in 
inšpektoratom za ribištvo v vlogi 
prekrškovnega organa. 
Štefka Sem
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019 23
Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
ZAHVALA
Antonija SOČIČ
Radmirje
12. 1. 1945 – 22. 4. 2019
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame iskrena 
hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za izre-
čena sožalja, darovane svete maše, sveče in ostale darove, ter hva-
la vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. 
Iskrena hvala dr. Roščićevi in medicinskemu osebju za ves trud v 
času njene težke bolezni.
Posebej se zahvaljujemo gospodu diakonu Čeplaku in monsi-
njorju Jožetu Vratanarju za lepo opravljen cerkveni obred in go-
vorcema za lepe čustvene besede slovesa.
Žalujoči vsi njeni 
Bila si kot angel, ki živi,
bila si nekdo, ki ne trpi,
bila si senca in s senco vse
sedaj si spomin, pogrešamo te.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše babi, mame in žene
Marije MURKO
Petrinova
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem 
in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, za izrečeno 
sožalje, darovane cvetlice in sveče ...
Njeni najdražji mož Alojz, sin Tomaž z družino 
ter hči Daša z družino
ZAHVALA
Umrla je naša ljubljena žena, mama in stara mama
ANA NARALOČNIK
rojena Zavratnik
z Ljubnega ob Savinji
11. 7. 1939 - 29. 4. 2019
Iskrena hvala vsem, ki ste nam nudili pomoč in tolažbo ob slo-
vesu in ki boste našo nenadomestljivo mamo Ano za vedno nosi-
li v svojih srcih.
Mož Bojan, sinova Bojan in Uroš z družinama
Ni smrt tisto, kar nas loči, 
in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše. Brez pomena 
zanje so razdalje, kraj in čas.
Pomlad bo v tvoj vrt prišla
in čakala, da prideš ti,
in sedla bo na rožna tla
in jokala, ker te ni.
(S. Gregorčič)
Naročniki Savinjskih novic
imajo 15% POPUST pri objavah 
zahval in čestitk.
•	 TRAKTOR	OSTAL	BREZ	AKUMULATORJA
Robanov kot: V času med 26. aprilom in 2. majem je neznani 
storilec s traktorja, parkiranega ob regionalni cesti v Robanovem 
kotu, ukradel akumulator. Lastnik ima za okoli 100 evrov škode.
•	 TATVINA	S	TOVORNIH	VOZIL
Nazarje: V noči na 3. maj je neznani storilec v obrtni coni v Na-
zarjah pristopil do parkiranih tovornih vozil in iz rezervoarjev uk-
radel gorivo. Ukradena sta bila tudi dva akumulatorja. S tem deja-
njem je oškodoval več podjetij.
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019
24
Za razvedrilo
PRVA PRED-SKUŠNJA
Iz slabo obveščenih krogov našega PressHolmesa smo izvede-
li, da se Mojca Štorgelj Eremita (desno) z Rečice ob Savinji prip-
ravlja za viteško oplemenitev zgornjesavinjske pokrajine celjske-
ga viteškega omizja. Visoko izšolana strokovnjakinja za kmetijstvo, 
umetnost in kulturo je prve vaje uspešno prestala, saj se je v po-
izkusni predstavitvi v neformalnem omizju trškega viničarja Mihe 
Fajfarja izkazala kot nadarjena bodoča udinja. Le iz viteških kelihov 
ji še ni steklo kot vsega vajenim starejšim vitezom. 
SPIDERMAN
Ko so na mozirskem sejmišču pri ločkem mostu že 23. plezali na mlaj, 
so prvič dodali še mlaj za mladi rod. Da je tudi na največjem zmagal 
mladinec izven konkurence Jan Weiss, čivka že vsak fejsbuk, saj je brez 
konkurence »povozil« tudi vse iz polnoletne konkurence. Takole sta se 
čudila času in preplezani višini mlajevca Robert Klemenak (levo) in 
predsednik Marjan Orel, ki sta imela v rokah komando in rezultate: »Ta-
le pa je pravi spiderman!« 
KUP' SI SVOJ'GA!
Polona Rihter, amaterska igralka KD Ljubno ob Savinji, mama v 
skeču o spravilu in stiskanju sadja (desno):  »Preden ga daš na zob, 
moram jaz vse preizkusiti in oceniti letino.«  
Miran Žerovnik, amaterski igralec KD Ljubno ob Savinji, zapiti 
oče v skeču o spravilu sadja in stiskanju sadja: »Ta je še lanski, raje 
ti ga ne bom dal, ker ga je od celega soda ostal le ta štefan!«
(Foto: JM)
(Foto: JM)
(Foto: MŠ)
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 20. številki SN
2019
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 
7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31.
Ambulanta za male živali: ponedeljek, sreda, petek od 7 . do 15. ure, torek, če-
trtek od 10. do 18. ure.
Dežurne	službe
VETERINARSKO DEŽURSTVO
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
V zdravstveni postaji Mozirje ob sobotah, nedeljah in praznikih od 7 . do 20. ure. 
V preostalem času je za odrasle zdravnik v dežurni ambulanti Velenje ali Ža-
lec, za otroke do vključno 18. leta v pediatričnem urgentnem centru (UC) Celje 
in za poškodovane v UC Celje. Ob nujnem stanju pokličite 03/837 08 00 ali 112.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se 
nato napoti dežurni elektromonter na teren. 
(03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure
(03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950.
Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019
26
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Petek,
10. maj
ob 17 .30. Športna dvorana Nazarje 
Košarkarska tekma: Input Nazarje – Zlatorog 
Thermana Laško B (st. pionirji)
ob 19.00. Dom kulture Nazarje 
Balerina in Viktor - baletna predstava učencev 
Glasbene šole Nazarje
Sobota,
11. maj
ob 15.00. Športno igrišče v Solčavi
5. nogometni turnir v spomin na Marka Resnika
ob 17 .00. Športni park Mozirje
Nogometna tekma - ND Mozirje : NK AS System 
Šmarje pri Jelšah (člani)
ob 19.00. Katedrala v Gornjem Gradu
Letni Koncert ŽePZ in MoPZ Bočna
Nedelja,
14. maj
ob 10.00. Športni park Mozirje
Nogometna tekma - ND Mozirje: NK Rogaška 
(ml. dečki)
Ponedeljek,
13. maj
ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Potopisno predavanje Sardinija
Torek,
14. maj
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
ob 19.00. Dvorana Glasbene šole Nazarje
Koncert Benjamin Hrastnik (trobenta), Miha 
Plevčak (harmonika), Filip Majcen (saksofon) in 
Benjamin Govže (klavir)
Sreda,
15. maj
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico 
Četrtek,
16. maj
ob 20.00. Medgen borza Rečica ob Savinji 
Meditirajmo skupaj 
ob 18.00. Dvorana Glasbene šole Nazarje
11. nastop učencev
Napovednik dogodkov
◊	 	KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa osta-
la dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in po-
ceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	TOTAL	
TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	 ŠIVILJSTVO	ŽANA	
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menja-
va zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. 
Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	 UREJANJE	IN	IZGRADNJA	OKOLICE
Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvo-
rišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, 
izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, 
mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395.
TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje.
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE 
PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI MOZIRJE 2019
Obveščamo vas, da je s petkom, 10. 5. 2019, na spletnem 
portalu Občine Mozirje objavljen Javni razpis za sofinan-
ciranje programov športa v letu 2019. 
Razpisna dokumentacija, ki jo je potrebno izpolniti in 
oddati, je dostopna na spletnem portalu Občine Mozirje 
na naslovu https://mozirje.si/category/javni-razpisi/ ozi-
roma jo lahko dvignete v tajništvu Občine Mozirje. 
Rok za oddajo vlog je najpozneje do srede, 29. 5. 
2019, do 17. ure v tajništvo Občine Mozirje. Vse ostale 
informacije Janez JANKO, 03 839 33 12, e-naslov janez.jan-
ko@mozirje.si
ŽIVALI – PRODAM
Prodam prašiče, najboljše mesnate pa-
sme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 
041/619-372.
Prodam prašiče domače vzreje, različnih 
tež. Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061.
Prodam kozo s kozličkom; gsm 031/267-
2 8 7.
Prodam trop ovc ali menjam za telice; gsm 
041/783-962.
Prodam bikca, sivo rjave pasme, starega 
10 dni; gsm 041/519-507 .
Prodam bikca, starega teden dni; gsm 
041/783-572.
ŽIVALI  - KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in te-
ličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745.
Kupim bikce in teličko od enega tedna do 
250 kg ter kravo ali telico; gsm 069/613-
055.
Kupim dve burski mladi kozi za nadaljno 
rejo; gsm 041/884-054.
ŽIVALI – ODDAM
Oddam 2 muci, hišni, prijazni, zelo lepi; 
gsm 070/689-700.
Podarim  psa mešanca (bernski-nemški 
ovčar), čipiran, cepljen, s potnim listom. Je 
dober čuvaj, vajen otrok. Moj Medo bo zelo 
vesel skrbnih in dobrih ljudi; gsm 031/504-
893.
DRUGO – PRODAM
Prodamo, oddamo otroška kolesa, po do-
govoru; gsm 041/959-518.
Jabolka neškropljena, ugodno prodam; 
gsm 068/670-357 .
Bobrovec, star, ročno delo, v dobrem sta-
nju, cca 3.000 kom, prodam; gsm 041/783-
440.
Prodam prekle za fižol; gsm 03/58-32-460.
Prodam pokončno tračno žago za razrez 
hlodovine, cena 1.000 eur; gsm 070/300-
375.
Prodam bukova drva hlodovina, 10 m3; 
gsm 031/780-074.
DRUGO – KUPIM
Kupim bukovo hlodovino – drva, 10 m3; 
gsm 041/490-270.
RAZNO
Nudimo možnost jahanja Islandcev v za-
meno za pomoč pri čiščenju in šolanju 
konj; gsm 041/708-180.
NEPREMIČNINE
Oddam ali prodam manjše stanovanje na 
Ljubnem. Pisne ponudbe na naslov Gro-
egla, Cesta v Rastke 60, Ljubno ob Savi-
nji.
Oddam sobe v najem in dvosobno sta-
novanje (občina Mozirje); gsm 041/280-
005.
OBVESTILO	BRALCEM
Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, 
zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnej-
še objave sprejemamo samo po vnaprejšnjem dogovoru. Malih ogla-
sov po telefonu ne sprejemamo.
Občina Mozirje
Šmihelska cesta 2
3330 Mozirje
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019 27
Oglasi
Savinjske novice št. 19, 10. maj 2019
28
Oglasi